OSNUTEK
Ka osnovi 189. člena statuta občine Ljubljaha-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljub-ljana-Šiška na 43. skupnem zasedanju zbora združe-nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 21. septembra 1981 sprejela
SOGLASJE
K rREDLOGU SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA MESTA LJUBLJANE
Skupščina občine Ljubljana-šiška daje soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljub-ljane.
Predsednik skupščine
občine Ljubljana-Šiška
•   -                             Franc Dejak, 1. r.
POROČILO
O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU SPREMEMB
IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE
LJUBLJANA-ŠISKA
Na pobudo sveta za politični sistem OK SZDL Ljubljana-Šiška, da se prične postopek za spremembo statuta občine, je statutarna komisija pripravila osnutek sprememb in dopolnitev statuta.
Na 35. skupnem zasedanju vseh treh zborov občin-ske skupščine, 27. 1. 1981 je bilo določeno besedilo osnutka sprememb in dopolnitev statuta in dano v javno razpravo do 1. marca 1981.
Na osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki je bil objavljen za 35. skupno zasedanje, so bile dane pripombe, da k posameznim členom niso podane obrazložitve, zato je bilo za javno razpravo priprav-ljeno dodatno gradivo, ki je vsebovalo obrazložitve k posameznim členom.
Javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta je potekala v temeljnih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih orga-nizacijah.
V   javni   razpravi   je   bila   dana   popolna  podpora osnutku sprememb in dopolnitev statuta, vendar so bile   podane   tudi   pripombe   k   posameznim   členom osnutka.
Na osnutek je bilo posredovanih 58 pripomb in sta-lišč ter ugotovitev.
Pripombe iz javne razprave je na svoji 41. seji 1. 6. 1981 sumiralo predsedstvo OK SZDL.
V  času razprave je bilo organiziranih več posve-tovanj o dograjevanju statutov občine, na katerih so udeleženci uskladiii stališča in pristop do posameznih področij  kot  so:   družbeno planiranje,  uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti, Ijudska obramba in    družbena    samozaščita,    družbeni    sveti,    sistem državne uprave.
Hkrati z javno razpravo o spremembah in dopol-nitvah statuta občine Ljubljana-Šiška je potekala tudi javna razprava o osnutku sprememb in dopolni-tev statuta mesta Ljubljane, tako da je bilo posredo-vanih tudi nekaj pripomb na osnutek sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane.
23
V  okviru mesta Ljubljane je bilo ustanovljeno de-lovno telo, ki naj bi zagotovilo enoten pristop občin in mesta Ljubljane do opredelitev posameznih vpra-šanj v osnutkih sprememb in dopolnitev statutov.
Delovno telo je končalo svoje delo v juniju.
O posameznih odprtih vprašanjih v osnutku spre-memb in dopolnitev statuta sta razpravljala predsed-stvo OK SZDL in svet za politični sistem OK SZDL in podala usmeritve za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta.
Svet in predsedstvo OK SZDL sta hkrati obravna-vala tudi pripombe, ki se nanašajo na kadrovsko politiko in ocenila, da pripomb ni mogoče vgraditi v statut, ampak je možno take pojave izločiti ob konkretnem izvajanju kadrovske politike.
Mnenje statutarne komisije je, da bi vnašanje takih določb posegalo v pravice in dolžnosti družbenopoli-tičnih organizacij, opredeljenih v ustavi in njihovih statutih.
Statutarna komisija je pri pripravi predloga spre-memb in dopolnitev statuta upoštevala večino pri-pomb, vseh pa ni mogla upoštevati, zlasti tistih, ka-terih vsebina zahteva daljšoin poglobljeno obravnavo v občinah in mestu. Le-te bodjtobravnavane in upo-števane v II. fazi sprememb ii^iopolnitev statuta, ki naj bi zajela področja: informiranja, krajevnih skup-nosti, uresničevanja skupnih interesov delovnih ljudi in občanov v občini, še zlasti samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, razmejitev neka-terih pristojnosti v občinskih in mestnem statutu, področje pravosodja in pravne pomoči.
