Štev 27. Cena edne številke dinar 1. Poštnina v gotovčini plačana. 5. julia 1925. Leto XII. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari- jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni- štvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad- ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst, Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“. Skrb za lüdstvo. Vsakši den je slabše i slabše, tak čüjemo na vsakši stopaj, tak se staramo vsi i se pitamo: ka bo? Kama pridemo, če bo to tak šlo naprej? I naše skrbi, naša pitanja so namesti, so istinska i opravičena. Čakamo zdaj že bolše čase i vidimo, da je čiduže slabše. Ka je vse tomi vzrok ? Z ednov rečjov lehko odgovorimo: politika. Naša politika, štero vodijo naši politiki v Belgradi, je krivec vsemi, ka nas gnjesden teži, ka smo vsakši den nezadovolnejši. Nezadovolni smo pa vsi državlani tak kmet, kak delavec, uradnik, trgovec itd. Naša država je bogata, ima za svojo velikost malo prebivalstva, naše lüdstvo je delavno i itak prinas nega viditi nikšega zbošanja razmer, nego propadanje. Naše gospodarstvo propada, naša industrija je obsojena na pogin, naše ceste, železnice vse slabe, kmet poleg strašnih davkov nazadüje, uradnik je lačen i raztrgan i nega vüpanja, ka bi se te strašne razmere zbolšale. Mi bi gnjes že morali stati inači, kak stojimo, a nesrečna politika, štero vodi naša Vlada, nas tlači nazaj, ne da bi pomagala celomi lüdstvi k dobromi napredki i srečnoj bodočnosti. Mi mamo vlado, štera je že skoz šest let skoro ista. Usodo naše domovine mata v rokaj že duga leta dve stranki s svojov vladov i to radikalna i Samostalno demokratska. Če bomo pa šli dele, pa vidimo cilo, da vse naše politično življenje i tak stanje v državi drži v rokaj edna oseba: g. Pašič. On pa ma svojega zvestoga pomočnika demokrata Pribičeviča i teva dva človeka mata na svojoj vesti Usodo naše države. Mi vidimo, Znamo i čütimo kak se nam godi i to so krivi ravno tej lüdje, šteri so skoz šestlet drugo ne delali, kak zapravlali narodno gospodarstvo i blagostanje i pri tom iskali v prvoj vrsti osebne i potli strankarske haske. Pri nas se lüdske žele nikdar ne vpoštevajo, lehko lüdje protestirajo, lehko jočejo, gladüjejo, prosijo, lehko si jemlejo živlenje, to je vse nikaj ne, glavno je, ka nešterni lüdje sedijo na ministrskih stocaj. To je žalostno, ali istinsko! Le pogledajmo, ka nam pravzaprav ma pokazati Vlada radikalno -demokratska? Ka nam je spravila, kde je kaj v državi napravila ? Mi pa si ešče posebe zapomnimo, ka je v toj vladi eden slovenski (?) minister g. Žerjav, šteri ma zdaj cilo tri ministerstva v svojoj roki. To vlado podpira drügi slovenski poslanec Pivko. Kelko so nam tej lüdje obečavali pred volitvami, zdaj pa so že minole troje volitve, oni so vsikdar na vladi i ka so nam napravili v državi? To so krivci za vse, ka je prinas, krivci, ka je slaboga, tej so v vladi, štera vodi državo i tak so tüdi oni odgovorni za vse, ka je v državi vse tak slabo. Šest let se je pri nas skoro nikaj ne delalo, ne smo dobili niti ednoga zakona. Zdaj pa nam Vlada skoro vsakši den da nove zakone. Kakše so te postave, to že čütimo zdaj i ešče bomo bole. Zdaj kovejo zakone v naglici, nanč nemre biti poštene razprave, ka bi opozicija ne mela prilike te postave kritizirati. Vlada ma večino v parlamenti i ona tak lehko napravi vse, ka šče. Ona nam da vsakši mesec vekše dače, ona nam da zakone, šteri nalagajo lüdstvi vse terhe i dajo vladnim strankam priliko i moč, da vladajo nad lüdstvom. Naši poslanci i sploh cela opozicija se bori, dela za lüdstvo, a je nemogoče doseči nikaj, či se vladni poslanci vsem lüdskim nevolam samo smejejo i glasüjejo za vse, za ka jim vlada veli. Takše terhe nalaga nam demokratski minister Žerjav i za takša strašna bremena glasüje demokratski poslanec Pivko. Zdaj so oni v sküpščini, zdaj jim je skrb za narod to, ka skrbijo za sebe. FILOS: Glejte istino! Omenili smo že v ednoj predzadnjih številk „Novin“, da se pri priliki povrnemo malo nazaj k napadom ,,M. Krajine“ i ,,Szabadsága“ na našega püšpeka zavolo prepovedi madjarskih predg v cerkvah. Mi smo že v članki: „Mi i oni“ ovrgli lažnive trditve teva dva lista i pokazali na brezobzirno hujskanje proti vsemi, ka je slovensko. Zavolo toga nas napada „Krajina” v članki: „Levél a szerkesztöhöz,” (Pismo uredniki.) „Szabadság“ se pa dugo ne mogeo nikaj zmisliti, a v 24. številki nam je stavo tri pitanja. — Na vse to ščemo dati odgovor i pokazati istino, a pokazati tüdi laž, s šterov fulata teva dva prekmurskiva i sta svoje števce, a pokazati ščemo ešče ednok vse prikrito i odkrito delo, namene gospodov pri tema dvema listoma. Gospodi Móriczi Prek v „M. Krajini.