rV?7 VT
A
:/lx
Stev.91.,Leto I.
Spisal na dravi
L. Nv
Petek 1^. decembra 194-6,
r\
vy
/
.NEW.,,YORK. Zunanji ministri štirih velesil so se včeraj sestali na svojo Nadnjo sejo. S tem je new-yorško zasedanje Sveta ee-tvorice končano. Sporazumeli so se še o zadnjih doslej še nerešenih vprašanjih mirovnih pogodb s petimi sovražnimi državami. Sklenili, 90, da je takoj podvzeti vse, da Varnostni svet čimpreje izvoli prVega guvernerja V.Svobodnega tržaškega ozemlja", tako da bo ta lahko nastopil svojo službo istočasno, ko bo podpisana mirovna pogodba z Italijo t.j. 10. februarja 1947. S tem je new-yorško zasedanje štirih zunanjih ministrov uspešno končalo svoje delo. Zunanji ministri se zopet sestanejo 10.marca na novo zasedanje v Moskvi, kjer bodo reševali vprašanje mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo. Predhodno pa jim bodo pripravili potrebno gradivo njili namestniki na zasedanju, ki začne 14. januarja v Londonu.
L£0N BLUM mm
/
VLAK
Pariz. Francoska ustavodajna skupščina je včeraj izvolila voditelja socialistične stranke Leona B 1 u m a za predsednika nove francoske vlade. Leon 31um je bil izvoljen z ogromno večino 575 glasov.'Za BIuma so glasovali poslanci vseh strank razen najskrajnejše desnice, ki je oddala 8 glasov za predsednika glavnega odbora MRP Mauricea-Schumana^ 7 poslancev skrajne desnice pa se je vzdržalo.
BIuma je o izvolitvi' obvestil predsednik skupščine Vincent Auriol. Blum je izjavil, da pomeni sprejem mesta vladne#*'! predsednika zanj .veliko žrtev, ker bi po oC, "odbi s ".ravnikov radi bolezni moral počivati. Toda ker je stvar v interesu Francije,je 'pripravljen vzeti nase to žrtev. Blum je takoj zvečer začel s posvetovanji z voditelji političnih strank. Sestal se je z voditelj on komunistov Thorezom, ki je izjavil, da so komunisti pripravljeni sodelovati v levičarski vladi, odklanjajo pa vlado narodne edinosti, ki bi jo sestavljale štiri najmočnejše stranke. Vodja radikalov Herriot pa je zahteval vlado narodne edinosti. Predsednik MRP Schuman je izjavil, da je stranka sicer glasovala za Bluma, toda zaenkrat bo le z rezervo opazovala razvoj dogodkov. V političnih krogih so mnenja, da se bo BI umu. posreči-
lo	oesta.viti vlado morda že danes, verjetno pa jutri,
samo Španija ,,,
 rK, Ka
54glasovi spreje ta vsem članicam Organizacije
seji glavne skupščine ZN je bila včeraj z .39'političnega odbora, ki priporoča
f^pniV! navnrlnv. fin ‘n^nnkT i n ,qvo1e
nekatere druge'države,
za bodočnost.• Poleg Španije
S
članice
katerih so vse svoboščine potlačene"
Stran 332.,Štev.91. TABORIŠČ IT I E Petek 13.decem.2946*
LA 6UARDIEV NASLEDNIK
Dosedanji generalni ravnatelj U1TRRA -e Fiorello La Guardia je podal ostavko ns ovoj položaj z 31. decembrom. Glavna skupščina UNRRA-e je včeraj izvolila za njegovega naslednika ameriškega senatorja L. Rooksa.
•PO KAPITULACIJI AS:5HB3JDŽMA.
Teheran, 12,decembraVTehetanu so bile velike slavnosti tih zmagi nad uporno provinco Aserbejdžan. Iransko voj sako poveljstvo je v Tebrisu, glavnem mostu Aserbejdžana, prepovedalo vse levičarske liste.
London, 12. decembra, Iz Teherana poročajo, da je sovjetski po -slanik v Teheranu prosil perzijsko vlado, naj "pardonira" Piševara in druge aserbedžanske voditelje, ki so zbežali na sovjetsko ozemlje,
gPftgAPI V RADOVI TRAJAJO.	*	'
Iz Padove poročajo, de. tamkaj spopadi^med italijanskimi demona -tranti in britanskim vojaštvom že tri dni trajajo. Listi poročajo, da je bila policija okrepljena, da napravi red in mir. Pri spopadih dne 11. decembra je bil ubit 1 italijanski vojak ter hudo ranjenih 10 civilistov.
