štev. 171.
Velja v Ljubljani in po pošti:
Jelo leto ...	K 84--~
pol leta ...	„ 42-
četrt leta .	.	.	„ 21--
*a mesec.	.	.	„ T—
sta inozemstvo:
*a celo leto naprej K 95— *a pol leta ,	.	50 -
*» četrt leta	„	„	26- -
•a mesec	-	,	F -
Uredništvo je na Starem trgn štev. 19. Telefon štev. 300. — IJpravnlštvo je na Marijinem tr*n štev. 8. — Telefon štev. 44.
V Ljubljani, četrtek 17. julija
Na pismene naročbe brei pošiljatvo denarja se ne moremo oztrntl.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.'
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
ishaja vsak dan zjutraj.
posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede tnseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — lloplsl naj se frrnklrajo. — Rokopisi Ee ne vračajo.
Reška zadeva.
Delegacija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je poslaia Clemenceauju, predsedniku mirovne konfe-tence, sledeče pismo:
Gospod predsedniki Tožbe, ki jih prejema naša delegacija brez prestanka z Reke, me sibjo, da obrnem pozornost mirovne konference na nevzdržne razmere, ki vladajo v tem mestu.	*
Vladna upiava mesta Reke je bila v času cd 29. oktobra do 17. novembra v rokah guvernerja, ki ga je imenovalo sibo - hrvatsko - slovensko Narodno teče v Zagrebu.
Ta uprava je bila priznana po italijanskem kontreadmiralu Rainerju, komandantu majhne italijanske eskadre, ki je prišla v Reko 4. novembra1918.
Medtem pa je bila 17. nove^™ 1918 Reka zasedena po armad 15. — 20 000 mož, ki ji je zapovedoval general Enrico di San Marzano; ta je odstavil imenovanega guvernerja, dal upravo mesta Odboru, ki 'e bil sestavljen iz pristašev Italofilske stranke. Ta' Odbor si je nadei najprej ime „Comitato Cittadino* in pozneje „Con-siglio nazionale italiano".
In vendar je izjavil italijanski general, da se poiašča rr.esta v imenu zavezniških in prijateljskih držav in ne v imenu Italije.
Imenovani „Ccns!glio“ je čisto zasebna institucija. Nima nobenega pooblastila, ki bi mu ga bilo zaupalo prebivalstvo mesta; to pa ga ni oviralo, da si ne bi bil prilastil ne samo provizorično upravo, ampak, da deluje tudi kot najvišji zastopnik države in si lasti celo zakonodajno oblast; na ta način je popolnoma izpodrinil Vječc ki je bilo edino postavni zastopnik Reke, da ne more izpolnjevati
svojih funkcij.
Pod zaščito italijanskih okupacijskih oblasti proglaša Consigko zakone, katerih jasni cilj je ta, da delajo ovire odločitvam mirovne -konference, ki zadevajo usodo mesta Reke.
Kakor sledi iz uradnega lista reš-kega „La Bilancia" štev. 133 z dne
14.	junija, ki je priložena temu pismu, je sklenil ConsigHo v svoji seji dne 13. junija zakon, ki ustanavlja armado za obrambo mesta Reke" in pooblašča v to svrho emisijo bonov v znesku 100 milijonov lir.
Ta armada nima služiti ohranitvi miru in reda, ampak kakor je rekel reški župan dr. Vio v svojem govoru, je namenjena, da v slučaju onemogoči Izvršitev mirovne konference glede odločitve o mestu Reki.
Iz tega govora dr. Via sledi, da bo ta armada sestavljena predvsem iz italijanskih vojakov. Ta trditev je potrjena tudi z dokazi, ki jih imamo v rokah, da razširjajo po italijanskih mestih vabila, naj vstopijo vojaki kot prostovoljci v reško armado.
Je še drugo karakteristično dejstvo, na katere je treba opozoriti: v isti seji je imenoval »Consiglio nazionale" za ministra Narodne brambe italijanskega podanika Sema 3e-
pravosodje v imenu zveznih in prijateljskih držav.
Umestno je pripomniti, da so se nahajale v Splitu samo naše čete.
Tem manj umestno je, da bi imenovani „Consigiio nazionale* mogel stvoriti odnošaje, ki ne samo ne odgovarjajo položaju mesta v zasebnopravnem in mednarodnopravnem oziru, ampak so celo v stanju, da trsno ogn žajo mir. Ustanovitev posebne armade nima v resnici druzega namena, kakor povzročiti novo prelivanje krvi.
Delegacija kraljesiva Srbov, Hrvatov in Slovencev je prepričana, da ni to niti od daleč v skladu z nameni mirovne konference, zavoljo tega se obračam na vas, gospod predsednik in vas prosim, da ji predložite ta slučaj, da se naredi konec nevarni in nepostavni akciji reškega „Co nsiglio nazionale".
To je pa samo mogoče, če se ta aCons-g ioa, ki ne more opravičiti
nellija, ki mu je podelil v to sviho j svoje vloge z nobeno pooblastilvijo
reško državljanstvo.
Z drugim zakonom, votlranim v isti seji, se je določilo, da se mora vse pravosodsivo na reškera ozemlju izvrševati v imenu italijanskega kralja, torej se mora vsaka obsodba in vsak zapisnik izvršiti v njegovem imenu.
Drugi dan je bil ta zakon, kakor tudi zakon glede ustanovitve armade razglašen v uradnem lktu. Stopila sta takoj v veljavo.
Tako so reška sodišča s privolitvijo italijanskih oblasti podvržena italijanski suyerniteti. Tako so se stvorih rta nedovoljen način odnošaji med Italijo in Reko, ki so v kričečem nasprotju z začasno okupacijo, ki je bila odrejena po zveznih in prijateljskih silah.
Ti odnošaji so v nasprotju tudi z načinom, kako so ravnali vojaški zapovedniki teh velesil v podobnem slučaju. Ko je namreč po zrušitvi avstro-egrske rnonaihije jugoslovanska vlada v Splitu odredila, da se od zdaj naprej izrekajo obsodbe v imenu za-Kona, so admirali zavezniških sil,, ki so bili v Spldu, prepovedali vporabo te oblike in zahtevali, da se izreka
ki bi mu jo bil poveril narod. Poleg tega je potrebno, da se takoj proglasijo kot ničevi vsi zakoni, ki jih je izdal do sedaj.
Nato t-i bilo poveriti upravo Reke medzavezniški komisiji, y kateri bi smele biti zastopane samo neinteresi-rane države. Piosim ves, gospod predsednik, da bi hoteli biti tolmač teh želj naše delegacije, in uporabljani priložnost, da vam izrekam zagoto vitev svojega visokega spoštovanja."
Dr. Lotrič:
Češke zadeve.
(Konec.)