“ Ne gospod Móricz, članka je ne pisao nikši filozof, nego vi filozofirate, a v vašoj filozofiji ste meli „pech“ z logikov ste prišli v popunoma navzkriž. Ali zaistino nemre pisati istine, što napada brezvestno hujskanje madjarskih listov? Što piše od vaših listov, tisti po vašoj filozoflji laže. To pa ne stoji ! Prav mate Móricz, Filos je hodo v madjarske šole, zato pa ravno jako dobro pozna madjarski šovinizem, zato tüdi jako dobro vidi med redi v vaših novinah jasen namen, ka ščete doseči med našim prekmurskim lüdstvom. Madjarske šole so bile kovačnice, kde so kovali iz naših Slovencov tüjce, Madjarone. Vsigdar so nam samo trobentali na vüha, da je madjarski narod narod, drügi vsi so nikaj. Gojili so sovraštvo v nas proti našim bratom Slovanom. Usoda pa je ne štela toga, mi smo prišli do spoznanja hvala Bogi i jasno je, ka se na svojoj lastnoj grüdi ne damo več preganjati od tistih, šteri so nas vsigdar zaničavali. Ne je istina, da mi napadamo Madžare. Oni so tüdi lüdje i naši državlani. Mi jim damo sloboščino jezika, govora, oni majo vse sloboščine v šoli, v cerkvi, v zasebnom živlenji; Madjari v Prekmurji majo celo pravico rabiti svoj jezik po uradih Mi jim to tüdi privoščimo i bomo tüdi vsigdar povzdignoli glas za nje, da bo se šlo za njihove menjšinske pravice. Mi se moramo braniti proti takšim škodlivcom, kak so gospodje okoli „Szabadsága“ i ,,M. Krajine“, šteri v prvoj vrsti napadajo Slovence, v drügoj vrsti hujskajo naše Madjare i tak delajo med prekmurskim lüdstvom skrajno napeto razmerje. Nam ne trbej iti med lüdstvo, kak nam to g. Móricz priporočajo, mi smo iz našega lüdstva, mi vsakši den vidimo težave našega lüdstva. Te težave pa ne odpravimo s hujskanjom, nego s stvarnim delom. Le vörvlite g. Móricz i vsi vaši prijateli, da tej apoštolje, štere vi tak sovražite, v istini z idealiznom delajo, bodo delali i so tüdi istinski prijateli vsega prekmurskoga naroda, iz šteroga so izišli. Izmišlene trditve „Szabadsága“. „Szabadság“ i „M Krajina“ sta vskipela proti našemi milost. g. püšpeki, sta jih napadala i njemi v oči vrgla, ka so oni brž prepovedali madjarske predge. Mi smo pozvedavali, ka je na tom istine i smo zvedeli, da je to vse izmišleno ; püšpek lavantinski takše odredbe neso dali nikdar ! Dozdaj se je i se bo lüdi naprej v cerkvah, gde so Madjari, molilo i predgalo v njihovom jeziki. To je istina i hujskači naj dokažejo, ka je ne! Mi jim povemo nekaj drügoga. V Dobrovnik hodijo v cerkev Kobiljančanje i Strehovčanje, čisti Slovenci i v dobrovniškoj cerkvi je ešče v novom časi ne bilo nikdar Slovenske predge ! Ka pravite na to? Ne bi naši Slovenci lehko zahtevali, da bi se vsakšo drugo nedelo predgalo v jeziki, šteroga Oni gučijo i razmijo ? Mi bi to od svoje strani tüdi priporočali. Madjarski verniki pa majo pravico, svobodo i priliko v svojem jeziki poslüšati predge, moliti, spovedavati i sploh opravlati svoje verske dužnosti. To je neizpodbitna istina, štero „Szabadság“ nikdar ne bo mogeo zatajiti. Ka je pa s Sobotov? V Soboti zaistino nega več predge v madjrskom jeziki. Toga so pa ne prepovedali püšpek, nego odpadnola je, ar je rano zdaj meša k toj pa eden Madjar nešče priti. Prle je ob osmih bila meša i so jo tüdi slabo obiskavali Madjari. Madjari so bili redki gostje v cerkvi, Hartnera pa drügih gospodov okoli dva madjarskiva lista pa smo nikdar ešče ne vidili v cerkvi. Tem najmre cerkev ne diši, nego napadati i hujskati. ,,Patrona Hungariae“ V sobočkoj cerkvi je Marijin oltar, kda je napis: „Patrona Hungariae.“ Te napis „pravi lažnivi , Szabadság“ so veleli püšpek dolshubliti. To je ne istina! Gospod kanonik Slepec je na te napis dao prikeliti papir po zasedbi, da oblast pomiri, te papir se je od sebe dolpüsto. Vaše tozadevno poročilo, gospoda, tak ne odgovarja istini, nego vidi se iz njega sovraštvo do našega slovenskoga püšpeka, šteroga ste tak šteli pokazati svojim števcom, kak njihovoga neprijatela. Ali je ne to hüdobija i hujskanje? Pobožnost gospodov Hartnera i Kühara. Moramo pitati najprle samo, ka se ma evangeličanski krčmar vmešavati v popunoma notrašnje zadeve kaličanske Cerkvi ? Što je pooblasto g. Kühara, da ravno on vzdigne glas proti „zatiravanji“ Madžarov katoličanov v cerkvi? Mi Znamo, da je Kühari ešče njegova evangeličanska vera deveta briga, Znamo pa, ka je proti katoličanskoj veri ešče bole sovražno razpoložen. Kak te On pride do toga, ka napada nedužne lüdi z lažnjivimi poročili? Hartner bivši poslanec v madžarskom parlamenti je bio bivši vojni liferant, šteri si je Spravo več miljonske vrednosti. On ma milijonske vrednosti ne samo prinas nego ešče prek mej države. Čüjte te vojni i farani, večkratni miljonar, je ešče, kda to pišemo, dužen 600 koron, štere je ne plačao k zidanji nove sobočke cerkvi ! Pobožni Hartner ma od narodne banke na posodo vzete peneze na fal intereš 8% i te bogati Hartner nešče plačati na njega spadajoči deo penez za nove sobočke zvone. Vsakša sirota je že dala svoje krajcare za zvone, Hartner pa ne, nego napada slovenskoga püšpeka i hujska vernike proti njemi. 2 NOVINE 5. julia 1925. Trije odgovori. „Szabadság” nam je stavo tri pitanja, na štera nas prosi odgovora. Kak pa, ka njemi mi radi odgovorimo, ar njemi na ta pitanja tüdi lehko odgovorimo. Pitanja so ta: „1) Zakaj so obdržali vendski, eli če se bole dopadne slovenski prebivalci skoz jezero let materinski jezik ? Jeli zato, ar so Madžari bili vekši šovinisti kak Slovenci. 2) Što je dao prekmurskoj katoličanskoj deci v roke v lastnom jeziki pisan. Ne li madžarski püšpek? 