V3LI1LV..I SKI POŽAR V !OW JORKIJ..
V nekem premogovriem nkladisču v Manhattanu, kjer ni nihče prebival, je nastala velika eksplozija, pri čemer je razneslo zadnji del hiše, v kateri pa je prebivalo polno ljudi, he pri tej eksploziji je
bilo ubitih 8 ljudi. Ko je požarna hrambe prihitela gasit, la nova eksplozija, ki je razdejala več sosednjih hiš. Pod nami je ostalo'mnogo ljudi in gasilcev*. Največ je pod razva pokopanih otrok. Zdai
;je na3tara zvali-
0— ________________ fJ-v	linami
skušajo rešiti otroke, ki jih slišijo, kako
pod razvalinami jokajo, pogrešajo 40 ljudi. Doslej so rešili le 5 pokopanih, izmed katerih so bili trije že mrtvi,
12 T A B 0 R I Š 0 A * dijakinje višjih raz- podrrbno-sti o pričetku pouka, zberejo jutri v nižjih razredov Mia d j. n sk 6211 domu, v
Dijeki in redov naj se to ob 9 uri, pol 10 uri v barski 54, kjer bodo zvedeli'vse
sobo-pa ob
Ravnatelj stvo
Smučai*ji! Drevi ob 6 uri v gle d ali ški dvorani smuč ar ska gimnastika.
DR 0 B N E N ,0
Bolgar s.k.o.... vlado bo š t a'"'ba j e"pr i-znali Amerika in Britanija, ker drugače ne more biti uveljavljena bolgarska mirovna pogodba,
^forveške čete b'do‘prišle v Nemčijo, Ičjeir b od c o s t a 2 e kot z a s ed-eve. čete. Meseca j iU". nar ja bo pri-)j mož, nakar bodo sledili še
4.000 norveških v®jakov.
•'.'O c
N firn/'-'
vsega
skupaj
Hitlerjev, namestnik... Bcnaann Martin, ki so ga zavezniške 0-blasti doslej zaman iskale in ki je bil v Nurnbcrgu na smrt obsojen,j e baje prišel na švedsko, odkoder namerava v Južn*> A-meriko.
toierlška volaška ...vlada, v Nem-č-i	nemškim	bogoslovcem	iz-
da- a dovolj enj e,da
sme no
iti
lja.jd.ena... j	vsota	v	-inarja.
Dobi se v baraki 33/7.
lftjve ženske... niz.kv ...ruj.av,§ čevlje štev, 40, prvovrsten materije! in delo, prodam Bar. 15/26.
na bo/-os.-lov j a v Švico
s tu-
in
"ual3.,]o.
1
Prjdam m'dro žonsko
m ol: le ko, baraka 13 a,
///
smuč 53?-soba 3
Potek>13«docein.,194 6, T A B O R I Š 1 K IZ Stran 333,Štev, 91
$
€100
kjer
A£AB(
Na tako imenovanem Srednjem vzhodu se ruski in angleški interes in kjer im like težave zaradi palestinskih hribov, jo Arabci, ki so za zdaj združeni v več pa dobivajo večji pomen kot sosede
ki se skuša vedno bol.jiuvel javiti. Po vseh teh državah pa ima svoj
se križata zadnje ča-prav zdaj Anglija svoje ve-/edno bolj stopajo v ospred-samostojnih manjših držav,ki večjega in pomembnejšega Egipta,
'v-liga,
ki vodi nekako skupno arabsko politiko,
veliki vpliv Arabska
katera je včasih Angliji več ali manj naklonjena, kakor pač razmere kažejo. Tukaj je zelo zainteresirana tudi Francija, ki je po porazu leta 1940. izgubila v tem dolu Vzhoda mnogo svoje nekdanje veljave.