Jugoslovanslta javnost se je zelo razburjala nad Cehi radi domnevanega njihovega prijateljstva z Italijani. Ta zadeva ni še popolnoma pojasnjena. Naša pariška delegacija bo to stvar svoječasno že še pojasnila. Za danes hočem le pribiti sledeča dejstva: CeŠka delegacija na pariški konferenci je lavno tako kot naša le pasivni gledalec brez vsake odločujoče vloge. Sam dr. Krama? je izjavil,
da se še v svojem življenju ni čuti* tako majhnega kot sedaj v Parizu Italija se je med vojsko kazala napram Češkemu narodu zelo velikodušno. Najprej je priznala češko samostojno državo, organizirala je češke legije, kr so Italiji sami seveda največ koristile. v.eški legionarji so reševali italijansko armado iz najtežjih situacij. Na drugi strani pa so morali delati sprcvtde po italijanskih mestih, da so po krtaslrofi italijanske vojske vlivali novega poguma v obupane italijanske duše. Italijanska vojaška misija je prevrela vodstvo češke armade po prevratu (udi v češki republiki, čeprav so se čtfki legionarji temu upirali. Kiaverni konec te misije sem že omenil. V našem .sporu z* Italijo so bili Cehi v zelo težki situaciji. V Italiji je bilo še kakih 50.000 čeških ltgijc-narjev, katerih se je doma zlasti na Slovaškem krvavo potrebovalo. Italijani so te legijonarje pod raznimi pretvezami le prav v maltm številu pošiljali v domovino. Pripomniti je treba, da je stal ves češki narod kakor en mož na strani Jugoslovanov. Časopisje in cficljelna javnost pa e imela vezar.e roke. Na vsak korak, ki je bil storjen nam v prilog, so priše italijanske grožnje. V Italiji je bi o toliko Use č čeških legijonarjev, do najnovejšega časa je bil edino mogoč dovoz živit preko Trsta v .češko republiko. V vsem tem so bili Čehi popolnoma odvisni od Italijanov. Niso se smeli ganiti. Toda kljub temu je češko časopisje spočetka bolj mirno, pozneje pa vedno bolj energično nastopalo proti italijanskemu Imperializmu v jugoslovanskem vprašanju. Po češki državi pa so se vršili številni shodi in predavanja, pri katerih sc je češkemu narodu podajalo v pravi luči krivične zahteve Italije. Prišli so češki učenjaki, češka društva, češko ženstvo, ki so javno nastopili za neše opravičene zahteve. Za jugoslovansko propagando v češki republiki ima največ zaslug koroški rojak dr. Wiegeie. Hodil je iz mesta v mesto, iz kraia v kraj, agitiral, predaval. Dr. Wiegeie se je povrnil v
VLADIMIR LEVSTIK.
Višnjeva repatica.
In se ne vda — in vse je narobe; kako drugače bi Slo, da ni ona znorela: grof Nino, jaz njo, vse kakor treba v prid in slavo Smučiklasove hiše!«
Ni se mogel razjeziti na grofa kakor Fabina, ki mu je bil odkrito pokazal svoje nespoštovanje njegova Čustva so se stekala v eno samo skelečo bol užaljenega samoljubja, naraščajočo ob slehernem pogledu na Dcro. Lehkotno in ravnodušno je stopala zraven njega, hladna in samosvoja kakor zmerom, Čeprav je morala videti, da »njen« grof očitno odlikuje Nino; vse to je pričalo, kako gotova mora biti sama pri sebi njegove simpatije, Zgodaj vešče Ego-nove oči so brale v njenih črtah že dolgo neko posebno utešenost in zrelejšo lepoto, ki jo zadobe dekleta, kadar nimajo več česa dodati svoji ljubezenski sreči; ta hip je mislila nemara na včerajšnje in jutrišnje slasti ter se povrhu pasla nad brezsrčno grofovo igro z Ninkinim koprnenjem.
»In on ve vse!« je škripal gizdalin natihem. »Precej si dovoljuje, bogme da . . . Ce je tako ravnanje taktno — hudiča tudi! Kadimo mu kakor pri peti maši, in vendar mu ni žal sestre niti mene; kdo bi bil slutil, da ne ravnajo »gentlemani« nič drugače nego jaz?«
Toda nazadnje je bil grof še najnedolžnejši; Egon je čutil po sebi, da bi se vedel manj objestno,
128. nadaljevanje. 1 ako ga ne bi bila pohujšala »ta banda starcev in | noč v kavarni, se najprej sploh ni zmenil za njegov
.« ii r/	\rirlilro	in	!____I ts i •	*•	.	■	1	_*•	•	i	.	•	v	i	i	  •	*
norih bab«. Z izvestnega vidika je imel Fabina čisto prav, ko je nasadil roge in začel borbo proti njim; kam pa pride svet, ako je prvi in poslednji namen vsake reči zgolj ta, da jo zapklijo maliku v žgalni dar? Za narodom in stranko se Egon ni bil pojokal, ali red v svojih zadevah, in zlasti babjih, je cenil vendarle nad vse. Nič škode, če se strese očakom stolec pod tisto tdko! On sam ni čutil v sebi puntarske krvi, in misel, da naj bi prenehalo njegovo gospodsko frkanje ob grofovi strani, se mu je zdela enako strašna kakor njegov poraz pri Dori; vzlic temu pa je sklenil biti skrivaj naklonjen opoziciji, češ:
»Brez protiutež! se vsaka reč prevrne ... In končno, kdo ve, kateri bo jutri na vrhu? Tudi mojega starega sc morajo enkrat najesti, če je prav hudimanska žival; jaz bi se ga bil že zdavnaj.«
Obljubil si je, da izreče koncipijentu o prvi priliki svoje priznanje; prvič, ker je ravnal kakor fant in pol, in drugič, ker ga je dobro »ohraniti v rezervi«. S svojimi talenti in svojo bodočnostjo je bil, če ostane up in strah zaman, še zmerom najboljša partija, in Egon ni dvomil, da bi tvorila sestrina dota uspešen temelj za kompromis, iz katerega bi se dvignila stranka okrepljena, složnejša in enotnejša ko kdaj . . .
Toda Fabinov gnev je bil preglobok in zazdaj še ni prenesel božanja. Ko ga je Egon srečal tisto
pozdrav; očividno je čakal ponižanja.
»Mari si zameril tudi meni?« je rekel mladi Smučiklas, stopivši bliže. »In bodi vendar — saj veš, kako se gledava z našim trinogom!«
»Mhm,« je izjavil uskok lakonično.
»Zares! In prej sem bil ves na tvoji strani; oštel sem jih zaporedoma, brez šale. Povedal sem jim tisto, kar ti . . . Nd mojo roko in čestilko za moško besedo!«
Koncipijent je hladno segel v manikirano Ego-novo desnico; pa tudi tega se je brž skesal.
»Alea jacta est!« je oznanil svečano, kakor bi sporočal vojno napoved. »Nu da, tebe magari ne štejem v mes; ali kar se tiče ostalega, ne morem več nazaj — zadeva je v teku.«
»Kakšna zadeva?« se je zavzel gizdalin.
»Takšna, da jim bo šumelo po ušesih. Sami so krivi; jaz si umijem roke.« To rekši je demonstrativno skril glavo za svoj časopis.
Komaj dva dni po tem nerodovitnem razgovoru je izšla prva številka »Naše Dobe«, v dokaz da Fabina s svojimi novostrujarji ne misli na poravnavo. Novi dnevnik je takoj zavihtel orožje radikalnih gesel in odkritih besed, ki so jih bili dosedanji zaupniki napredne misli zavrgli in zatajili. Množice so vzvalovale in ostale v neodločnosti, ne vedoč, kateri oznanja pravo vero. Stara šola je spoznala, da se iz razlogov dostojnosti ne more prekljati s »takimi ljudmi«.	(Dalje prih.)