3) I što šče z rok vzeti prekmurskoj katoličanskoj deci v materinskom jeziki izdan katekizmuš? Ne li slovenski püšpek? Ad. 1) Povedali smo že dostakrat, ka so prekmurske šole zadnjih 30 Iet bile popunoma madjarske, gde so deco kaštigali če so samo edno reč povedali v svojem materinskom jeziki! Pritisk Madžarov je bio velikanski! Slovence je nindri, na nikšem uradi ne mogeo nikaj opraviti v svojem jeziki. Bilo je ustanovleno drüštvo, štero je bilo od vlade podpirano i je melo namen madjarizacije. Ves državni aparat, vse je slüžilo ednomi edinomi cili: Vende madžarizirati. Prekmurci smo hvala Bogi obdržali svoj jezik, ar smo bili v stiki z sosednim Štajarom, ar so naši lüdje meli Slovenske knjige, ar je naš narod tak močno priklenjen na svoje slovanske šege i navade, da je stao kak skala proti madžarskomi viheri. Zadnja leta pa se je začnolo vse majati, nešterne vesi so dobile čisto madjarski značaj. Madžarizacija je šla naglo kak poletni viher. Nešterni Goričanci so zadnja leta pred bojnov začnoli že madjarski govoriti. Če si se vozo po železnici v Kermedin, si vido žalostno sliko: Slovenci govorijo tüj jezik, spevajo tüje pesmi i v njih se je naselo tüji düh. Obdržali smo do 1918. leta svoj jezik, a bio je v nevarnosti. Edino, ka nam je davalo vüpanje je bio naš list „Novine“, šteroga so se naši Slovenci tak tesno oklenili. Gospodje dobro znajo, ka so mogli naši narodni možje pretrpeti i prestati, ar so se postavili v branitev pravic Slovencov proti madjarskomi šovinizmi. Najlepša példa so oni sami, kde je najprle pognao klice v dobro zemljo madžarski düh, oni so se sami prvi izneverili svojemi jeziki i potem so ešče pomagali drügim. Ešče zdaj so na toj poti! Eli ne širijo ešče zdaj sovražtva proti Slovencom, eli so ešče nej izda zdaj v slüžbi madžarizacije? Ad. 2) Rim je predpisao, da se katekizmuš vči pri vsakom narodi v njegovom lastnom materinskom jeziki. Tak smo se mi v madjarskih šolah katekizmuš resan včili v slovenščini, v prekmurščini. A ne dugo, (Prišeo sam ravno v štrti razred lüdske šole, kda so vpelali madjarski katekizmuš.) slovenski katekizmuš so zamenili z madjarskim! Naši dühovniki so se protivili tomi deli, a bili so za to strašno napadani. Najbole je napadao list, šteroga so te meli v rokah ravno tej gospodje „Muraszombat és vidéke“ Prišlo je tak daleč, tej gospodje so tak hüdi Madžari bili, ka so prisilili katehete, da so tej morali biti tiho i madjarski katekizmui je ostao v šoli, kataheti, šteri so včili slovenski katekizmuš so ne dobili plače, kda pa je vlada tüdi ponovno dovolila včiti slovenski katekizmuš so ravno tej gospodje, šteri so zdaj pri ,,Krajini“ i ,,Szabadsági“ zagnali v svojem tedašnjem listi „Muraszombat és vidéke“ takšo kriko proti Slovencom i katehetom, da so bili vsi v velkoj nevarnost. Prišlo je celo tak daleč, da je Vodstvo sobočke ešperešije dalo sledečo izjavo za pomirjenje razburjenih gospodov: Če bodo ugodna tla za to, bomo včili slovensko deco le pri zibeli madjarski katekizmuš. (!) Tak je ostalo, do 1919 leta se je v prekmurskih šolah včio madjarski katekizmuš. Slovenski so včili samo nešterni dühovniki, šteri so se ne brigati za pretirane kričače, nego so iskali samo čast božo i zveličanje düš. To so bili tisti, ki jih je gnala lübezen do naroda na to delo. Ad. 3) Iz rok nam ščejo vzeti naš Prekmurski katekizmuš tisti demokratje, Sokoli i Orjunci, s šterimi so v prijatelstvi gg. Kuhar, Hartner, g. s „cifrastim“ imenom i dosta drügih sobočkih pörgarov! Naš püšpek nam ga ne mislijo vzeti, ar so dali nalogo vlč. g. plebanoši Baši, da naš Prekmurski katekizmuš ponovno izdajo. To je istina gospoda. Što je te jemao naš katekizmuš Madžari eli Slovenci? To zadosta za ednok, če gospodje želejo več, pa dobijo več. Istina je: mi zahtevamo za sebe sloboščino, sloboščino ščemo dati drügim. Braniti se pa moramo od tistih, šteri na vöro ne dajo nikaj, nego jim je ta samo sredstvo za brezvestno hujskanje. NEDELA V. po risalaj. Evang. sv. Mat. 5. 20—24. Jaz pa vam povem, da vsakši, što se če-meri nad svojim bratom, bo kriv sodbe. To so reči Gospodove; reči onoga, šteri je sam o sebi pravo: Jaz sem pot, istina i živlenje. On je teda istina sama. I ar je on istina, so tüdi njegove reči istinske. Grozne so te reči, a istinske. Zato se moramo bojati i se moramo čuvati, da nas ne zadenejo. „Što ma srd nad svojim bratom, bo kriv sodbe“. Kak vdarci nas zadevajo te reči. Strah, trepet nam zbüjajo. Ali pa se zavolo toga potrüdimo, da nas ne bi zadele? Ali se obnašamo nasproti svojemi bližnjemi tak, da se nemre praviti o nas, da mamo srd nad njim ? Ali ga lübimo s pravov krščanskov lübeznijov, štera vse aldüje za bližnjega — za brata? Potrkajmo se na prsi i z obžalüvanjom vzdehnimo: „Gospod, odpüsti nam, ar smo grešili proti tebi i proti svojemi bližnjemi. Nesmo ga lübili, kak bi ga morali lübiti, nasprotno sovražili, odürjavali smo ga. O, kak smo slabi! Kak friško nas zapela naša grešna narava, kak naglo se zbüdi v nas srd, dostakrat zavolo kakše malenkosti“. Skoro najbole značilno znamenje denešnjega sveta je da se je v človeških srcaj ohladila prava lübezen; krščanska lübezen je skoro popunoma zamrla i le redki so, ki jo poznajo. Samo poglejmo po sveti. Den za dnevom vmori, razbojništva, tolvajije, nasilstva, krivičnost, sebična dobičkaželnost. Ali je to znamenje lübezni ? Tiste krščanske lübezni, štera je v prvih