Statutarna komisija je odstopila od stališča, da v statut ne vnaša določb zakonov, zato je predlog spre-memb in dopolnitev statuta obširnejši. Vnešene so zlasti nekatere določbe glede družbenoekonomskega položaja občine ter delovnih ljudi in občanov v njej in način uresničevanja njihovih pravic in obveznosti v občini, določbe osnutka zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (pri pripravi pred-loga zakona lahko pride do sprememb, vendar ne pri komitejih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so se v prakci že uveljavili), določbe zakona o družbenem planiranju, določbe zakona o družbenih svetih in zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
V  osnutku sprememb in dopolnitev statuta so bile podane obrazložitve k posameznim zakonom, zato k tistim členom, ki se od osnutka do predloga ne spre-minjajo, ponovno ne podajamo obrazložitve, podaja-mo pa obrazložitve k novim členom in odgovore na tiste  pripombe,  ki  jih  pri  pripravi  predloga  nismo mogli upoštevati.
OBRAZLOŽITVE K PRIPOMBAM TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI TER DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ K OSNUTKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATU-TA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
1.  KS dr. Petra Držaja
Mandatna doba za sodnike (osem let) je predolga in se predlaga mandatna doba štiri leta.
Odgovor:
Mandatna doba nosilcev pravosodnih funkcij je določena v amandmaju II k ustavi SR Slovenije, zato smo jo dolžni vnesti v določila statuta.
2.  KS Litostroj
Funkcija podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine naj odpade, ker smatramo, da lahko pred-sednik izvršnega sveta v primeru daljše odsotnosti pooblasti za njegovo nadomeščanje enega izmed čla-nov izvršnega sveta.
Odgovor:
V  predlaganih spremembah statuta se opredeljuje, da bi izvršni svet imel samo enega podpredsednika z razliko od sedanje opredelitve, ki določa enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta.
Predlagana sprememba je predvsem posledica po-danih predlogov iz javne razprave. Ocenjujemo, da je smotrno obdržati funkcijo enega podpredsednika, saj z imenovanjem le-tega občinska skupščina opre-
deljuje nosilca funkcije v primeru odsotnosti pred-sednika izvršnega sveta. V nasprotnem primeru pa bi bilo to v celoti prosta presoja samega predsednika izvršnega sveta. Na ta način bi bilo tudi normativno urejeno nadomeščanje.
3.  KS Litostroj
Ker je oseba za funkcijo »sekretar občinske skup-ščine« voljena, oziroma imenovana oseba, bi bilo po-trebno trajanje te funkcije določiti z mandatno dobo.
Odgovor:
S predlaganimi spremembami se opredeljuje skup-na strokovna služba, ki bo opravljala strokovna in druga opravila za skupščino in izvršni sv-et. To skup-no strokovno službo vodi vodja, ki ga imenuje občin-ska skupščina na predlog izvršnega sveta.
Vodja se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
4.  KS Ljubo Šercer, KS Zg. Šiška, Komisija za od-likovanja:
V  61. členu   (sprememb)  se opredeijujemo za va-riantni predlog, t. j., da izvršni svet nima podpred-sednikov, ampak namestnika predsednika.
Odgovor:
V   okviru Ljubljane  je bilo usklajeno stališče, da v statutih opredelimo podpredsednika izvršnega sve-ta in ne namestnika predsednika izvršnega sveta, in to zato, ker namestnik predsednika izvršnega sveta le-tega  nadomešča  samo v njegovi  odsotnosti, pod-predsednik izvršnega sveta pa  opravlja določen del nalog iz pristojnosti predsednika kot stalne naloge in hkrati tudi nadomešča predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti.
5.  KS Ljubo Šercer
V  63. členu se nismo opredelili za podani predlog, ker menimo, da se bo ta člen vsebinsko še spremenil.
Odgovor:
V  mestu Ljubljani je sprejeta usmeritev, da se v statutih opredelijo samo upravna področja, ustanovi-tev, način delovanja in organizacija upravnih orga-nov in skupne strokovne službe pa z odlokom.
Smatramo, da smo s tem pripombo krajevne skup-nosti upoštevali.
6.  KS Ljubo Šercer
V  66. členu podpiramo predlog, da imamo »Dele-gatsko prilogo« kot uradno glasilo skupščine občine.
Odgovor:
Predlagamo zadržanje sedanjega načina objavlja-nja odlokov in drugih splošnih aktov občinske skup-ščine predvsem iz razloga, da gre za ustaljenost na-čina obveščanja in enotnost oblike obveščanja vseh družbenopolitičnih skupnosti v Ljubljani, kakor tudi, da je to uradno glasilo (Uradni list) dostopno vsem uporabnikom v Sloveniji.
Lastno organiziranje uradnega glasila bi zahtevalo dodatna materialna sredstva za organizacijo in iz-vedbo takega uradnega glasila.