Prago iz Italije kot češki legionarski oficir. Za našo propagando med Čehi ima seveda veliko zaslug tudi minister poslanik Ivan Hribar. Zelo uspešno je v tem oziru na3topai tudi medici-nec Marinič. Znani poznavalec jugoslovanskih razmer univerzitetni profesor K a dl e c pa je napisal za češko javnost obširno knjigo, v kateri io seznanja z našimi sedanjimi prilikami. Češkemu narodu se je pri nas delala tozadevno res krivica. Ves narod ja bil takoj spočetka odločno na naši strani. Ljudstvo je pritiskalo tudi na vlado in časopisje. Kako težko nalogo je imela v lem oziru zlasti žurnaii-stika Se en primer: ^Narodni Listjr'’ _so prinesli nekoč daljši članek o italijansko jugoslovanskem sporu. Takoj na to je prišel v uredništvo omenjenega lista zastopnik italijanskega poslaništva v Pragi ter izjavil, da bo ital. poslaništvo zapustilo češko republiko, če se bodo še nadalje pisale podobne stvari. Kako usodnega pomena bi bilo to za češko državo v momentu, ko je vladalo veliko pomanjkanje živil in je ves dovoz prihajal preko Trsta, bo vsak sprevidel. Najbolj rezerviran od xrseh čeških dnevnikov glede jugoslovanske pro pagande je ostal „Venkov“, glasilo agrarne (sedaj imenovane: republikanske) stranke. Češki narod se je pokazal kot našega zvestega zavez nika. Kako vlogo pa je igrala češka delegacija v Parizu, o tern nam bo povedala prihodnjost.
Napisal sem te vrste po spominu. Zato nisem operiral s številkami g’ede razmerja med posameznimi strankami z ozirom na zadnje volitve. Hotel sem podati slovenski javnosti nakratko informacijo o čeških razmerah, to pa z ozirom na to, ker so bile v zadnjem času tako slabe poštne zveze med obema državama, da je časopisje zelo redko in neredno prihajalo.
Med tem se je že oglasil nedeljski (.Slovenec**, ki trdi, da mene zelo veseli, ker so v Pragi svobodomisleci podrli Marijin kip. Vsak človek, ki je čltal dotični moj članek, je meral razumeti, da je češki narod podrl omenjeni steber, ne zato, ker je slučajno stala na njem Marija, ampak zato ker je bii ta spomenik postavljen v zahvalo in spomin, da so Habsburžani premagali Čthe in uničili njihovo samostojnost. Ta kip je bil znak 300 letnega robstva češkega naroda, za to je moral pasti. Ker gospode okrog »Slovenca1* te stvari očividno zelo zanimajo, jim še povem, da bodo Čehi iz istega vzroka spremenili cerkev Marije Zmagovalke na Malistrani v muzej. Tudi ta cerkev je bila namreč sezidana po belogorski bitki v zahvalo, ker so biii Čehi premagani. S tem končam.
Pod italijanskim jarmom.
Divjaško postopanje Italijanov.
V selu Bračičih, občina Kastav, Istra, se je v nedeljo dne 6. t. m. pripetil izgred med domačimi fanti in italijanskimi vojaki. Pri tem jo je iz-kupil eden izmed italijanskih vojakov. Kakor krivca so pograbili docela nedolžnega domačega mladeniča Milana Brnčiča, ker so ga že prej imeli na piki kot zavednega Jugoslovana in ga na najbrutalnejši način mučili, da bi jim priznal svoj čin. On tega seveda ni mogel storiti, ker o poškodbi italijanskega vojaka ne ve prav ničesar in ga sploh ni bilo na licu mesta. Brnčlč je že štiri dni zaprt v kastavski ječi; karabinjerji mu ne dovolijo, da bi dob;l kaj jesti. Niti vode mu ne dajo. Podnevi ga mučijo z zaponami in s privezovanjem. Pred izpraševanjem mu zvežejo roke in vrat in ga tako obesijo ob zid. Njegove muke so strašne. Kako bi se odvrnilo to zlo? — P.i vsakem koraku nas izkušajo Italijani uničiti in iztrebiti.
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
Politični pregled.
p Zaupnica Nittiju, h Rima se poroča, da je zbornica izrekla Nitti-jevernu ministrstvu zaupnico z 257 glasovi proti. 111.
p Socšjainodemokratičiia stavka v Jugoslaviji. Belgrad, 15. julija. Po sklepih skupne seje izvršilnega odseka sindikalnega sveta se je določilo, organizirati dne 21. t m. po vseh krajih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev skupščine in stavke v znak solidarnosti s proletariatom in s cer kot protest proti intervencijam v sovjetskih republikah. (Ldu.)
p Generalnemu internacionalnemu štrajku se nameravajo pridružiti tudi socijalnodeiTiokrattčfie organizacije v našem kraljestvu. Iz Zagreba poročajo, da misli belgrajska vlada s silo zadušiti tozadevne manifestacije, kar bi povzročilo resne posledice.
p Komentar k Tittonijevim izjavam. Milan, 12. julija. (Dun. Ku. Zakasnelo). „Seco!o“ piše k izjavam Tittonija v zbornici, da je dal minister razumeti dvoje, namreč, da bo vlada predložila mirovni dogovor šele, ko bo podpisan parlamentu v diskusijo, in da bo vlada kar najhitreje sklenila dogovor. List veli, da jo položaj v Parizu tak, da mora Italija pričakovati vse mogočo rcšftvo. »Corriere della Sera“ pravi, da se ne more od Tittonija zahtevati nemožnih stvari spričo položaja, v katerega je Italija zabredla vsled lenobe in slepote prejšnje delegacije. (Ldu)
p Italijan! na Reki iščejo proti dobvi plači priče za znane reške dogodke. Baje so podkupili že vso staro-mestno mularijo.
p Konec blokade. »Berliner Lo-kalanzeiger** piše, da zavezniki niso ukinili blokade niti za en trenutek prerano. Nemci ne bodo nikdar pozabili, da je umrlo vsled angleške blokade
800.000	ljudi.
p Nova federacija. Jonescu je Izjavil, da se dela na ustanovitvi nove federacije, takozvanega vzhodnega bloka, ki bi se. razprostiral od Baltij-skega do Sredozemskega morja. V tem bloku naj bi bile Poljska, Čehoslo-vaška, Romunija, Grška in najbrž tudi Madžarska. Jonescu je rekel, da se zavzemata za ta blok Venizelos in M3saryk.
p Madžari ne pridejo v Pariz. Belgrad, 15. julija. „Dan“ javlja: Mirovna konferenca je sklenila, da Madžarov ne pozove k razpravljanju. Mirovni pogoji ji bodo stavljeni v okvirju pogodbe z Nemško Avstriju. Z Madžarsko se v obče ne bode razgovar-jalo, ker Madžarska ni bila nikdar samostojna država, nego le del avstro-ogrske monarhije.