To je za njo velike važnosti, ker v njeni severni Afriki tudi prebivajo arabski soplemenjaki. Kako se zdaj arabski svet suče in se skuša na novo usmerjati, nam dokazuje naslednji členek francoskega levi -5sirskega lista "Le Parisien" od 2, decembra;
Zadvje čase se je mnogo govorilo o angleškem predlogu, naj bi
ta namen bi se zdru-
se arabsldjnarodi na bližnjem Vzhodu- začeli združevati. V naj bi se 'najprej ustanovila Velika Sirija, v kateri naj žile telo arabske države; Sirija, Libanon, Irak, Transjordanija,arabski del Palestino. Če bi se ta načrt začel uresničevati, bi bila pri tem močno prizadeta Francijay ker fti prej ali slej prišle na vrsto tudi njene severno-afriške dežele =,
Zaradi tega načrta sta' se najprej sprli Sirija, in Libnnonija, na kar jo stvar potihnilac Libanonci namreč hišo hoteli o kaki spojitvi nič vedeti. Zdaj so je na novo oglasil transjordanski kralj Abdallrh, ki je pred dnevi rekel, da bi on bil pripravljen postati kralj Velike Sirije z glavnim mestom Damaskom. Takoj so se oglasile posamezne arabske država s Libanon odločno odklanja tako spo jitev,/Siri ja bi jo sprejela; če velika Sirija ostane republika, Irak in Egipt bi bila pripravljena to
vice njihovih kraljev* da bi so tako rešilo j Arabska liga je v. najti vsaj kako skupno Francijo se bo ta log in da
priznati,
c
bi s tem ne bile prizadete pra-. Palestinski Airabci bi bili tudi za tako državo dovsko vprašan jo v njihovem, smislu, kopici teh različnih naziranj čutila potrebo, točko. Zato je izstrelila svojo puščico na , obžalujoč usodo Arabcev, ki prebivajo v severni Afriki.Ali manever posrečil? Da bi vsaj malce oslabila ta angleški pred angleški vpliv, se je oglasila tudi Sovjetska zveza, ki izjav-
lja, da je zaščitni c a kristjanov na , Vzhodu t \ o a lev a v resnici le zaskrbljeno gleda, kako ae Turčija vedno bolj približuje Iraku in Trans jordani ji, s čemer se stališče Ankare vedno Torol j krepi» Ha j bo že tako ali drugačey dejstvo jo, da složnost in enotnost arabskega sve-
ts 5e 10 ureom5entu CC1ILMII
Gos-oodyki je pred dnevi objavil v našem listu radi pisma za Suš -tnršič Valentina iz Kanade... naj se zglasi v na". "avi.
V soboto ■* ~4,)<■•	^ e j na seri-
ja 20 zr .-”•!£ sv* Stefana . ki stanejo 24 čil.lTaroči jo a e . *>hko v trgovini ing.O. do danes zv "er,
Npa.e.l  j.e srebrni obese,
L a. se v naši upravi ,
///
,.j.Q .rokavic.a brez prs-se v baraki 9, soba 7.
T\T n o *1 n p. p
tov. Dobi !
Prodam ..modro žensko smučarsko obleko, baraka 13 a, soba 3• PolicistT ki je izgubil svojo službeno čepico, naj pride ponjo v šolsko pisarno 17/14 mod urad-|nimi urami„
Dobro oh..rf’v’ ^re žen,ruj <.n1 zko
i iu ' ar-č! i ali i zanuujam za. enake št,38 Bar,'16/26.
Stran 334.*Štev.91 ■> TABORIŠ Č TT I K Petck,13* deoomb.1946.
UTA W £ BO OTOED.............................................
Irctr.ooori liat "Tempa Prescnt", ki piše v nekako krščansko-so- • ciaLni omeri, je pod naslovom "Ilir ali vojaka"? dne 29. novembra prinesel Članek, ki zasluži tudi našo pozornst,
"Zadnjikrat ee j e odločala usoda Evropo tisti trenutek,ko je Italija napadla Eti jopi jo. Ko ti 'bilo takrat Mussoliniju spodletelo - in je 1c malo manjkalo, da mu :\i - M til s ten ustvarjen položaj mednarodne vzajemnosti, ki ti til napadalca prirrlil k urniku.Zgodi-
li	pa se je ravno narobe. S tem pa jo bilo dclcazano,da so je napad izplačal.