stoletjaj drüžila vse vernike v edno samo velko drüžino, štera je poznala samo bratstvo i sestrinstvo, štera je darüvala samosebe za blaženost drügoga? A ka bi gledali po sveti?! Poglejmo raj v svoje srce ! Ali v njem ne skrito nagnenje, štero je nasprotno krščanskoj lübezni ? Ali ne v njem male iskrice srda, štera se zavolo nepremišlene reči nedužne šale, zavolo falačka zemle, štero nam je mogoče bližnji odvčekno, zavolo par cotavih bankovcov i zavolo drügih malenkosti, o šterih niti ne vredno govoriti, zabliska i nastane iz nje srdit plamen sovraštva — včasi celo smrtnoga sovraštva, štero se z nikšim talom ne da potolažiti? Le poglejmo v svojo notranjost i videli bomo, da se v njoj skriva šatan sovraštva l Ali nas ne obide groza, gda ga zaglednemo? Ali ne zakričimo od straha, gda se nam zareži i nam zakriči, da smo že v njehovih škramplaj? Krik pa nam nikaj ne pomaga. Dokeč sovraštva ne iztrgamo iz svojega srca, tak dugo ne rešitve. Zato pa se ne pomišlajmo. Včinimo vse, da nam ne bodo velale reči Gospodove: „Vsakši što se čemeri nad svojim bližnjem, bo kriv sodbe“. Glasi. Slovenska Krajina. V Črensovcih so nove sv. meše i to: 12. julija, darüje salezijanec g. Jožef Žerdin, 19. julija pa dühovnik misijonske drüžbe g. Jožef Godina. V. Polana. Cerkvena slavnost. Nova polanska cerkev je posvečena presvetomi Srci Jezušovomi, zato se je vršila v čast presv. Srci tridnevnica 19—21. junija. Vsakši den sta bili dve predgi. V Soboto je bio sprejem v Marijino drüžbo. Sprejetih je bilo 30. dečkov i 120 deklic V nedelo je bila slovesna slüžba boža s tremi dühovniki, sküpno sveto obhajilo. Pri meši so prisostvovali zižkovski Orli. Bili sta dve predgi, edna notri v cerkvi, drüga vöni, štero je meo g. kaplan iz Turnišča. Popoldne je bila sklepna predga, potli večernica i procesija s štirimi dühovniki. Vsakši den je bila cerkev nabito puna vernikov, posebno v nedelo je bilo okrog 5 jezero lüdi. V Polani, kde je dozdaj vse spalo je nastalo popunoma novo živlenje kak že mamo cerkev. Črensovci. Tü ustanovimo izobraževalno drüštvo. Vsi, ki ste prijateli knjige i napredka pridite na občni zbor i pristopite k izobraževalnomi drüštvi, od šteroga boste meli mnogo düševr.oga haska. Drüštvo bo za celo črensovsko faro i ustanovni občni zbor se bo vršio v nedelo, 5. julija po večernici v črensovskoj šoli. Evangeličanski cerkveni zbor. Kral Aleksander je dopüsto, ka se vrši v Novom Vrbasi evangeličanski cerkveni zbor. Prekmurski evangeličanci pošlejo na njega 10 odposlancov. Agitacija potom urada. V Dol. Lendavi pri okr. glavarstvi so gospodje, šteri so jako goreči demokrati. Tej demokratje se ne zadovolijo z agitacijov za demokratsko stranko, nego izrablajo tüdi oblast i svoj urad v to, ka jim agitacija leži ide. Kak smo zvedili davlejo nešternim županom razna navodila za organizacijo demokratske stranke po občinaj i ta navodila župani morajo nositi tiskana iz Lendave v svoje Novi svet. Spisao: I. Sziklai. Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc. Tisto pismo, štero je notar izsilo od njega, je prava odrešitev. Zavolo njega Gohér lehko po temeni pleše od čemerov i svojoj kodiškoj gizdosti, če on dobi dobro mesto, gde bo prost od vekilh skrbi lehko napredüvaö v svojem deli, v znanosti, bo lehko pripravlao pot svojoj prišestnoj samostojnosti. O, naj samo pride k njemi stric, gda bo že mož. Te tüdi on njega ne bo poznao. Ne bo iskao poznanja takših familij, štero je dvomlive vrednosti. Jaj, če njima to ednok lehko pove pod nos! Samo potrplenje i trdnost. S tem sklepom je stopo v delavnico v štero njemi je pripomoglo priti priporočilno pismo. Gospodar, Farkaš Balint je bio voditeo menše zadrüge, štera je izdelavala male mašine, orodje, električne naprave daleč vö v oddaljenoj vulici predvaraša. Brezplačno bogme ne dobo postele, hrane. Tüdi je ne bilo v obilnosti, mogoče niti zadosta ne vsigdar; no pa tüdi v sirotišnici neso talati v obilnosti. Tam se je navado k zmernosti (v hrani) brez začimbe. Ta pa je tü itak slajša. Ar je znao, da ka dobi, to njemi ide že za delo, si je pošteno zaslüžo. Nekaj velkoga je pri deli stati ednomi odraščajočemi mladenci od sedme zajtra z ednov vörov počitka, do šestih večer. Potom pa v šolo iti, Gda je telo utrüjeno, pamet ravnote more biti pazliva. I bila je pazliva, ar je šteo biti pazliv. Zagotovlenje prišestnoga živlenja je zaviselo od toga, da naj bo pazliv. Sestra njemi je v začetki pisala bridka pisma, Zakaj si je zbrao ravno to žmetno nalogo. Raj bi se naj dale včio v sirotišnici. Trüdo se je, da bi njoj odgnao detinsko bojazen. Usoda jiva je sünola v sirmaštvo, teda po poti sirmakov šče iti dale, s štere ga ne bodo mogli sünoti gospodski kočišje i dvorjeniki. Po tistoj poti, gde so vsi ednaki, a tisti pride dale, šteromi duže zdrži moč. Ta njegova moč pa je cil, šteroga si je postavo, odločnost, samozatajüvanje. — Ti si pametnejši — njemi je pisala Trezika — bole znaš. Na sebe sva prepüščena, zato se nemrem vmešavati v tvoje posle. Samo bojim se za tebe: ali vzdržiš? Lübe sestre pa se zato bojijo, ali se ne pokvariš v tistom velkom varaši? Samo to ne, dragi brat, ti edina moja krv, štera je ostala mojemi srci? Elemér jo je tolažo : ne boj se! Jaz ne