Pokrajinske vesti.
kr Ptuj. Vodstvo »Mladike** prejšnjega Madchencheima je poverjeno učiteljici za meščanske šole gdč. Ivi Kobalovi.
kr Ptuj. Mestni sosvet je določil za mleko ceno 1 30 K za 1 v podrobni razprodaji. — Mestni uslužbenci dobe povišano draginjsko doklado. — Cvetlični dan se je nabralo 1.825 41 K, k temu je še dodalo Splošno žensko društvo 347 5S K; invalidi dobe skupno 2.200 K.
kr Ptuj. Na zatožno klop mariborskega okrožnega sodišča je prišel hud nemčur Vinzenz Frass, posestnik v Rošnji pri Ptuju, ker jo nagovarjal slovenske fante, naj ne idejo k vojakom. Njegov zagovornik dr. Haas je hote! pri zašlišanju odkloniti priče, češ, da so te največji sovražniki obtoženca. Frass je bil vnet naročnik in bralec »Štajerca** ter dober Orniggov prijatelj. Tako se kaznuje izdajstvo na lastnem narodu.
kr Celjsko pevsko društvo ima redne pevske vaje: v sredo za moški zbor in petek mešani zbor, vsakikrat ob 20 uri. Sprejemajo se Še tudi novi pevci.
kr Celje. Vsenemški nekdanji mogotci Rasch, Putan, Jakowitsch so proslavo Petrovega dne demostrativno prezirali.
? „ kr Celje. Proslava Petrovega dne.
Že v petek so zaplapolale z vseh javnih in tudi drugih poslop j, naše trobojnice; okna velike večine hiš so se okrasila z zelenjem in zastavicami. Svečano dekoriiaa je bil magistrat, tudi okrajno glavarstvo, vhod grajske vojašnice in vhod dijaškega doma, kjer je državna policija Proti večeru že so bile ulice polne občinstva. Krog 20 ute so zagrmeli topovi z Miklavškega hriba, in nekaj časa pozneje se je razvila iz g-ajske vojašnice bakljada po mestu med petjem narodnih himn. Raz ma-gistratskegs balkona je Celjsko pevsko društvo zapelo kraljevsko himno »Bože pravde" ter pesmi »Slovenec i Hrvat" in Jadransko mo!je“. Sprevod množice (žal brez godbe, vsled tega utis ni bil tako veliki) se je pomikal nato skozi Prešernovo ulico, cesto kralja Petra, Cankarjevo cesto, mimo kolodvora ter nazaj proti Dečkovemu trgu, odkoder se je množica, ko so pevci zapeli še nekaj pesmi, razšla. Slovesnost prireditve je povzdigovala krasna iluminacija na magistratu, glavarstvu, grajski in topniški vojašnici ter dijaškem domu. — V soboto zjutraj je blia siovesna maša, pri kated so peli gojenci ogljarske šois, pevci Celjskega pevskega društva pa ob koncu kraljevsko himno.
kr Nomenj. V naši ekskurentni šoli se poučuje na teden samo šest ur. Solo obiskuje 30 otrok, ki se podu-čujejo tri dni v tednu po dve uri na dan. Ker taka šola ne more imeti za-željenega uspeh?, smo se obrnili na višji šolski svet s prošnjo, naj se nam da enorazrednica s poldnevnim poukom in eno učno moč. Naša prošnja je bila menda zaman, ker nismo prejeli sploh nobenega odgovora od višjega šolskega sveta. Zato prosimo fem potom višji šolski svet v Ljubljani, naj nam naznani uzroke za odklonitev naše upravičene prošnie. Pri davkih smo vsi udeleženi, zakaj naj bi ne bila naša mladina deležna rednega in uspešnega šolskega pouka? Več pri-prlzadetih staršev.
kr CvetllCni dan v Št. Janžu na Dolenjskem v zvezi z nadvse lepo uspeio proslavo rojstnega dne našega ljubljenega viadarja kralja Petra je donesel vojnim invalidom lep prispevek 970 K. Poklon idealnemu in neustrašenemu sodelovanju gdč. Julije Prijatelj-eve, hvala vsem darovalcem, posebno zavednim in požrtvovalnim rudarjem v Krmelju.
kr Kamnik. V nedeljo, 20. t. m. priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« koncert v sokolski telovadnici.
kr Iz Predvora. Samo neko vprašanje bi stavili našim patrijotom, kje namreč ste tičali na rojst »i dan kralja Petra I.? Pri slavnostni maši smo pogrešali med drugimi: Zastopnike občine, gospoda vladnega svetnika, žandermerijo, postajevodjo ? Župnišče ni bilo okrašeno, dasi je zastav dovolj na razpolago. Kako to gospod župnik? O naših grajščakih niti ne govorimo, .vemo le toliko, ako česa rabijo, se ponosno sklicujejo. Geboren in der Jugoslavla. Žalostno ampak resnično, da pihla v našem podgorskem kotu veterček, kakor ga je pred 14. dnevi f/Slovenski narod*1 opisal.
kr Domžale. Šolska mladina v Domžalah je priredila dne 29. junija 1.1. v dvorani društvenega doma predstavo, ki se je sijajpo obnesla. Vspo-red je bil sledeči: Pozdrav. — Lepa naša domovina. — Šrota, igrokaz 3 petjem. — Car gozda, igra. — Trije bratje, deklamacija. — Mišek, deklamacija. — Hej Slovani. — Kaznovani šaljivec, burka. — Zahvala. Čisti dobiček je znašal 650 K, kateri znesek se porabi za nabavo prepotrebnega harmonija. Šolsko vodstvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem, zlasti onim, ki so s predplačili pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Za vojne pohabljence je nabrala šolska mladina 380 K, kateri znesek se je poslal poverjeništvu za soc. skrbstvo v Ljubljani.
kr Domžale. Gerenstvo iz Domžal poroča, da so gdč. Belčič, Czer-mak, Slokar in Šmuk prodajale cvetlice za vojne invalide in skupile znesek 480 K.
Dnevne vesti.
da Proslava rojstnega dne našega kralja. Iz vseh krajev na® prijavljajo prav lepe uspehe invalidnega dneva. Posebno se je odlikoval St. Janž na Dolenjskem. Lepe uspeh® je dosegla tudi Kranjska gora. Višnja gora in Podkoren,
dn Kralj Peter odpotuje dane!
v Arandjelovačko Banjo.
dn Regent Aleksander obišČ® koncem avgusta ali začetkom septembra Slovenijo.
dn Sprejemanje slabo žigosanih bankovcev. Vsled posredovanja zagrebške trgovske zbornice je fin-minister odredil, da se morejo v javnosti povsod zopet sprejemal* nejasfl® žigosani bankovci, S tem je zoatno olajšan denarni promet, ki je bil zelP oviran v zadnjem času vsled odredbi da se slabo žigosani bankovci ne smej® sprejemati. .
dn Marchtrenk, dne 29. junij* 1919. Spošt. g. PesekI V Vašem list* z dne 20. t. m., ki smo ga slučaju® dobili v roke, ste poročali, kako i® koliko se merodajna gospoda br ga z® nas, kljub temu, da je splošno znano, kaka je naša usoda. Tudi mi vsi sm® prepričani, da bi bili lahko že davfl® rešeni iz tega pekla, če bi se oni potegnili jza nas in bi bilo le malo dobre 1 voije. Zato bomo tudi vedeli zalivalo* j ko se vrnemo. Prosimo, da j h nat® opomnite v Vašem listu in pozdravite j ves pošteni jugoslovanski narod. D® svidenja! — Slovenski fantje ujetnik Kr iegsgef angeneniager, Marchtrenk' Ob. Oester.
dn Predsedstvo Z. J Ž. poživlja še enkrat vse tovariše uradnike, ki 80 bili pred nacionalizacijo člani prej' šnjega »6sterr. Eisenbahn Beamtenver-eina“, da nemudoma na dopisnjc||'*7
vi jo, od kedaj in do lcedaj so . < n_ tega društva. Gre namreč za menjenega društva v Rogaški biatin. Naslov: Predsestvo ZJŽ, Nar- dom' Ljubjana.