Tokrat pa se bo svet moral odločiti leta 1947• Ali - se bo svet razklal v dva bloka, izmed katerih bo eden stal ped ruskim, drugi pod ameriškim varuštvom: liberalni kapitalizem zoper avtoritarni kolektivizem; na eni str oni svoboda brez pravice,, ne drugi strani pravica brez svobodo; med obema tema blokoma pa bo nekega dne izbruhnile . Ali p? —Francija in Velika Britanija, so najpoprej ozko povežeta ter v tej zvezi zbereta okoli sebe male in srednje narode.In ' ta tretji blok,ki bi ureeni.čil bistvo demokratskega socializma,bi krepil vernost mednarodne organizacijo, Iz nje bi ustvaril resnično Zvezo narodov,ki bi imela na razpolago potrebne gospodarske sankcije in neobhodno potrebna vojaška sredstva.
Prihodnja useda sveta se bo v najkrajšem času odločala. Bo pa v prihodnjih mesecih v mnogočem odvisna od francoske zunanje politi-
Tudi Francija je razcepljena v dva bloke» V enem je nekaj liberalnega kapitalizma, v drugem pa nekaj avtoritarnega kolektivizma.
. Tudi tulcaj - in najprej tukaj - moramo s sestavo labouristične vlade uresničiti bistvo, ki bi pomagalo k zmagi demokratičnemu socia -'lizmu. To je tista naloga, ki je naložena socialistični stranki.Nehvaležna je in težka, vendar je od njenega uspeha odvisen mir v Franciji in mir v svetu,- 11
Ta članek nam v marsičem pojasni bistvo sedanje francoske zuna-, n j e in tudi notranjo politike. Bil pa je z vidika zunanje politike :pisan zaradi notranje francoske politike, da bi francoske sceialis-■' te odvrnil od preozke zvezo s komunisti. v
TEIZMA ZA JUŽNI TEČAJ
Ameriški odmiral Byrd je s svojo imenitn oskrbljeno ekspedicijo krenil na pot v južno-tečajoko ozemlje - AntarktidoZdaj poročajo, da mu bodo prihodnje tedne in mesece sledilo še druge ekspedicije, take da bo v bližnjih mesecih kar osem narodov tekmovalo,kdo bo prvi prišel t j.a« Vsem tem narodom gre v 'prvi vrsti za to, da bi se polastili zemeljskih bogastev, ki sc tamkaj skrita v večnem ledu in snegu, zlasti petrolej, premog in uranova ruda, ki je za izdelavo ator.ske- bombe nujno potrebno, Ti tekmujoči v na rodi soj Združene države, Velika Britanija, /ve tr ali ja, r'orvešk;-, Švedska, čilo, Sovjetska Zveza in Argentini ja,
Amorikanci hočejo za Byrdom poslati šo novo ekspedicijo ter v Byrdovi deželi ustanoviti svojo kolonijo. Ta dežela miri 800.000 lev, km. Odkril jo je Byrd že leta 1338, pa jo ameriški kongres ni hotel sprejeti za kolonijo, Norvežani, Angleži, in vvevi bodo skupaj potovali ter zlasti preiskali, ali je tam mogoče ustanoviti človeške naselbino.
Opozorilo’ Poštna upr^.,..	valu	obvešča	vse	taboriščnike,
da je'  v udi" na razglednice napisati točen naslov odpošiljat el ja
z	o	Austrd.aZadnje dneve je šlo mnogo kart v koš,ker niso bile zadostno opremijo. e-Napišite tudi	Slovenisch”.
1./ Zbornik UHRRA		82	strani	5.- šil
2,/ ICramolc: Pravljica o	treh podobah	13	H	2»— "
3»/ " Pravljica o	čarobnih goslih 7		tf	1— »
\+/ Velikonočno branje		30	n	2" .
5a/ "Kaša pet" '59 slik				2"
6,/ Stanko Jiccipers Mlin	ob Lešnioi	39	!!	1,- "
7.»/ ICsaver Meško i^oimn je	ae ?crc	41	!!	1,- "
8v/ Bolivija		O '	M	0.70 "
9•/ Deževni dnevi		25	II	0.80 »
10»/Marij a z nami je odšla na tuje		2 •		0.50 "
		skupaj		16,- šil
.»/
/ /I ^
// ;
/v
z-----
/
7
V
/'"bite_ugodno n1 iliko !
FaroČAlr 7>>l.rajo p ver j pri ki
%avo:r...~3nika" do sob .te 21.XII* Zunanji naročniki kolekcijo lahko naročijo po dopisnici«
Upravo.