nabiram bliščobo, slasti toga velkoga varaša. Njegove znanosti iščem. Ne boj se za mene! Vert ga je naskori zlübo, Ne zaman, da je sin razumnoga človeka; je navadno pravo delovodji. Prava moška düša v ditinskom teli. Pokoren, dobre glave, navržen. Iz toga bo še znamenit človek v našem stališi. Mogoče ravno kakši mali vogrski Edison. Se nemre znati. Bilo pa je tüdi dobro, da si je pridobo vertovo dopadenje. Naskori ga je jako potrebüvao. Pozimi, ravno pred božičom je dobo od notara tüžno pismo. Naznano njemi je, da se je pobrigao za njegovo zadevo; mislo je, da bo mogeo izstisnoti od sirotinskoga očo kaj peneze, da bi meo na zimsko obleko. A ravno Zadnji teden so zliciterali Gohérovim malo posestva ki je še ostalo, iz herbije pa že nikaj neso našli. V drügoj priliki bi bogme morali zapreti takšega sirotinskoga očo, a Gohér je na sirotinskom uradi tak znao odračunati do zadnjega krajcara, da njemi nihče nemre do živoga. Ka bi še ostalo, nekša malenkost od penez, tisto je dao zglasati od sirotinskoga stolca sebi kak plačilo za oskrbniško slüžbo. Vsakši sirotinski oča dobi plačilo, če se njemi sam ne odpove. Goher pa se ne odpovedao. Kak bi se tüdi od povedao, Če je peneze potrebüvao. Ar pa zdaj več nikaj ne ostalo, se je oskrbništvi odpovedao, Žao njemi je, a bolšega glasa njemi ne mogeo dati. Obrne naj se na okrožnoga sirotinskoga očo; tisti njemi mogoče pripravi telko, da si lehko küpi potrebno obleko. Siromaček je do čunt strepeto. Teda več na nikaj nemre računati. Gohér njima je oropao celo malo herbijo. l ga več nemre pozvati na račun drügi, kak Bog. Je že včino; kodiš je že postao tisti hüdobni človek. A Što njemi da zdaj obleko? Raztrgana je. Pa je tüdi pretenek že ponošeni kaput. Ne bi se brigao, kak ga gledajo ljüdje: a zima je tü. Zebe ga. Delati nemre, če njemi zima pretresa živce. Odked vzeme obleko, što njemi jo da ? Što njemi jo da? Tisti, ki oblači polske lilije. Ne s svojimi rokami, nego po rokaj drügih. (Dale.) 5. julia 1925. NOVINE 3 občine, Mi mislimo, ka tüdi te pot ne bo pomagala, ar dobro Znamo, kak delajo za nas demokratski poslanci i ministri. Dober tanač. Nekši glavni organizator domokratske stranke v Prekmurji je lüdem dao etakši tanač: „Lüdje, zdaj se li držite za zemlo, kda se deli. Demokratje so nam obetali zemlo, obečajo nam jo ešče zdaj i te modri demokratar nam takši tanač davle, šteroga mi tüdi brez njega znamo. Te demokrat bi naj bole povedao lüdem, kak demokratski poslanci glasüjejo za strašne davke, kak vlada, v šteroj sedi minister Žerjav, davle našo zemlo tüjcom, kak je püstila zvoziti iz Prekmurja drva i ešče sto drügih stvari, štero so nam spravili noši demokratje. Itak pa se nešterni lüdje dajo zapelavati od toga demokratskoga vučitela. Murska Sobota. Šolsko leto na gimnaziji smo lepo dokončali dne 28. jun. Prejšnji petek je dijaštvo lepo opravilo sveto spoved, v soboto pa sveto obhajilo. To nam da močno zagotovilo, ka je dijaštvo prišlo domo s čistim srcom. Da bi li tüdi celi počitnice takši ostali! Starišje, ne pozabte na svojo dužnost. Edne same slabe počitnice so lejko pogüblenje za dijaka. Ešče nekaj od meščanske šole v Lendavi. Našo gimnazijo nam ščejo vničiti, meščansko šolo v Soboti so nam že, i zdaj je prišla na red tüdi meščanska šola v Lendavi. Čüdno, sami vučiteli so proti toj šoli i bi jo radi dali zapreti i tej vučiteli se majo za napredne. Za vzrok, Zakaj ščejo doseči, ka bi se šola zaprla, znamo i to je ravno žalostno, ka se tak goreči nacionalisti iz sovraštva do krščanske vzgoje potegüje za ukinitev šole, štera nam je tak strašno potrebna ravno na toj najvažnejšoj točki. Demokratski nacionalisti pa ste pokazali svojo narodnost, v štero mi že nekda ne vörjemo. Vam je vsikdar več Iiberalna zagriženost kak pa prava narodnost. Meščanska šola v Lendavi mora ostati i mi bomo to ravno iz narodnostnih vzrokov vsikdar zahtevali — Če naše poročilo ne bi odgovarjalo istini i ste vi ne proti šoli, dajte nam pismen odgovor. Cankova. „Zmaga Oltarskoga Svestva“ tak se zove igra, štero so igrale dekle na Cankovi 21. junija. Kak se vidi, so oživeli tüdi odri po Slov. Krajini. Gibina. Blagoslavlanje nove kapele na Gibini bo dne 5. julija Procesija bo šla iz Razkriža na Gibino. Vsi Prekmurci se vabijo na to cerkveno slovesnost. M. Sobota. Tü so pa dovoljena i se obnovijo tjedenska senja na novo, štera so za časa vojne i po vojni izostala. Tjedenska senja so stojnine prosta. Vršijo se pa vsako sredo. Vsem Prekmurcom pošilamo srčne pozdrave mi Prekmurci vojaki iz Sarajeva od 15. p. p. Želimo vsem zdravje i jim kličemo na veselo svidenje v septembri: Alojz Kornhauser G. Slaveči, Ivan Barbarič Zenkovci, Alojz Novak Tropovci, Ludvik Kolar Večeslavci, Karlo Čurman, Josip Vogrinčič Krašče. Kalman Forjanič D. Slaveče, Škaper Dulič, Franc Grah G. Lendava. Mogočni gospodje so v Lendavi, šteri se jako radi mešajo cilo v občinske zadeve. Na Gor. Bistrici — kak čüjemo — se nešternim bogatim vertom ne rači voziti kamla, zato so se pritožili v Lendavi g. Škrinjari. I te gospod je zagovarjao bogate lüdi ar se vüpa, ka demokratje postanejo, Vodstvo občine pa ne obvešča, ka s strankami opravla, čiravno to vložilo pismene vloge. Daleč smo že prišli! Zakaj