dn Rudarsko glavarstvo V Ljnbljanl potrebuje p »datke o proiz* vajanju mlinskih kamnov v Sloveniji (kraj, množina, možnost povečanja, vrsta kamna, kvaliteta cena, komunikacijske razmere, lastnik kamnoloma)* Interesenti naj nemudoma poročajo.
dn Opozarjamo na današnji ogla* tvrdke „Htf ‘, katera se nahaja v rokah slovenskega invalida.
dn Bivši cesar Vitjem in nje* gova žena sta zbolela iz strahu pred izročitvijo Viljema zavezniškemu sodišču.
dn Zastopniki poštnih In brzO' javnih uradnikov vse kraljevine s® sklenili, poslati ministrskemu svetu t* narodnemu predstavništvu spomenic®i v kateri razlože svoje stanje in za' prosijo za izboljšanje.
dn Napredovanje pri finančflj straži. Ne vemo, je 1! pri kaki stroki tako počasno napredovanje, kakof ravno pri finančni straži. Pri vsaki stoki se je po preobratu 'imenovalo uradnlštvo v višje činovne razrede, posebno pri finančni oblasti, se za ubogo finančno stražo ni nič zgo* dilo.
dn Filatelistični klub za Slovenijo v Ljubljani se je ussa lovil* Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi pr i ko, si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pri3top pismen*' pri' javiti tačasnemu tajniku Mirosl. Cern® v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 1®* Vsak član kluba je obenem tudi član brvatskega filatelističnega društva ter dobiva kot stokovni list „Jugoslovan* skega filatelista".
dn Nov brzovlak Pariz—Bel' grad. Te dni začne voziti nov brzo* vlak med Belgradom in Parizom* Brzovlak bo imel vse tri razrede. Vo* zil bo preko Trsta, Milana in Turina* dn U|et tiček. Milan Jovanovič* kapetan II. razreda, pri vojni blagajnid beograjske posadke, je dne 9. t. m* 8 ključi omenjene blagajnice pobegnil-Na podlagi izdane tiralice pa so ga v Skoplju prijeli. Pri njem so našli »e
42.000	dinarjev. S tem denarjem je «a' meravai pobegniti v Grčijo. svoto so mu zaplenili in jo izročili ■
i
171. ficv.
rJpeOfJSLAVUA* tim 17. luk?« ltsff.
5'.ratj 3
bančni upravi, njega pa vojaški oblasti v nadaljnje postopanje.
dn Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem. Z ozirom na no-"co * dne 9 julija 1919 ,,La3inovoljno Povišanje pristojbine dimnikarjev" v ♦.Jugoslaviji", daje deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem sledeče po-jasml°: Na zadružnem sestanku dne /j junija t. i. sklenilo se je z ozirom ”a neznosne drag.njske razmere zvl-*a“> tarifne cene za dimnikarska op^a-1. julijem 1919 nastopno, in sicer: lti\Sna*enje Štedilnikov z jedno pečico . «nfIom a K 1 50 z dvema pečicama kotlojn a K 250. V gostilnah, re-Vracijah, hotelih in drugih iednakih ‘av°dih za vsak štedilnik po'4-6 K.
Pnvšalirana dela zv>šajo se za Dhjx t- Dimnikarsko opravilo, ki se k, *	Pred uro zjutraj, se zaračuna
ni x0Čao de*° 1,1 dvojno. Po ebna f°ci a piafujejr, Ke tudj dvojno. vjx?n* le bil tedaj popolnoma upra 7 “h n’ za,1tevati za ometanje štedilnika 2	Pečicama	in kotlom znesek
zadet ' RfSraninega nahruljenja pri-x„. ?tranke, kar je zasebnega zna-nhr^if-31 se blagovoli prizadeta stranka 4» « bode devon i Pomočnika zahteval toza-. JPravičbo. Toliko v pojasnilo.
ča,iJLRaZr,eS'tev ženitvenih kavcij
miniotr- t°V	L'kvidujoče	vojno
?t.na DMu naznanja radi Aht ženi‘venih kavcij pod st. lQm /,	^ bJro 4034 od 13. maja
/sledeče: Prošnje za razrešitev menjenih kavcij pripadnikov poedinih »a novo nastalih držav, razen Mnd-_arske, katera je izdala sličen razglas, ??l se naslavljajo: 1. Od pripaonilcov Dlv§e a,-o. celokupne vojske na: „U-9u'dierendes Kriegsministecium, Wten“. • Od pripadnikov bivše a. o. vojne q®r,*?arice na: „LiquIdierende Marine-h?l* Wien“. 3. Od pripadnikov rPn,ia^om?b):anstva na: >.L’q lidie-
Mjmsterium fUr Landeslertei-
d gung Wien" kavcij morajo obrh zakonskih
Prošnie za razrešitev vsebovati: 1. Podpig
katpri n P° PredPl*u one države, Srt i- pf0Sl!ec pripada. Priložiti jim je , “aalie -,posvetiinelistine" (W.dmungs-utkunde), katere so svoječasno potr-„K. M. Marinesektion", oziroma . Kriegsministerium" -ali „Ministerium mr Landesvertcldigung". V slučaju Smrti enega obeh zakonskih je priložiti prošnji še smrtni list. V slučaju pa, da je bi eden obeh zakonskih odsoten, («• pr. vjetništvo itd.) še dovoljenje in nd.tbrenje sodno postavljenega ku-atorja. — Ev.denčtii urad za morna-r,co v Ljubljani.
vračain^ahva,a* Komisiji za preskrbo došli S 8e vojnikov v Ljubljani so 10 K n ?, darovi: 1. Brence, Preska v Cel’..,	*	hranilnica in posojilnica
banka * P Mubljanska kreditna v Liuhiu' -	Bolniška blagajna
§t |i„* JL	vodstvo,
mS% Dravsko polje 37 K, Poso-— bt. Janz, Dravsko polje 50 K.
kjubljanske vesti.
In trl Nv°,Va JfneRa ulic. Sledeče ulice trg. k 7 Prekrstijo: Cesarja Josipa
i^ija Petra* > S,lov.enskl "* = Z'1 ksandrav^ n Vratl J08,Pa cesta: A,e' v Šiški- d * pran Josipova cesta betna ' rankopanska cesta, Eltza-v°ivodp i? ^rinjsicega cesta, Nad-^advoiv !'Ser|a ulica: Aškerčeva uhca, Marije r F!ideriiia cesta: Za Gradom, Cesta p, reziie cesta: Gosposvetska .nabreWa!lCovo nabrežje: Cankarjevo aka c/jf “adeckega cesta: Vjdovdan-^'ŠiČa ’ Kutinova cesta: Vojvode •bost m *ta’ Jubilejni most: Zmajski Hrvalsti iva ulica: Kersnikova uiica,
‘»rvaLiL “Ta u,lca- »versniKova Ulica, linska S • Jugoslovanski trg, Karo-Cesta zemlja: Ižanska cesta. (Kaj pa ®taVca)a ^udo^ovo železnico? Op.