Mnenja smo, da bi zaradi boljšega obveščanja de-lovnih ljudi in občanov lahko objavljali tudi po-membnejše odloke in druge splošne akte v glasilu OK SZDL Javna tribuna.
7.  KS Zgornja Šiška:
Prav. tako bi bilo potrebno bolj določeno in jasno opredeliti vlogo samoupravnih interesnih skupnosti, ki in ko zasedajo kot četrti zbor občinske skupščine.
Odgovor:
Ocenjujemo, da je opredelitev vloge samoupravne interesne skupnosti kot 4. zbora pri sprejemanju od-ločitev v občinski skupščini v zadostni meri oprede-ljena, zavedamo pa se, da v praksi nismo v celoti uresničili vloge samoupravne interesne skupnosti kot četrtega zbora, kar Pa je predvsem naloga dograje-vanja in poglabljanja sistema dela občinske skup-ščine.
8.  KS Vižmarje-Brod
Ali ne obstaja nevarnost zmanjšane in posplošene odgovornosti zaradi pojma »kolektivna odgovornost«?
U
Odgovor:
Mnenja smo, da kolektivna odgovornost ne izklju-čuje osebne odgovornosti posameznikov v kolektiv-nih organih, temveč da poudarja individualno odgo-vornost in odgovornost za delo organa kot celote.
9. KS dr. Petra Držaja
Za vse izvoljene funkcionarje, za katere je dolžina mandata predlagana več kot eno leto, naj se obvezno določi, da dajejo obračun svojega dela vsaj po dveh letih opravljanja svojih funkcij.
Odgovor:
Smatramo, da je v statutu ustrezno opredeljeno družbeno nadzorstvo nad izvrševanjem družbenih funkcij.
Vnašanje takih opredelitev v statut bi po našem mnenju pomenilo vnaprejšnje nezaupanje nosilcem posameznih dmžbenih funkcij, kar pa smatramo, da ni sprejemljivo.
10. KS dr. Petra Držaja
V amandmajih in statutih je treba določiti za iz-voljene funkcionarje konkretne dolžnosti in odgovor-nosti.
Odgovor:
Smatramo, da so dolžnosti in odgovornosti voljenih funkcionarjev ustrezno določene v statutu.
11. KS Medvode
Število prebivalcev skokovito narašča, imamo obli-kovanih že 29 KS in več kot 250 OZD. V vseh teh sredinah so oblikovane delegacije za samoupravno odločanje v DPS, vendar je to odločanje še posred-no, saj se delegacije združujejo v konference dele-gacij in le-te pošiljajo po enega delegata v skupšči-ne. Zaradi tega na sejah skupščine in drugih organi-zacijah ne prihajajo do izraza resnični in pristni in-teresi delovnih ljudi in občanov.
Nekateri življenjski problemi občanov se prav za-radi nerazvitih samoupravnih odnosov v tako veliki DPS ne razrešujejo učinkovito (prisotni so to stali-šče podprli s primeri prav za območje KS Medvode).
Odgovor:
V predlogu sprememb in dopolnitev statuta je pri-pomba delno že upoštevana, saj se je v zboru KS šte-vilo delegatskih mest povečalo s 35 na 38. Zavedajoč se zahtevnosti delovanja delegatskega sistema pri ta-ko velikem številu temeljnih samoupravnih organi-zacij in skupnosti, je še toliko bolj potrebno posve-titi vso pozornost delovanju temeljnih delegacij in konferenc delegacij in njihovi povezavi s sredino, v kateri delujejo. V okviru razprave o delovanju ko-munalnega sistema pa bo dana možnost za razpravo o preoblikovanju ljubljanskih občin.
12. KS Milan Majcen
Iz gradiva ni razvidno, ali je proučeno, kaj je mo-goče prenesti na izvršni svet oziroma njegove orga-ne, tako da občasno ali v določenih terminih seznani delegatsko skupščino o opravljenem delu.
Odgovor:                                                     -~   ¦
V okviru sistema so pristojnosti tako skupščine kot IS čvrsto določene, zato bi bilo nesprejemljivo prenašati določene pristojnosti skupščine na njen iz-vršilni organ.
Pristojnost in odgovornost izvršnega sveta sta opre-deljeni v celoti z zakonom o temeljih sistema držav-ne uprave, opredeljeni pa tudi v občinskem statutu, zato ocenjujemo, da statuta ni potrebno dopolnjevati.
STATUTARNA KOMISIJA