pa se te gospod tak polegüjejo za nešterne Bistričance? Kak čüjemo se večkrat obrnejo v goricaj znanoga Hartnerovoga agitatora i se tem navdüšüjejo pri sladkoj kaplici za svojo orjunaško nasodnost. Čüdno madjaronskoga Hartnera pristaš i nacionalist z orjunskim znakom pa v takšem prijateljstvi ! Že duže časa opazüjemo, ka nešterni lendavski gospodje začnejo jako kazati svoje demokratske rogličke i si prisvajajo neko nad oblast nad celim lendavskim okrajom. Oni se že vtičejo v vse, ščejo ravnati z vsem, a sami pa so prišli na dnešnja mesta iz meši pisarniških slug Prekmurski parlament. Čüdno je to, je li? Pa ga mamo. Redne seje ma vsakši tjeden bar ednok. Tü se odloča usoda prekmurskoga lüstva, tü se delajo dalekosežni načrti se pa tüdi pije na naše zdravje, ar je vse to v ednoj krčmi ne deleč od kolodvora. Mi apeleramo na te mogočni parlament, naj nam zmenša davke pa odpravi carino. S tem si najbole pridobi naše zavüpanje. V sobočkom okraji je g. nadzornik Cvetko za vse lüdske šole dao naročiti vednake pečate z napisom: „državna šola“ itd. za vse tüdi občinske i verske šole, odlok za to se glasi inači, zato teh pečatov so šole ne dužne sprejeti Polovična vozna cena. Z odlokom ministrstva za promet M. S. br. 13441/21 se dovolüje vsem, šteri ščejo obiskati naše Primorje eli sploh varaše ob morskoj obali, polovična vožnja i to pod pogoji; 1. Posestniki s potr- dilom kopališčnih, občinskih oblasti dokažajo, ka so prebivali najmenje 14 dni na obali Jadranskoga morja. 2. Posestniki na domačoj žel. postaji küpijo celo karta, štera vala za nazaj tüdi, či je potrdnjena od žel. postaje odkec, je razvidno ka je lastnik bio 14, dni na obali Jadranskoga morja. Ta olajšava vala od 1. VI. do 1. X. od vseh žel. postaj v državi do žel postaj Sušak, Bakar, Plase, Split, Šibenik, Metkovič, Gruž, Dubrovnik, Zelenika. Vsakši potnik pa mora meti predpisana potrdila. Država. V Kamniki so odkrili spominsko ploščo pisateli i pesniki Antoni Medvedi. govor je meo pri toj slavnosti naš pisatel Fr. Finžgar. V Belgradi so položili temelni kamen za novo palačo finančnoga ministra. V Ljubljani se je vršo prvi kongres krščanskih socialistov. Prišlo je 700 delegatov iz cele Slovenije. Bila so razna predavanja kak bi se dosegeo kak najvekši razmah v živlenji krščanskoga socializma. Na cesto so vrgli siroto brez staršov, brez doma Antico Ostojič sedemnajst let staro vučenko vučitelske šole v Dalmaciji zato, ar je proti prepovedi ministra Pribičeviča, da srednjelšolci ne smejo biti organizirani pri Orli, itak ostala Orlica. Tak je začno minister poleg uradništva preganjati tüdi že dijaštvo, štero je ne sokolsko. Domača politika. Kelko plačamo? Poslanec Smodej je meo na protestnom zborüvanji v Ljubljani govor. Med drügim je povedao: Za l. 1924-25 bi Slovenija po proračuni morala plačati 74 miljone dinarov neposrednih davkov, plačala jih je pa 114 miljon 200 jezer dinarov. Za mesece januar, februar i marc joj je bilo naloženih 19 miljonov Din, izterjali pa so od nje 33 miljonov. Dohodnine za l. 1924-25 bi morala plačati 33 miljon Din., finančna delegacija pa je predpisala 62 miljon dinarov. — Slovenija mora plačüvati več, kak je določeno, Srbija pa plačüje vnogo menje, kak je navrženo. Nove dvanajstine. Vlada tak dobro gospodari, da si ne izdela natančnoga letnoga proračuna, nego si pomaga od časa z dvanajstinami. Ar je to postopanje za narodno gospodarstvo velik vdarec, poslanci protivladnih strank močno nastopajo proti njemi. Nove dvanajstine je pobijao posebno g. poslanec Vesenjak. Pri dvanajstinaj se posebno Sloveniji gudi krivica. Plačüvati mora vnogo, dobi pa nikaj. Za Slovenijo v dvanajstinaj najmre ne določena niti edna para. Direktorij radikalne stranke. Ar Pašič zavolo betega nemre odpravlati predsedniških poslov, je določo Trifkoviča, Živkoviča i Gjuričiča za voditele vseh poslov. Tej trije pa nemajo neomejene oblasti, ar na ednoj strani morajo davati račun Pašiči, na drügoj strani pa morajo delati sporazumno z radikalnim klubom. Slovenija naj plačüje. V finančnom odbori se je razpravlalo o našoj finačnoj politiki. Naši poslanci (dr. Kufovec) so v stvarnih govoraj dokazovali, da se morajo davčna bremena v Sloveniji znižati, ar bo inači naše gospodarstvo vničeno. Finančni minister se je Kulovčevomi govori posmehüvao. Pridrüžo se njemi je tüdi naš demokrat dr. Pivko, ki niti reči ne meo za brambo našega ljüdstva. Dr. Pivko glasüvao za dvanajstine. Finančni Odbor je razpravlao o predloženih dvanajstinaj. Po razpravi je prišlo do glasüvanja. Za dvanajstine so glasüvali radikali i slovenski samostojni demokrat dr. Pivko. Člana Jugoslovanskoga kluba (Pušenjak i dr. Kulovec) sta glasüvala proti njim, ar so — kak sta v svojih govoraj, dokazala — protipostavne i za narodno gospodarstvo (i Slovenijo) pogübelne. Radičovi mandati overovleni. Na seji parlamenta je bilo prečteto poročilo verifikacijskoga odbora, parlament je poročilo soglasno sprejeo i s tem so bili. Radičovi mandati overovleni. Svetovna politika. Revolucija na Grškom. Časniki so prinesli iz Aten vest, da je na Grškom vövdarila revolucija. Revolucijonare vodi general Pangalos, šteromi se je pridrüžo tüdi admiral Hadžikzriakos. Na ljüdstvo je bio