Sveio ?Vensko obrtno društvo In V	.en8klh	obrtnih zadrug
In on.? ^	,vabi vsa bratska društva
Vde!e¥»ne zadruBe> da se korporetivno prvega obrtniškega dne v
Kranju, katerega prlrede društvo obrtnikov in obrtna zadruga v Kranju v nedeljo 20. julija. Želeti je, da se udeleženci shoda zgiase vsaj do petka v pisarni podpisane zveze, da se vse potrebno preskrbi radi obeda. Čas odhoda iz Ljubljane borno že sporočili v časnikih. — Načelstvo zveze obrtnih zadrug.
1 "„Glasbena Matica" v Ljubljani ima sejo glavnega odbora v petek, dne 18 juiija 1919 ob 20. uri v društveni pisarni.
1 Pevsko društvo ,,Ljubljanski Zvon" priredi v nedeljo dne 10. ju lija 1929 popoldanski Izlet v Kamnik združen s koncertom v tamošnji sokolski telovadnici. Kamniško občinstvo in okoličane ter vse prijatelje j;jg>-slovanske pesmi opozarjano na prireditev in ji želimo mnogo uspeha !
1 Knjigarna in tiskarna Kleisi-mayiir & Bamberg je postavljena pod drž. nad corstvo, ker ju je hotel lastnik g. Bambefg prodati nekomu zagrebškemu konsorc:ju, v katerem je baje neksj Židov, a sam se je mislil preseliti v Nem Avstrijo.
1 Iz mestnega dekliškega liceja, Za pravega licejskega učitelja v IX činovnen razredu je imenovan na našem zavodu dr. Jan to Ške-lj.
1 Kolo sreče se v*tl, P.emo-ženje odouščenega finančnega uradnika GOtza je po odloku vlade padlo pod sekvester. Za sekvestru je imenovan finančni računski svetnik g. Janko Košir, ki je bil s/oječamo radi denuncijacfje ravno istega GOtza vržen iz svoje službe na cesto.
1 Ljubljana zgubila milijonarja. Pred par dnevi so položili k večnemu počitku g. Hamerschmidta. Maž je bil sin nekega železničarja in nekdanji trgovski učenec pri tvrdki Wmkler. Povneje je postal veletržec in si je pridobil milijone iz slovenskih žu jev. Pred par leti si je sezidal kramo palačo v Knafljevi ulici, m.egov edmi cilj in želja je biia nasta liti v nji same Švabe. Usoda je pa to stvar obrnila in sedaj stanujejo v tej palači zavedni Jugoslovani. B.l je veret pristaš gnjile Avstrije in zagrizen nemčur, njegovo vedno potovanje na Dunaj je bilo sumljivo fn najbrž tudi ne v korist Jugoslavljel Boječ se za denar, pustil si je vzidati v 2 sobnih stenah dva tresorja, kamor je skril denar in vrednostne papirje. Takoj prvi dan njegove smrti je prišel nočni obisk v osebah dveh nemških dam L. v hišo, kjer se je delovalo na V3e pretege do 5. ure v jutro. Kakor se čuje, misli ta nemško zagrizena rodbina ob prvi priložnosti obsovraženo Jugoslavijo zapustiti in se pjdatl v nemško Avstrijo. Na to opozarjamo pristojno oblast.
1 Zahvala. Odbor Zveze skon-tlstov in nastavljencev denarnih zavodov Ljubljana, se na izvanredni podpori, katero so slavna ravnateljstva velikodušno blagovolila nakazati v srrho podpore obolelim članom omenjenega društva, najtopleje zahvaljuje.
Narodno gledališče.
-ena — vrag. Živo, naravno nasprotje med moškim in žensko spraviti v drami na relativen višek, je priča umetniške duše, ki ustvarja iz sebe na podlagi zunanjih utisov in skušenj življenja. To se je Sch6 iherr-ju v njegovi drami „Žena — vrag“ kolikor toliko posrečilo, ker ni vzel na pomoč modernih rafiniranosti seksualnega vprašanja. Ustvariti dramo in jo s tremi osebami izpeljati, pa je znak prave umetnosti. SchOnherr je tip ženske — vraga zadel imenitno, manj tipa telesnega slabiča in mladostne strasti, v čemur se strinja objektivna kritika nemških in drugih recenzentov. — Uprizoritev drame na našem dramskem odru je bila spretna in v umetniškem oziru markantna za igralce, bivše člane slovenskega tržaškega gledališča. G. Skrbinšek je v rvvem dejanju nekoliko zaostoji' .u s ojo priznano umetnostjo, tod • že • drugem in potem do konca - 'e povspel visoko nad navadni to umetniškega nastopa
na odru. Njegova umetnost zasluži polno priznanje. Maskiran je bil izvrstno. Gospa Paulinova je igrala dobro, zdi sc pa, da mora biti boljša v salonu. Njeno izražanje ženske strasti je bilo naravno in učinkovito. „Vražjo“ stran ženske predstavljati na odru pa ni tako lahko. Še tako demonska ženska’ je pred javnostjo večalimanj krotka, če ni moralno popolnoma pokvarjena. G. Martinčevič je umetnik, ki zna igrati ljubezen. Njegov nastop je vzbudil veliko pozornost. Raznih končnic se bo moral odvaditi, ker kva rijo lepoto našega jezika. Vsem trem želimo mnogo sreče v umetniškem de lovanju in upamo, da jih vidimo še večkrat na našem odru. Razven lož, jc bilo gledališče razmeroma dobro ob!skano.	—r—
Gospodarstvo.
g Novi bankovci, ki se bodo zamenjali za krone, se nahajajo že v Beigradu.
g Za hitro rešitev vprašanja agrarn reforme. Virovitička županija je poslala k regentu Aleksandru veliko deputacijo, ki bo prosila za najhitrejšo rešitev vprašanja agrarne ref>rme, ker so kmetje vsied postopanja nekaterih krogov zelo vznemirjeni.
g Melasa. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je v sporazumu s finančnim ministrstvom prepustilo odkazovanje melase iz sladkornih tovarn generalnemu ravnateljstvu posrednih davkov. Vse prošnje za odkaz melase naj se odslej pošiljajo temu ravnateljstvu. Odpremne izkaznice bo izdajal kot doslej odsek za prehrano, ki se bo iz njegovega področja pošiljala melasa. Cena melase se bo po naredbi ministrstva za trgovino štev. 3243 zaračunavala s 60 K za 100 kg. Od tega zneska odpade 34 K za sladkorno tovarno, 26 K pa za invalidski sklad.
Zadnje vesti.
NemSke laži.
Ljubljana, 16. julija. Gotovi nemški krogi nadaljujejo konsekventno z razširjanjem najbolj fantastičnih vesti glede postopanja jugoslovanskih okupacijskih obiaiti in vojaških in civilnih organov na Koroškem, posebno v Celovcu in njega okolici, in to s prozornim namenom, ne samo, da bi na ščuvali ententne vlasti proti Jugoslovanom, nego tudi, in to je posebno preračunjeno, da bi razdražili in nahujskali prebivalstvo okupiranih koroških krajev. V to svrho prinašajo gotovi šovinistični nemški listi in nemške agenture že drzne in očitno Iaž-njive vesti. Tako piše n. pr. večerna izdaja dunajskega lista „Die Zeit“ cd
15.	t. m., da so „odredili Jugoslovani v celovški okolici glasovanje pod orožniško asistenco, ali naj ima pripasti
Celovec Jugoslaviji ali ne,“ ter da je „jasno, kako bo izpadlo tako nabiranje podpisov, ki se vrši v spremstvu orožnikov z nasajenimi bajoneti". Isti list ve celo poročati, da so se „orož-niki, nastanjeni v celovški okolici sami izjavili, da so fam le v svrho glasovanja in politične propagande". — Preočitno je, da je tudi ta vest, kakor so bile druge enake, izmišljena in objavljena s tendencijoznim namenom. (Ldu.)