izdan proglas, v šterom se zahteva, da zdašnja vlada odstopi i oblast prevzeme Paugalos. Revolucija je potekla brez krvi. Vlada je odstopila i je zavladala vojaška diktatura. Kitajska. Revolucija še ne končana. Anglija je poslala v vekše varaše povnožene čete. Med temi i kitajskimi četami se vršijo hüdi boji. Gibati se je začnolo tüdi dijaštvo. Dijaki so zasnovali nevarno zaroto, Šteroj so angleške oblasti prišle na sled. Tihinci se na vulicaj ne smejo pokazati, ar od vseh strani letijo na nje krugle i bombe. Boji v Maroki. Francoske čete majo jako močne boje z maroškimi četami. Francoska armada je v slabom položaji, ar joj žmetno dovažajo municijo. Prekmurski dijak. Občni zbor Zavednosti. Dne 6, julija 1925 predpoldan ob 8 uri se vrši v Beltincih (v šoli) izredni Občni zbor Zavednosti. Kot glavna točka bo volitev novega predsednika. Govorila se bo tüdi o počitnicah, zlasti o dijaškem zborovanju v M. Soboti. Ako Občni zbor ob navedeni uri ne bo sklepčen, se vrši črez pol ure drug Občni zbor, ki bo sklepčen v vsakem sluzaju. Prisotnost je obvezna za vse člane. —Odbor.— Pozdrav dijakom na počitnicah. Tako torej, začeli ste počitnice! Že cel teden jih uživate. Ali vam je kaj dolgčas po šoli, po profesorjih, po naši senčnati Soboti? Hm! Pač različno, kaj ne? Kdor je nekdaj bil kar ste sedaj vi, vas razume, čeravno ne govorite o tem. Kakšna škoda, da še učenjaki niso iznašli takega aparata, s katerim bi se dali posneti razni prizori človekovega srca. Kako zanimivo bi n. pr. bilo videti, kaj se je godilo v vašem srčecu preteklo nedeljo, ko so se delila spričevala ! Videli bi radost, veselje, zadovoljstvo, smeh, ponos, potem pa tüdi vdanost i nazadnje bi videli pri drügih žalost, pobitost, jezo sramotno, obljubljanje, kesanje, zavist pa nevoščljivost. Pač jako različno! I ko ste prinesli spričevala domo? Tedaj se je zgornji prizor ponovil, le toliko zanimivejše, ker je bilo več gledalcev, ki so ploskali. Ja, ali ste že hodili h g. župniku i kaplanu ter h g. učitelju? To je dolžnost prvih dni. Pa spričevalo ste jim pokazali? Odličnjakom je gotovo kaj zdrknilo med prste. To je prav Dignus est operarlus mercede sua. Prvošolcem povem, da je to takole: Delavec je vreden svojega plačila. To je nekak uvod k vsemu kar bo prišlo, če nam Bog da zdravje. Pa kaj bo prišlo? Nič posebnega. Čez cele počitnice se bomo nekoliko razgovarjali kot dobri znanci prijatelji. Saj imamo vsi iste cilje ! To se bo pa godilo kakor danes, namreč v Novinah, pod zgornjim naslovom, Novine bodo torej naše glasilo čez počitnice. G. urednik so nam radevolje dovolili i dali na razpolago ta kotiček. Berite radi vsako nedeljo. Če nimate Novin doma, naj vam jih kdo posodi. Ne bomo razpravljali o politiki, ampak o rečeh, ki vam bodo v razvedrilo, pouk i dušno korist. Če včasi najdete kako „osoleno“ ne smete zameriti. Vse bo izviralo iz srca, ki vas odkritosrčno ljübi i vam želi vse najbolše. Vi ste cvet našega naroda, ste izvoljena četa, ki se bo neustrašne borila za düšni i telesni blagor svojega ljüdstva. Vi ste vzhajajoče zvezde na velikem obzorju. Na te zvezde obrača narod svoje oči i se jih raduje, ker mu kažejo upanje boljše bodočnosti. Pogum, prijatelji moji ! Predno pa zaključim to pismo, dovolite, da vam dam par cvetk na pot vašega romanja med počitnicami. Čujte. Vedno: Varuj se slabih knjig, tovarišev i pogovorov. Prav pogostvo: Hodi k sv. spovedi i sv. obhajilu. Vsako nedeljo i praznik: Bodi pri sv. maši i pridigi. „Blagor tistim, kateri božjo besedo poslüšajo i ohranijo.“ Vsak dan: Opravi svoje jutranje i večerne molitve. Dobro pomni: Brezdelje je tvoj največji sovražnik. „Postopanje namreč nauči mnogo hudega.“ (Sir. 43, 29.) Bog živi! Vaš prijatelj R. J. Zanimivosti. Konj i milodari. Slavni polski general Kosciusko je preživo svoja zadnje dni v Švici. Ednok pošle par kant dobroga vina nekšemi prijateli i pravi mladomi moži, šteri jih je neseo, naj vzeme njegovoga lastnoga konja. Gda je prišeo mladi mož nazaj, pravi generali ! „Drügoč pa, če mi date svojega konja na pot, mi dajte še svoj bankaš !“ — ,,Zakaj pa?“ — „Če je kakši kodiš poleg ceste praso s kranščakom v roki, se je konj stavo i ne šteo iti naprej, dokeč 4 NOVINE 5. julija 1925. nesem sirmaki kaj dao Gda nazadnje nesem več meo, sem morao tak napraviti, kak da bi kaj dao, inači konj ne bio zadovolen i sva stala tam“. Tak ga je general navado. Tenta i pivnik. Angleški igralec Mathews, se je odliküvao po svojoj zdravoj šalivosti, štera ga niti na smrtnoj posteli ne zapüstila. Dvorjenik njemi je po pomoti vlejao namesto zdravila žlico tente v vüsta. „No nikaj ne“, pravi Mathews mirno, „požrem še en pivnik (itatos) i stvar bo v redi“. Za smeh. Triglav je najvišiša gora v Sloveniji. Ar je znan po svojoj naravnoj lepoti, plazijo na njega celo hribolazci iz drügih držav. Ednok so ga občüdüvali nekši trije gospodje. Pogovarjali so se med seov, da neso mislili, da bi bio tak visiki. Te razgovor je čüo nekši kmet, ki je stao v bližini. Pristopo je bliže, se razkoračo, pogledao gospode i z velkim ponosom pravo: „Visiki je. A to še nikaj ne. Videti bi morali, kelko je ga še pod zemlov“. Gospodarstvo. Piše: Izidor Horvat, učitelj. Živinoreja. Košnja. Čas košnje se ravna po tom, zakoj kosimo; ali kosimo za zeleno, ali za süho krmo. Za zeleno krmo kosimo trave, detelco i drüge rastline za krmo prle kak cvetejo, ar mlajše rastline majo več soka, leži je živina prebavi i so tüdi bole tečne. Za zeleno krmo je ne več dobra trava, štera že odcveče, ar je že trda i da menje haska. Kda kosimo travo za süho krmo, za seno? Kosimo, kda je trava v najlepšem cvetji, ar nam rastline v polnom cvetji dajo največ i najbolšo krmo. Prle košena trava se preveč vzüši i tak da malo sena. A či bi pa čakali, da trava odcvete, je seno trdo, püsto, z menjšov hranlivov vrednostjov. Pri nas kosimo navadno dvakrat na leto: staro travo i otavo. Staro travo tüdi zavolo toga moramo kositi pravovremeno, da nam zraste v pravom časi otava. Pri spravlanji sena mora biti gospodar jako previden i skrben. Glavno je, da se trava dobro posüši na senožati. Paziti je, da se trava ne kvasi dugo; ar takše zažučeno, preplehano seno da malo haska. Seno se ne sme spravlati na pol zeleno. ne mokro, ar se takše seno pari, kda je v küpsklajeno, plsnivi, zagnjili i tak postane neponücno, dostakrat je škodljivo na zdravji živinčeti, če ga ešče marha sploh šče jesti. Ne spravlajmo blatnega, prašlivoga sena, ar je to od vekšega kvara. kak haska. Dobro seno mora obdržati süho zelenkasto farbo, mora dobro šošnjati, mora imeti prijeten vonj, düh (mora dišati), takše seno bo nam marha rada jela. Prinas se seno spravi na štale, kde se dobro zapše, ka se ga več spravi gor. Ne sme biti nikša lüknjica, vse se mora zamišiti. To je pa ne prav! Seno mora dobiti zraka. V seni so tüdi bacili, šteri povzročajo kvarenje sena, če se to dobro ne zrači. Nemamo dobrih prostorov za seno, pa ešče tü zapšemo i ne damo seni zraka. Zato si zapomlimo: seno ne preveč zaphati, püstimo njemi zraka. Jako pametno i dobro je, da nešterni gospodarje majo napravleno vöni na prostom shrambo za seno. Štiri velke sohe, med te se spravi seno i odzgora pride streha. To je jako dobro za seno. Seno se tüdi zapraši z vremenom, zato je dobro seno pozimi pred polaganjom pretepsti. Dobro bi bilo seno tüdi bar ednok v zimi premetati, da se bole prezrači. Pošta. Bejek Štefan. Krog. Dinarov sto mate vi i telko tüdi tajnik pri g. poslanci Šiftari. Zdignita pri njih peneze, ki so dani od oba poslanca vama za povrnitev stroškov, štere sta mela pri nabiranji podpisov za našo gimnazijo. Štefan Ošlaj. Enthat Pensilvanija. Boks 12. Naročnino v zneski 2 dolara dobili. Hvala lepa. Pri ednoj priliki bi še prosili 27 dinarov, ar majo dolari pri nas zdaj menšo ceno. Svetoga pisma v našem jeziki nega. V Ljubljani so znova vödali novi zakon (kranjski jezik). To vam lehko pošlemo. Ve te je zato razmili. Ficko J. Krajna. V dober namen je tista reč odločena, zato se ne more odati. Jurij Kozjak Martinje. Novine smo pošiljali redno, če štere številke neste dobili, nam sporočite. Naročnike oprosimo naj nam dajo glas, če ne bi prijeli štere številke Novin i M. Lista. Kak znate g. urednik so bili teško betežni pet mesecov so v postelji bili i zato neso mogli na vse pazko meti. Če je kje kakša falinga bila, naznanite nam. Čeke za povrnitev naročnine dobite vsi v prvoj polovici drügoga polleta. — Vredništvo Novin i M. Lista, Črensovci, Prekm. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 400 Din., „ žita 350 „ „ ovsa 350 „ „ ,, kukorice 250 ,, 2. Živina: govenska. teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16-20 D. 20-25 D. 22—26 D v Ljubljani „ 17—20 D. 20-22 D. 17—22 D. 3. Krma. Sena m. 90—125 D., slame m. 70— 100 D. Zagrebečka borza dne 1. julija 1925. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56.40 Schiling D 8 08 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1.70 20 kronski zlat D 215 Francoski frank, 1 frank D 2 60 Madjar. K 100 (nova em.) D 0 080 Švic. fran., 1 fr. D 11 20 Talijanske lire, 1 lira D 2.15 Zürich: Dinar, 100 Din Sv. frcs 9 01 Pristopite k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate. „MLINSKA ZADRUGA“ (bivši Kumparčov mlin) Razkriž. HIŠA Z VRTOM, stoječa na zelo lepem i prometnem kraju, primerna za trgovino, gostilno za druge obratne svrhe SE ODDA. Pozvedi se pri g. Lovro Horvat posestniku v Veržeju. Slovenska Banka d. d, podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill: je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago 111. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj. Odbor za leto 1925. Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Nad Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar. blüzi SV. KRIŽA na ŠTAJARSKOM. Je ga 20 plügov i to 11 plügov njiv, 5 plügov senožati i 4 plüge loga. Je na njem lepa, nova zidana hiša (4 paonice, 2 kühinji i pod hišo 3 velke betonirane pivnice) velke zidane štale, zidani livovje vse je z čerepom pokrito. Poleg hiše je lepi sadovnjak. Zemlja je dobro obdelana i leži poleg železnice. — informacije davle — Dr. Ferdo Černe odvetnik v M. Soboti i Alojzij Vebarič v Vučji vesi. Cena 350 jezer Din. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din naviše pa po 91/2%. Vlog stanje je že nad dva miljona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Tisk. ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.