Nemški okrajni glavar v Celovcu odstranjen.
Celovec, 16 julija. Vodja okrajnega glavarstva v Celovcu Hanz vitez Rainer zu Harbach je občinam v celovški okolici naročil, naj se pasivno upirajo akciji za preskrbo neimovitih slojev z živili, ki jo je uvedlo povelj-ništvo SHS zasedbenih čet. Vsied propagande, ki prihaja s severa, je v celovški okolici opaziti precejšnje znake boljševiškega gibanja, proti" čemur deluje jugoslovansko povelj ni šlvo z vsemi sredstvi. Ker je dežeinovladni svetnik von Rainer skušal delovati proti temu stremljenju jugoslovanskega poveljništva, slednjemu ni ostalo nič drugega, kot odstraniti ga iz zasedenega dela Koroške. Von Rainer se je včeraj moral odstraniti čez demarkacijsko črto.
Zavezniki proti madžarskim bolj-ševlkom.
Saiville, 16. julija. • (Oku. — Brezžično.) Da bo Romuniji mogoče storiti proti boljševizmu na Ogrsirem odločilne korake, so ji staviii zavezniki na razpolago veliko množino strojnic, topov, oklopnih avtomobilov, tankov, letal in štabnih častnikov. Zavezniki hočejo na vsak račin preprečiti, da bi Bela Kun napadel.
Bahtevajts "Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah}
Listnica uredništva.
Ljubljana, K. T. Ce hočete, da ..Jugoslavija" priobči vašo notico, nam jo vpošljite, mi ne bomo po drugih časopisih iskali vaše reklame. — Celje, A. S. Kako bo z avstr, vojnim posojilom, o tem bo odločila mirovna konferenca v Parizu Naša država Jugoslavija nima na to nobenega vpliva.
Aprovizacija.
Ljubljanski prodajalci sladkorja se
vabijo, da se takoj osebno zgiase v apr®-vlzaČni pisarni na Poljanski cesti 13 in sicer med 8. in 10. uro.
Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da pridejo takoj k tvrdki Šarabon
f>o sol, ki se bode prodajala na izkaznice n sicer: iz I. do lil. okraja 19, julija, iz IV. do VI okraja 20. julija in iz VII. do X. okraja 21. julija.
Sol za obrtnike in zavode se nakazuje v aprovizačni pisarni na Poljanski c. 13.
Izdajatelj in odgovore! urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna" ? Ljubllanj.
Učenko
poštenih starišev In s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji
Fa I. Kušlan. Kranj.
Nove mostne ln decimalne tehtnice.
ter brzotehtnice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice-gredeljnlce, uteži Iz železa na debelo ln drobno so vedno v zalogi. Za večja naročila primaren popust Franc Žuldar, Maribor kovač za fino orodje Pobreška c. 3 Tržaška c. 11. Izvršuje tudi točno vse glavne poprave imenovanih tehtnic ter preiskovanje Istih.
Vi^itnice
lične in po nizkih cenah priporoča ,Zvezna tiskarna, v JLjubljani, Stari trg štev. tS.
liči* uspehe imajo oglasi v
Najboljše
dnevniku „Jugoslavija* 1
Ako iščete sin-2	4.^	kaj	naprodaj	ozi-
žbc, ali pa če	roma	hočete	kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji'
Došlo je zopet
: fino francosko in izvrstno jedilno olje :
Vedno velika zaloga slivovke, ruma, brinjevca, riža, rozin in drugega špecerijskega blaga. Gregorc & Verlič, Ljubljana, eesta na Rudolfovo železnico 7.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica F..AR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(31. nadaljevanje.)
»Nič ni teko lahkega za moškega kakor zaplesti se z lepo žensko, Marija pa je popolen majhen zlodej. Nerodno je le, da je izgubila glavo, in ako kaj ne storiš, čia jo iztreznll, bo Čez mero segia in naredila pošten škandal. Tega pa ne želim.«
»Ne«, sera mu potrdila, »ali ti si se svoje čase otresel mnogih ženskih nadlog. Zakaj pa se še Marije ne?«
»Čisto navadno zaradi tega, ker se ne da otresti, ti povem«, je rekel Rudolf najevoljno. »Bog ve, da sem poskušal prav vse, da bi jo pregovoril, da bi uslišala Miguela Braganzo. To bi mi čudovito prijalo, ker mislim, da imam veliko nadarjenost za igranje vloge domačega prijatelja.«
»V prvi vrsti je bila tvoja krivda, Rudolf; bil si strahovito sebičen, da si Mariji vzel dušni mir, in zdaj ko si si tako postlal, se prav močno bojim, da boš moral pač tako tudi ležati. Ne morem ti pomagati. Povrhu tega, sem pristavila, čemu vendar prihajaš k meni? Nikdar si nisva bila posebna prijatelja, in pošteno rečeno, meni ni do tebe nič več kot tebi do mene. Bodiva odkritosrčna in priznajva to.«
Prestolonaslednik je vstal s stola in je stal pri
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej
etavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, Ljubljana, Dunajska cesta iz.
.... —;—Telegrami: K1NTA Ljubljana.	...
Rudolf Rus, Kranj
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine In srebrnine po najnižjih cenah. Postrežb? točna in solidna.
Izurjeno. vlagalkO
sprejme „Zvezna tiskarna4’ v Ljubljani Stari trg štev. 19
Informativen radikalni dnevnik Jugoslavij8 v Ljubljani sprejme vsled smrti g. A. Munih*
urednika,
$3 Proda ©e:
Dve registrirni blagajni, skoraj novi, se prodasta. — Ljubljana, Cankarjevo (Fran-čevo nabr. 5.)	1000
oknu nervozno bobnjajoč s prsti po šipah. Izne-
Eolo (bicikel]) se proda. Naslov v upravi.	999
Subuo kredenco, srednje veliko, črno, ceno pjodam. Naslov v Upravi.
nada je stopil k meni, me prijel za roko, in nekaj na njegovem nesrečnem obrazu mi je poklicalo v spomin tisti dan, ko sem videla njegovo mater jokati v Garatshausenu pod drevesom. Pustila sem roko v njegovi misleč, da navsezadnje morebiti nimam nobene pravice odreči mu pomoč. Bil je od moje krvi, moj bratranec, sin moje ljubljene tete, ki sem ji bila vedno tako slepo poslušna. »Rudolf, hočem ti pomagati«, sem rekla.
»Bil sem prepričan, da se morem zanesti na tebe«, je odvrnil. »Poslušaj: ta ljubavna zadeva ne bi pomenila toliko, da ne* bi nasprotovala daleko važnejšim stvarem. Ne morem trošiti časa za ljubezen, ker so druge nujne zadeve, ki jih ne smem prezirati. Znano tl je, kako slabo izhajava s Štefanijo; znano ti je, da moj oče ne čuti z menoj, in ni mi treba spominjati te na to, kako malo me ljubi mati. Zares sem v slabem položaju ...»
Rudolf je izpustil mojo roko, hodil po sobi gorindol, razodevajoč v vsakem trenutku svojo razburjenost. »O, sit sem življenja! Želim si samo, da bi imel pogum pa neodvisnost čfaia Toskanskega; vsekakor je prost sedaj, ko se je rešil Iz blata dvornih infr g. Dobro poznaš nizkotnost vsega tega; bila si za kulisami in dobro veš, kako zaničevanja vredne marijonete smo. Našemarjeni smo, da smo ljudstvu všeč; plešemo, kakor nam drugi žvižgajo; ne smemo biti naravni. O, moj Bog, zakaj sem bil rojen 1 V najboljšem slučaju, kaj pa sem jaz? Bedno bitje s prekletstvom grehov svojih prednikov.«
Ta izbruh me je razburil in poskušala sem ga pomiriti; on pa se ni zmenil zame.
»Vseeno«, je nadaljeval, »pa sem morebiti ne- j spameten, da zaničujem nagnenje tega ubogega de- j kleta. Ona ne hrepeni po tem, da bi igrala vlogo j Pompadurjeve; moje dostojanstvo ji je malo. Zgolj j ženska je, ki me ljubi. Poznam jih mnogo daleko j Iepš’h, nikdar pa nisem našel nobene z zvestejšim : srcem.«
»Rudolf, nikar si ne napravljaj toliko nesreče«, sem ga prosila.
»Popolnoma brez čustva sem«, je odvrnil, »in moj boljši žar me naganja, da poskusim rešiti Marijo, predno je prepozno. Ne smeva se več sniti, dokler niso moje zadeve bolj urejene. Ti in Larisch gresta na Rivijero. Ali rie moreta pregovoriti baronice in Marije, da bi vaju spremljali — ali kaj drugega, samo da spravita tega otroka iz Dunaja? Reci ji, da se vam inkognito pridružim; obljubi kar hočeš, samo pomagaj mi zdaj.«
»Bojim se, da bo ttško aranžirati kako poroko za Marijo,« sem rekla. »Večerovi so bogati in Mariji se ni treba poročiti s prvim človekom, ki jo zasnubi.«
»Večerovi bogati?« je vprašal Rudolf resnično začuden. »Kaj ne veš, da živi baronica od svojega kapitala, ki je že malone izčrpan? Marija pomeni poslednji slučaj kocke.«
Bila stm kakor onemela, nisem pa dvomila, da govori bratranec resnico. Vendar nisem imela časa nadaljevati razgovor, ker sem obljubila priti k svakinji na obed, in je postajalo že pozno. Ru-dojf je opazil, da sem kazala znake nemirnosti. »Gotovo te zadržujem«, je deial. »Prosim pa, povej gotovo Mariji, kar ji nasvetujem storili.«
»Veš, Rudolf«, sem rekla, »beseda enkrat dana, je dana. Storila bom v tej neprijetni reči vse, kar je v moji moči in bom jutri obiskala Marijo?«
»Oj, ali boš v resnici to zame storila?«
»Rekla sem že, da hočem.«
Večjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip.
pj Kupi se:
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravaištvo pod »Vinski #odi"
Ki
Služtee
-p-
b:
Trgovski pomočnik z večletno prakso, slovenščine in nemščine v pisavi in jeziku popolnoma zmožen, želi vstopiti v službo v kakšni večji trgovini. Ponudbe na upravo pod 1002.
Hlapec so sprejme, ne-oženjen lahko 3 hrano In stanovanjem, oženjen pa s
stanovanjem. — Poizve se: Jeranova ulica 11.	998
Mesar dobi na prometnem kraju mesnico v najem. Biti m era samostojen mojster. Naslov v upravi.	997
Iščem brivskega pomočnika za visoko mesečno plačo In s prostim stanovanjem. Ivan Morout, Žalec.
Trgovski pomočnik iz-vežban v špecerijski stroki, išče službe. Naslov pove Uprava.
Razno:
V najem vzamem gostilno ali restavracijo kje na prometnem kraju, najraje ra Slov Štajerske m. Prevzamem pa tudi na račun. Ponudbe pod »Takoj* na upravo. 1C01
Freklieojem vse žaljive besede, katere sem rekla o g, Heleni Fatur, ker so neresnične. — Fraaja Bezeljak, Ljubljana.	988
Psica-bernardinka je ušla na ljubljanskem kolodvoru. Kdor jo je našel, naj jo odda proti dobri nagradi na naslov Andrej Frandulič, Ljubljana, Glince 141 ,	987
(Dalje prihodnjič.)
j
Kupim
vsako množino čistega
belega voska
po najvišji dnevni ceni. OROSLAV ČERTALIČ
Plača in nastop po dogovoru. Pismen prošnje z navedbo dosedanjega službovanj1 je vposlati do 27. julija 1919 na upravništvl lista pod „Urednik“
la ugašeno apno
Uradnico, veščo račun1; stva in knjigovodstva v lesni stroki išče družba „lmjiex‘‘. Predstaviti se je takoj.
Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN
sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	925
Kupim vsako množino v
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
Ponudbe a navedbo množine in nuj nižje cene na Ljubljana 1., i poštni predal štev. 163.
Ljubljene, Resljeva cesta št. 20.
Živo apno, zidno ia strešno opeko
- - v celili vegoclh **
ponuja
,,Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z." Ljubljana, IJlcitvoisova cesta 18 (nasproti liceju.)
dobavlja takoj
Simon Stossl, apnenica
Galicija (Koroška).
Zidarje, tesarji
Mi sasžimo samo z
„HIF“
sprejme v večjem številu v stalno delo na 3eS ntcah proti najboljši plači, stanovanju v bara* kah, lastni skupni kuhinji itd., pod vodstvo z|da skega polh ja g. Angela Battelinft
Stavbeno podjetje Viljem Treo
Zglasiti se je v stavbeni pisarni v Ljubljani,
kremo, ker je ravno radi svojih sestavin najboljša. Glej plakate na vseh reklamnih deskah. Saino na debelo. Glavna zaloga
Marije Terezije cesta Štev. l0.
Orosiav Certaiič
LJUBLJANA, Resljeva cesta 20.
Ko treba ?
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječm^ kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvorerio, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvod^
Jovanovič i Tomič, Mitroviču
(SRE M.)
Angleška čudatvorna mast
BARVA in
vsakovrstno blago
in PERE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
KEMIČNO
in
- ČISTI
obleke
SVETLOLIKt
ovratnice, zapesnic® in srajce
hladi, čisti, mehča izvlačl t,nje tvarine, prepreči zastrupljanje brvi In operacije.
te
P«
£«
v
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: ŠeIenburgoya ulica Št. 3*
Vpošilja samo proti predplačilu fratiko K 8’8o za 1 dozo. Lekarna Tliierryjav Pregra-du, glavna zalega v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Novo otvorena fabrika
eširaikapa
Kakih 1000 kubičnih metrov okroglih rklov ali platnic se prevzame za vžagati.
Lesna industrija v Celju.
u Sarajevu.
Javlja pošt. trgovcima iz mesta i sa Strane, de je otpoeela svoj rad, i da imade na stovarištu uvek gotove letuje kao i zimske robe. ^Naručbe izvršuje brzo i tačuo. Cene solidne. Moli za poverenje kao i naručbe. S postavanjem
Nikolič i Papaj
Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo-