Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka	velja	6	v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po poiti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 41.	V	Ljubljani,	dne	24.	decembra	1914.	Leto	II.
Oklic.
Vsled vojnih dogodkov na severu naše domovine je moral velik del prebivalcev Galicije in Bukovine začasno zapustiti svoja domovja ter pobegniti v druge kraje, ki niso ogroženi od sovražnika. Del teh beguncev je po oblastveni odredbi nastanjen na Kranjskem.
Položaj, v katerem so ti pomilovanja vredni ljudje patrijotičnega mišljenja,, je nad vse žalosten. Brez lastne krivde so bili primorani kar najhitreje zapustiti svoja posestva in vse svoje imetje.
Največ beguncev v naglici ni moglo rešiti drugega kakor to, kar so imeli v trenutku pobega na sebi. Mnogo rodbin je bilo na begu ločenih od svojih rednikov.
Država se je sicer na dalekosežen način zavzela za te nesrečneže; plačuje stroške njih vzdržavanja v pribežališčih ter jih ob svojih stroških preskrbuje z najpotrebnejšimi oblačili.
Toda ta državna oskrbovalna akcija, dasiravno zahteva ogromne vsote, vendar nikakor ne more preskrbovati beguncev z vsem tem, kar neizogibno potrebujejo za vsakdanje življenje.
Podpisani pomožni odbor, ki si je stavil za nalogo, da na Kranjskem nastanjenim revnim beguncem po možnosti olajša njih usodo, se obrača do občinstva z iskreno in nujno prošnjo, naj mu nakloni darila v denarju ali naturalijah, da se beguncem preskrbe zimske obleke, čevlji, odeje, životno in posteljno perilo, jestvine, kurilo in druge vsakdanje potrebščine. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Darovi naj se blagovolijo oddati pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, I. nadstropje, vrata št. 40, ali pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Rudolf grof Chorinsky s. r.,	Dr.	Evgen Lampe s. r.,
c. kr. dvorni svetnik.	stolni	kanonik, deželni odbornik.
Leopold baron Liechtenberg s. r.,	Ivan Sušnik s. r.,
deželnega glavarja namestnik.	stolni	kanonik.
Dr. Karel Triller s. r.,
deželni odbornik, podžupan ljubljanski.
Kazimir Eljasz s. r.,
girnn. ravnatelj.
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-ruskega bojišča.
O	splošnem umikanju Rusov.
Vojaški sotrudnik graškega lista nTagespost“ piše: Splošno umikanje Rusov je v polnem teku. Umikanju v Galiciji in na južnem Poljskem od nas poraženih štirih ruskih armad so se sedaj pridružile tudi prva, druga in peta ruska armada, ki so stale nasproti Hindenburgu.
Odločitev to pot ni padla na Poljskem, ampak v zahodni Galiciji, torej na levem ruskem krilu. Velika bitka pri Limanovi, v kateri je pod vodstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda stoječa četrta armada in še neka druga avstrijska vojna skupina Ruse odločilno premagala, je provzroČila najprej rusko umikanje v zahodni Galiciji in nato še na južnem Poljskem. Rusko vojno vodstvo se je balo, da bi mu ne bilo za-branjeno urejeno umikanje med Varšavo in Ivangorodom, odnosno proti sprednjemu Sanu. Hitro zasledovanje dveh ruskih južnopoljskih armad, ki so se umikale z ozemlja Piotrkow—Novo Radomsk—Skalbmierc, po naših armadah pod poveljstvom generala Dankla in B6hm-Erraollija je ogrožalo tudi nadaljnjo rusko defenzivo na severnem Poljskem. Zato so nastopile tudi prva, druga in peta ruska armada umikanje z ozemlja Gombin—Lowicz—Lodz.
Kam se Rusi umikajo, se še ne da spoznati, ker še nimajo podatkov o velikostih po naših in nemških četah na severnem in južnem Poljskem izvojevanih odločitev.
Največjega pomena so sedaj dogodki v vzhodnem delu zahodne Galicije. Tam se še upirajo močne ruske sile na črti Lisko—Zakliczyn (jugozahodno od Tar-nova), da krijejo ne samo ruska umikanja črez Du-najec proti severovzhodu, ampak tudi odhod ruskih armad na južnem Poljskem proti gorovju pri Kjelcah.
Podlistek.
Na pokopališču.
Povest. — Iz slovaščine prevel Podravski.
I.
Bila je noč. Bila velika metelica. Sneg je šel kakor za stavo, kakor bi hotel napolniti ter z griči zravnati zale doline in rebra slovaške Orave. O kaki poti ali stezi ni bilo niti govora. Bile so zanešene, zasute. V smeri proti Leštinu sta korakala dva človeka. Po dolgem trudu sta srečno dospela k naselbini, k najbližji hiši, v kateri je še gorela luč.
Poprej nego sta vstopila, sta še obstala pod okni osvetljene hiše. Iz sobe se je čul naslednji razgovor: „ Ali naj ug isnem?“
„Ne, mati, počakajte; ne ugasnite še.“
„Saj je že pozno, draga moja; nemara poprej zaapiš, ako ne bo gorela luč.“
„Zaspim?“ je spregovorila s slabim, vprašajočim glasom mlada deva in vprla svoj otožen pogled v mater, katera je čitala za mizo sv. pismo. In ker je končala prvo poglavje, naredila si je znamenje, kje je prenehala, zaprla knjigo ter jo odložila v staro hrastovo omaro, jci je stala v kotu za mizo.
Armada Boroeviča, kateri gre velika zasluga, da so se posrečile naše operacije, je napadla predvčerajšnjem Ruse na črti Krosno —Zakliczyn. Napad napreduje. če prodre v najkrajšem času na desnem krilu na črti Krosno—Lisko, bo nastal za Ruse zelo kritičen položaj. Njihovo umikanje pr^ti spodnjemu Sanu bi v tem slučaju postalo dvomljivo. Ceste med Visloko in spodnjim Sanom so polne ruskih trenskih voz, ki se le s težavo pomikajo naprej, oziroma nazaj.
Pričakovati pač smemo najprej uspeha pri Za-kliczynu, ker tukaj lahko napadamo na dveh frontah. Rusi bodo gotovo napeli vse sile, da se bodo kolikor mogoče dolgo držali na črti Krosno—Lisko. V splošnem se lahko reče, da se je nameravana ruska ofenziva na Poznanjsko, v prusko in avstrijsko Šlezijo, od katere so Francozi in Angleži toliko pričakovali in ki bi razbremenila težavni položaj naših sovražnikov na Flan-derskem in Francoskem, popolnoma izjalovila, čeprav so vrgli Rusi nad dva milijona bojevnikov na bojišče.
Končna odločitev se seveda še ni dosegla, ker fe ji sovražnik izogiba s tem, da na celi črti trobi k umikanju, če bi energično zasledovanje, posebno pa hitro napredovanje naših čet v vzhodnem delu zahodne Galicije vendarle moglo doseči tako odločitev, se ne more vedeti.
Sovražnik je bd pri Limanovi poražen od naših, pri Lodzu pa od nemških čet. Naša genijalnn započeta ofenziva je celo rusko bojno črto med Plockom in Karpati razbila. Uničen pa sovražnik še ni.
Rusi v Bohnijl.
„Nowa Reforma" poroča iz Bohnije: Pred nekaterimi dnevi so izgnali Avstrijci iz Bohnije Ruse, ki so se nahajali v mestu tri tedne do 15. decembra. Ruskim četam je poveljeval v Bohniji prvotno general Parczewsky, pozneje pa general Nabakov, ki je stanoval v županovi hiši. V Bohniji se je mudil nekaj časa tudi Radko Dimitrijev, ki je župana, poslanca dr. Maissa, nagovoril rusko. Ko je izjavil dr. Maiss, da
Ko je odložila knjigo, se je vsedla k postelji ter gledala, bolnico.
Lice dekleta, že itak bledo, je v hiši se nahajajoča svetloba delala še bolj bledo. Njene sorazmerne črte ter še sedaj presunljiv in izraza poln pogled njenih očes pa je pričal o nekdanji mičnosti in krasoti, katere niti dolga bolezen ni mogla ugonobiti. In ti njeni lasje! Te, kakor vranovo perje črne kite ji služijo še sedaj v okrasje.
„Zaspim?“ je vprašala deklica utrujeno mater i» ne čakajoča odgovora, si takoj odgovorila sama: „D», zaspim, draga mamica, toda to bo zame dolgo, dolgo spanje".
Materi so privrele solze iz očes. Rada bi govorila, toda ne more. Srce ji stiska žalost in glas ji obtiči ? grlu. Ona ve, kam merijo hčerkine besede, ve da njo ni več pomoči. Pa položi roko na hčerkino čelo in poizkuša, če mar ni vroče. Roka se ji trese in krč ji le slabo premika ustnice. Rada bi potolažila bolnico saj z besedo, toda kakor bi bila prišla ob go-vorico; le samo gloda jo in posluša, ker besede spre-govoriti ne more.
„ Zaspim, toda poprej ga še zagledam. A on gO' tovo pride. Ne ugasnite še!“
Stara mamica je vstala s sedeža, pristopila k ognjišču in dela nekaj polen na ogenj. V sobi je pO'
ne zna rusko, je ukazal Dimitrijev svojemu pobočniku, naj njegov govor ponovi poljsko. Ruski vojaki so v mestu vse trgovine popolnoma oplenili, osobito tiste, kjer so se prodajala živila. Vlomili so tudi v več stanovanj. Dragoceno pohištvo in slike so odpeljali z avtomobili. Razbili so šolske klopi, s katerimi so kurili. Zupana so internirali v njegovem stanovanju in mu zagrozili, da ga takoj ustrele, če zapusti svoje stanovanje. V solnem rudniku so morali delavci delati naprej. Zagrozili so jim s smrtno kaznijo, če bi ne delali. Iz Bohnije so odposlali Rusi 50 železniških voz v Rusijo. Nabili so letake, da prihajajo kot prijatelji Poljakov, a ponoči so bili letaki raztrgani. Dne 15. decembra prijezdita nenadoma dva ulanca v mesto; Rusi so v paniki bežali, a 150 so jih ujeli, med njimi nekega majorja, ki je skočil iz prvega nadstropja hiše, v kateri je stanoval, da zbeži. Vasi v bohnijski okolici so popolnoma oplenjene. Škode so v Bohniji povzročili Rusi nad dva milijona kron.
Na bojišču prt Llmanovi.
Vojni poročevalec „Tagesposte“ poroča dne 19. t. m.: t)anes sem pod vodstvom polkovnika pl. Hoen-a obiskal bojišče pri Limanovi. Obisk ni bil samo zelo zanimiv, ampak tudi zelo pretresljiv. Kljub temu, da se že od 12. t. m. neprestano čisti bojišče, smo vendar v strelskih jarkih videli obilo trupelj. Povsod smo našli sledi najlju-tejših bojev, ki so se na številnih točkah razvili v boje 2 bajoneti in puškinimi kopiti; kot neme priče teh bojev leže daleč na okrog stotine razbitih puškinih kopit.
V	noči na 11. decembra se je vršil pri nekem brezovem gozdu srdit boj. Videli smo strašne sledove boja: 1200 mrtvih vojakov je tam pokopanih. Grob pri grobu, med temi veliko še odprtih skupnih grobov, za še nepokopana trupla ruskih vojakov. Poleg tega je ležalo brezštevilno pušk, municije in druge vojaške opreme. Našli smo tudi grob, v katerem počiva 22 huzarjev. Poleg teh pa počiva v posebnem grobu njihov pol-
8talo svetlejše in tišino, ki je nastala, je dramilo Praskanje ognja.
Zunaj pa je med tem žvižgal veter in mrzla zima z vso močjo prodirala skozi /aprta okna in duri v mšo. Od vetra nešeni sneg je šumel neprestano na ^pah v oknih.
Komaj se je vsedla mati zopet k bolnici, je veter z&žvižgal ter zasul vso okno s snegom.
„Nu, že je tukaj, mati! Ali ste slišali, da je trkal? yh, moj Bog, čemu sem toliko bolna, da ne morem ter mu odpreti ?“ je tarnala bolnica in njene oči 8° nekako čudno zažarele.
, pOh, to se ti je samo zdelo, moja draga. Ni tam nikogar. Samo veter tuli ter meče sneg v okna ..." „Ne, ne, moja mati. To ni veter.“
»Saj je zunaj grozna metelica, da človeku ni mo-da bi Btopil iz dvorišča. Kako si moreš misliti, a bi danes kdo prišel; saj jo že blizu polnoč."
„Kakor tudi; toda ne srdite se, mati, jaz to čutim ; V0m, da se to mora zgoditi. On je prišel poslovit se mene Ne srdite se nanj, niti name, in pustite ga v 8obo, kajti dokler ga ne vidim, ne zaspim.“
Mati, hoteča pomiriti bolnico, je šla v drugo 8°bo. £)rez trenutek se je vrnila in rekla: „Nu, saj 8®m ti rekla, da ondi ui nikogar11.
kovnik, ki je na čelu svojega polka pri naskoku na višino našel junaško smrt.
Povsodi na našem potovanju smo našli globoke luknje, katere so napravile granate. Poprek po dolini se vlečejo celi strelski jarki. Linaanova sama kaže strašne posledice obstreljevanja. Obilo hiš je zgorelo, pri mnogih pa so poškodovane strehe in zidovje. Posebno veliko je trpel mestni del pri kolodvoru. Počasi se vrača običajno življenje v Limanovo. Ljudje se zopet vračajo v svoja bivališča, trgovine se odpirajo in vse kaže svoje veselje nad sijajno zmago avstrijskega orožja proti tako premočnemu sovražniku.
Iz obleganega Prxemy*la.
„Pester Lloydu“ poroča neki prijatelj lista iz Prze-mysla sledeče: 30. novembra. Mi smo od 7. novembra zaprti. Rusi imajo tako malo čet in topov, da niso v stanu, da nas oblegajo. Pride do manjših bojev, in to kadar naši pešči izpadejo iz trdnjave. Za sedaj streljajo Rusi na to ali ono utrdbo, pa slabo ali brez uspeha. Mi pa, kakor hitro jih zapazimo, takoj tudi streljamo. Mnogo izmed njih se vda vsled hude zime in pornaukanja živeža. Mi bomo najbrže tako dolgo zaprti, dokler združene vojske ne izvojujejo odločilne zmage. Preskrbljeni smo dobro; v mestu smo uredili častniško menažo, kjer jemo zelo dobro in cenejše kakor kje drugod. Primankujejo nam samo časopisi. Mali trdnjavski list prinaša zelo malo novic. Pomisli le, mi se vozimo na sprehod. Neki prijatelj je kupil dva ruska konja, od katerih je bil eden težko ranjen, pa bo kmalu ozdravel. Poveljnik ima zelo smešnega konja, ki se imenuje „Gyula“. Nekaj dni je bil izvan-reden mraz — 16 stopinj pod ničlo; sedaj je malo boljSe. Slišimo o velikih nemških zmagah in pričakujemo vsak dan nadaljnjih v nadi, da bomo kmalu doma. Na Ogrsko smo pustili nekaj tisoč Rusov, da dobe tamkaj potrebne batine.
Dne 2. decembra. Zrakoplovec odleti šele jutri. Nič se ni izpremenilo. Rusi so naskakovali neko pozi-
„Da ga fii? Vi ga le samo nočete spustiti. Saj sem ga videla stati pod oknom, čemu mi nočete izpolniti te poslednje volje? Oh, ko bi bila nekoliko krepkejša, sama bi šla ven.“ Pri teh besedah je skušala vstati, toda omahnila je nazaj v posteljo in otožno tarnala.
Revna mati ni vedela, kaj ji je početi. Že je jela sama verjeti, da mora stati kdo pod oknom. Hoteč pomiriti hčerko, je dejala:
„Nu, ne jokaj, moje drago dete! Verjemi mi, da bi ti rada dala kos svojega srca, ko bi ti mogla pomagati, ali ako to ne, ko bi te mogla saj pomiriti. Tudi meni se je zdelo, da se nahaja nekdo ondi. Pojdem še enkrat pogledat. “
In znovič je šla ven. V veži je obstala in poslušala, toda tii čula ničesar, samo tuljenje vetra in šumenje snega. In odprla je duri na dvorišče ter pogledala ven. Sneg je zasipal njene solzne oči. Otrla si jih je ter zrla znovič v temno noč. Pa ni videla, niti slišala, da bi bil kdo na dvorišču, ali da bi se približeval. In čakala je zopet, poslušala znovič, toda nikjer nič. Že bi se bila rada vrnila v sobo, saj je bila že vsa otrpnela; toda kako pomiriti bolnega otroka, ki ji ne bo hotel verjeti, da tu ni nikogar?
Medtem je jel pred vratmi renčati domači pes.
(Dalje prihodnjič.)
cijo daleč od trdnjavskega pasu, pa so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj. To je bil dosedaj njihov edini večji napad. Rusi imajo tu tako malo topov, da morejo samo eno stran obstreljevati.
Splošno umikanje Rusov, ki so poraženi. — Naša armada napada črto Krosno-Zakliozyn, drugodi pa zasleduje sovražnika.
Uradno razglašajo dne 17. decembra:
Zadnje vesti ne pripuščajo nobenega dvoma več, da je zlomljen odpor glavne ruske sile. Na južnem krilu v večdnevni bitki pri Limanovu, na severu od naših zaveznikov pri Lodzu in sedaj tudi ob Bzuri popolnoma poražen, vsled našega prodiranja preko Karpatov z juga ugrožen, je sovražnik pričel s splošnim umikanjem, ki ga skuša kriti, trdovratno se boreč ob vznožju Karpatov. Tu napadajo naše čete na črti Krosno-Zakliczyn. Na ostali fronti je zasledovanje v tiru.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
Nate armade zasledujejo poražene Ruse na celi fronti. — Petrokov in Przedborz v naskoku zavzeta. — Uspešni boji Przemyslske posadke. — Položaj v Karpatih nelzpromenjen.
Uradno se razglaša dne 18. decembra:
Poražene ruske glavne sile zasledujemo na celi čez 400 km dolgi bojni fronti od Krosna do izliva Bzure.
Včeraj smo vrgli sovražnika iz njegovih pozicij ob severnem obnožju Karpatov med Krosnom in Za-kliczynom. Ob spodnjem Dunajcu se borijo zavezniške čete s sovražnimi zadnjimi četami.
V	južni Poljski se je vršilo prodiranje doslej brez večjih bojev. C in kr. pehotni polk Viljem I., nemški cesar in pruski kralj št. 34, je vzel včeraj Petrokov v naskoku, oddelki Nagy-Szebenskega pehotnega polka št. 31 p« so v naskoku osvojili včeraj Przedborz.
Junaška przemyslska posadka uspešno nadaljuje boje v širšem polju pred trdnjavo.
Položaj v Karpatih se še ni bistveno izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, generalmajor.
Ruski odpor na črti Krosno - Zakliozyn. — Zasledovalni boji na Poljskem. — Zavezniške armade so prekoračile Pilloo. — Przemyslske izpadne dete so ■e vrnile v trdnjavo.
Uradno razglašajo dne 19. decembra :
Naše čete, ki so prodrle preko Krosno-Zakliczyn, so zadele včeraj na močan odpor. Tudi ob dolenjem Dunajcu se vrše srditi boji. Ruske zadnje čete, ki se žilavo upirajo na zapadnjem obrežju reke, smo skoraj popolnoma prepodili.
Na južnem Poljskem so se vršili zasledovalni boji. Sovražnika smo brez izjeme vrgli. Naša konjenica, ki je že predvčerajšnjem zvečer vdrla v Jedrzejow (Andrejev), je dosegla Nido. Dalje proti severu so zavezniške čete prekoračile Pilico.
Ako izvzamemo manjše, za naše orožje ugodne boje, se ni v Karpatih zgodilo ničesar. Izpadalne čete iz Przemysla so se po izpolnitvi svoje naloge zopet vrnile v mesto, ne da bi jih sovražnik nadlegoval. Sabo so vzele nekaj sto vjetnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl Htifer, generalmajor.
Srditi boji ob Lupkovskem prelazu, ob fronti Krosno-tuohow in ob Dunajou.
Uradno razglašajo dne 21. decembra dopoldne:
V	Karpatih dobro napreduje naš napad v zgornjem obrečju Latorcze. Severnovzhodno od Lupkovskega gorskega prelaza, v fronti severno od Krosno -Tuchowa in ob Spodjem Dunjcu se vrše srditi boji.
Položaj v Južni Poljski se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
Odbitt ruski napadi v Karpatih. — V dolini reke Biale je naša armada prodrla do Tuohowa. — Boji v Galiciji in južni Poljski.
Uradno razglašajo z dne 24. decembra opoldne :
V Karpatih smo včeraj odbili sovražne sprednje čete v ozemlju reke Latorcze. Severnovzhodno od Lupkovskega gorskega prelaza se razvijajo večji boji.
Naši napadi iz fronte Krosno Zaklinczyn pi-idobi-vajo povsodi na prostoru. V dolini reke Biale so naše čete prodrle do Tuchowa.
Boji ob dolenjem Dunajcu se nadaljujejo.
Rusi so se torej v Galiciji z močnimi silami znova postavili boj.
V južni Poljski smo dosegli reko Nido.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hfjfer,
generalmajor.
Z nemško-francoskega in nemško-ruskega bojišča.
Na franooskem bojišču so Nemoi odbili vse napade.
Poročdo Wolffovega urada dne 17. decembra dopoldne:
Pri Nieuportu so Francozi nadaljevali z napadom, toda brez vsakega uspeha. Tudi pri Zillebecku in La Bassee smo z velikimi izgubami za sovražnika odbili vse napadne poskuse. Naša artilerija je preprečila francoski namen, da bi pri Soissonu zgradili most preko reke Aisne.
Vzhodno od Reimsa smo razdejali neki francoski okop.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Sijajen uspeh nemške mornarioe na suhem.
O	zmagi nemške mornarice na suhem poroča „Kreuzzeitung“ iz velikega glavnega stana dne 16. decembra :
Dne 11. decembra je ena cela francoska divizija poskusila predreti pri Lombardzide, severno od Nieu-porta, našo bojno vrsto. Prehitelo je sovražnika 11 bataljonov mornariške artilerije in pehote in v naskoku navalilo nanj. Neki mornariški pehotni bataljon je a razvito zastavo napadel neko močno francosko postojanko. Po krvavi borbi je pognalo naših 6000 mož 15.000 Francozov v beg. Francozi so ostavili na bojišču veliko množico mrtvih in ranjenih ter izgubil’ nad 500 ujetnikov, med temi mnogo častnikov.
Boj pri Nieuportu še ni končan. — Ponesrečeni francoski napadi ob reki Somme. — Nemški uspehi v Argonih.
Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 18. decembra dopoldne. Boj pri Nieuportu je za nas ugodeni vendar pa še ni končan. Francoski napadi med La
Basseijem in Arrasom ter na obeh straneh reke Sorarae so se ponesrečili; sovražnik je imel težke izgube. Le ob Sommi so izgubili Francozi 1200 ujetnikov in najmanj 1800 mrtvih. Naše izgube ne znašajo tam niti 200 mož.
V	Argonih so nam prinesli naši lastni dobro ležeči napadi okoli 700 ujetnikov in nekaj vojnega orodja. Iz ostalih delov zapadne fronte ni poročil o nikakih posebnih dogodkih.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan 19. decembra dopoldne:
Na zapadu so včeraj sovražniki izvršili celo vrsto napadov.
Pri Nieuportu, Bixchote in severno od La Bassee boji še trajajo.
Zapadno od Lensa, vzhodno od Alberta in za-padno od Noyona smo odbili napad.
Vrhovno armadno vodstvo.
Franoozl so ustavili svoje napade pri Nieuportu ln Dlxohote. — Nemški uspehi pri La Bassee ln v Argonih.
Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 20. decembra dopoldne:
Na zapadu je včeraj nasprotnik ustavil svoje brezuspešne napade pri Nieuportu in Dixchote.
V okolici La Bassee smo z velikimi izgubami za sovražnika odbili napade, ki so jih izvršili tako Francozi, kakor Angleži. Ujeli smo 200 mož (Indi|ce in Angleže). Pred našo fronto leži okroglo 600 mrtvih Angležev.
Pri Notredame de Lorette, jugovzhodno od Begune, smo izgubili na nasprotnika nemški strelski jarek. dolg 60 metrov. Naše izgube so docela neznatne
V Argonih smo malo. napredovali in uplenili tri strojne puške.	Vrhovno armadno vodstvo.
Sploinl franooskl napad na oell črti odbit.
Poročiio Wolffovega urada. Veliki glavni stan, ^ne 21. decembra dopoldne:
Francoske napade pri Nieuportu smo odbili tudi vČeraj.
Med Richebourgom in L’ Avouc in ob kanalu Aire a La Basse so naše čete napadle postojanke Angležev in Indijcev. Zavzeli smo v naskoku sovražne belske jarke in s težkimi izgubami vrgli sovražnika !f njegovih pozicij. Uplenili smo 1 top, 5 strojnih pušk, \ metalca min ter ujeli 250 Angležev in Indijcev, med ujimi 10 častnikov.
Okop pri Notre Dame de Lorette, ki smo ga dne decembra izgubili na sovražnika, smo zopet osvojili, p V okolici Souain-Massiges, severnovzhodno od ^nalonsa, so včeraj Francozi izvršili srdit napad in 8°_ prodrli na nekem mestu do naših okopov. Toda njihovi napadi so se razbili na našem ognju. Štiri Jetnike in 310 mož so Francozi ostavili v naših rokah.
e»ko število padlih Francozov leži pri naših pozicijah. » V Argonih smo osvojili važno gozdno višino pri four de Pariš, uplenili 3 strojne puške, 1 revol-er«ki top ter ujeli 275 Francozov.
Z veliko srditostjo izvršeni francoski napadi se-vernozapadno od Verduna so se popolnoma ponesrečili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nova velika franooska ofenziva.
Wolffov urud poroča: Veliki glavni stan, dne 21. decembra dopoldne:
Veliko živahnost Francozov pred celo našo fronto pojasnjuje naslednje armadno povelje generala Joffra z dne 17. decembra 1914, ki smoga našli pri nekem padlem francoskem častniku:
Armadno povelje z dne 17. decembra 1913.
Ljuti in neprestani napadi tri mesece niso mogli predreti naše fronte. Povsodi smo se jim zmagovito uprli. Sedaj je prišel trenutek, da izrabimo, ojačeni na ljudeh in materijalu, njihovo slabost, ki se nam nudi.
Ura napada je bila.
Doslej smo nemškim četam kljubovali, sedaj pa gre za to, da jih steremo in da osvobodimo svojo zemljo definitivno od onih, ki so vdrli v njo. Vojaki! Bolj kakor kdaj se zanaša Francija na vaš pogum, na vašo energijo, na vašo voljo zmagati za vsako ceno. Zmagali ste že na Marni, ob Yseri, v Lotaringiji in v Vogezih; znali bodete zmagovati do končnega triumfa.
Joffre “
Razbita ruska ofenziva proti Šleziji in Poznanjski.
Odločilna bitka je končana. — Rusi se umikajo.
Poročilo Wolffovega urada, dne 17. decembra dopoldne:
Z vzhodne in zapadne pruske meje nimamo poročati ničesar novega.
Od Rusov napovedana ofenziva proti Šleziji in Poznanjskemu se je popolnoma razbila.
Sovražne armade smo v celi Poljski po trdovratnih, srditih frontalnih bojih prisilili, da so se umaknile. Sovražnika zasledujemo povsodi. V včerajšnjih bojih v Severni Poljski je izvojevala odločitev hrabrost zapadnopruskih in hesenskih polkov. Sadovi te odločitve se sedaj ne dado pregledati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusi na oell fronti na umiku.
„Corriere della Sera“ poroča: Ruska armada, ki je operirala na Poljskem, se je pričela na celi fronti Petrokov—Novo Radomsk—Wolbrom —Niepolomice -Rajbrot umikati. Avstrijska armada in nemške Čete prodirajo zopet proti severovzhodu.
Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan, dne
18.	decembra dopoldne:
Na vzhodno- in zapadnopruski meji je položaj neizpremenjen.
Na Poljskem sledimo umikajočemu se sovražniku.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusi se drže ob Rawkl in Nldl.
Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 20. decembra dopoldne:
Z vzhodno- in zapadnoptuske meje ničesar novega.
V	Poljski poskušajo ruske armade, da se drže v novi pripravljeni poziciji ob Rawki in Nidi. Povsodi jih napadamo.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Odbit ruski napad pri Pilkallenu. — Nemci zasledujejo rusko armado.
Poročilo Wol£fovega urada. Veliki glavni stan dne
19.	decembra dopoldne.
Na vzhodnopruski meji smo odbili zapadno od Pilkallena ruski konjeniški napad.
V	Puljski nadaljujemo z zasledovanjem.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nova bitka na Poljskem.
Veliki glavni stan, dne 21. decembra dopoldne:
V	vzhodni in zapadni Prusiji je položaj neiz-premenjen.
Na Poljskem nadaljujemo z napadom na pozicije, v katerih se je sovražnik postavil v boj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pred odločitvijo na bojlidlh.
Dunajska korespondenca „Die Information" piše:
V	zapadni Poljski in zapadni Galiciji se nadaljujejo boji. Kakor se zdi, so Rusi specijalno v Galicijo spravili na fronto sveže sile. — V Flandriji in na Francoskem, kjer so to pot napadalci Francozi in Angleži, so bili spopadi nekoliko živahnejši kakor prejšnji teden. V obče se lahko reče: odločitve še ni bilo nobene, toda v najbližjem času jo je pričakovati.
Z južnega bojišča.
Boji pred umikanjem v Srbiji.
Graški listi priobčujejo: Kakor piše „Pester Lloyd“, se o bojih pred umikanjem naših čet iz Srbije poroča sofijskemu listu „Kambana“ iz Niša:
Boji so trajali od 3. do 8. decembra, 6 dni in 5 noči. Srbi so zbrali vse svoje sile. Celo od bolgarske meje so odposlali čete v boj. Boji so bili izredno hudi. Srbske izgube so bile zelo velike. Ceste so se nahajale v tako slabem stanju, da artilerija in tren avstro-ogrske armade nista mogla v taki sili pravočasno dohiteti, kakor je to zahteval ljut, obupen napad Srbov. Edino zato je armadno vodstvo ukazalo, naj se avstro-ogrske Čete umaknejo. Nikakor ni umikanje povzročilo posebno srbsko junaštvo ali kak drug razlog v avstrijski armadi. Ko so avstroogrske čete izprevidele, da njih težki topovi in vozovi na omehčanih cestah ne morejo naprej, so bile prisiljene, da so se umaknile v ugodnejše ozemlje, ker izvedejo novo razvrstitev in čakajo ukaza za nove operacije.
Srbi so predvsem napadli četo, dve diviziji, pod-maršala Krausa, ki je s težko artilerijo že obstreljevala srednje utrdbe Kragujevca. Ta skupina je zadala Srbom krvave izgube in je odbila vse napade z veliko silo.
Tudi čete, ki so prodirale iz Belgrada proti jugu, so odbile srbske napade, a morale so se umakniti, ker je to zahteval splošen strategičen položaj. Tretji avstroogrski armadi je stala srbska premočna sila nasproti.
Tretja armada je stala na črti Rudnik—Gornji Milanovac. Srbe je močno pritiskala in je osobito tako-zvani akademični gardi, v kateri služijo samo inteligentni Srbi, zadala velike izgube. Kljub temu se je morala umakniti od Valjeva. Severna črta avstroogrskih čet je zadrževala napad srbskega levega krila in središča in je tako krila umikanje.
Vsi sofijski listi naglašajo, če tudi so zasedli Srbi svoje prejšnje postojanke in če tudi se je avstrijska armada po izvedenih junaških činih umaknila, srbska armada svoje zmage ne bo dolgo uživala, ker nova avstrijska ofenziva gotovo radikalno izpremeni položaj. Niti Srbi sami ne smatrajo izida teh bojev odločilnim in niti ne zakrivajo, da se prava vojska šele zdaj prične.
Nadvojvoda Friderik trdnjavskemu poveljnlitvu v Krakovu.
Povodom končanja bojev pri Krakovu je izdal vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik krakovskemu trdnjavskemu poveljništvu tole povelje:
Med operacijami, ki so se vršile v zadnjem času v okolici Krakova, je bilo skupno delovanje trdnjave z armado na bojišču umestno in ukazano.
Izredni način, kako je trdnjavsko poveljništvo to izvršilo, ter na ta način mnogo pripomoglo k uspehu armade na bojišču, mi nalaga prijetno dolžnost, kon-statirati zlasti tele zasluge trdnjavskega poveljništva v Krakovu : Vedno razumevanje pomena vsake posamezne vršeče se operacije tako v širšem, kakor v ožjem okrožju trdnjave: najširše, vsake zakasnitve prosto podpiranje s strani trdnjavskega poveljništva ' polno inicijative in dalekoglednosti; zlasti pa je na-glašati, da je dala trdnjava skoro do popolnega iz-praznjenja dele posadke in kolon vozov in municije na razpolago; dalje je trdnjavsko poveljuištvo z izpadi in z ognjem težke artilerije — eno kakor drugo je bilo prav pogosto izvršeno na inicijativo trdnjavskega poveljništva — vedno zelo spretno poseglo vmes ter tako sovražnika delj časa zadržalo in ustavilo.
Na ta način je trdnjava uspešno pripomogla k dosegi cilja, ki je obstojal v tem, pred vsem ojačiti lastni armadi pripravljenost za boj in na drugi strani oslabiti sovražno armado in jo omajati.
Za to izrekam trdnjavskemu poveljništvu v imenu najvišjega vojnega gospoda svoje posebno priznanje.
To povelje je razglasiti Četam.
Nadvojvoda Friderik.
Pred Kotorjem.
Graški „Tagesposti“ paročajo iz Kotorja: Dne
1.	t. m.: Pred Budvo se je po daljšem času zopet po* javilo francosko bmdovje. Spremljalo je transportne ladje, ki so najbrže vozile živila in vojni materijaj črnigori. Francoske torpedovke so poizkušale vdreti • v zaliv, a so jih pravočasno opazili in obsti eljevah-Izvzemši nekaterih bigev pehote, v katerih se je odlikoval tudi nek vodi finančne straže, je bilo zadnje čase primerno mirno. Kadar naši letalci brenče p° zraku, jih pozdravlja francosko-črnogorska artilerija-
V	okolici Kotorja se čuje vedno streljanje, črnogorski ujetniki in mrtveci niso oboroženi le z rednim orožjenHi marveč je vsak Črnogorec oborožen še z dvoreznim nožem in z ročnimi granatami. Mraz je zelo občuteu Celo morje je nekoliko zamrznjeno.
Tedenske novice.
(Razglas.) Na podlagi deželnega zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošn° naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočej0 v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce
za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 31. decembra 1914 pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob enem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi . leti se sploh ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebca pregledovala in zanje dajala dopustila, se bo ob svojem Času razglasilo. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 13. decembra 1914.
(Imenovanje pri južni železnici.) Imenovani so bili za adjunkte Vladimir Urban v Kčflacbu, Herman Pichler v Liebochu, Ivan Franzi, postajni načelnik v Kremsu, Ernst Franz v Rožni dolini, Schneider v Mariboru, Sebastian Uladin v Pesnici, Josip Kolenc v Radgoni, Ivan Dengg v Celju in Silvester Koch v Kodachu. Viljem Travasau in Stanko Kmauda sta bila imenovana za asistenta.
(Omejitev tovornega prometa na zagrebški progi Južne železnice.) Razglaša se, da je južna železnica primorana za nekaj časa omejiti tovorni promet na zagrebški progi. Tudi že na potu se nahajajoče blago bo ustavljeno in izročeno odpo-šiljateljem. Odpošiljati pa se smejo ludi še v naprej: les, premog, živina, živila, ki se ne pokvarijo in brzo-vozni tovori.	>
(Najvišje cene za oves.) „Wiener Zeitung“ Priobčuje ministrsko naredbo z dne 21. decembra 1914., ki določa najvišje cene za oves. Po tej naredbi se ne smejo pri prodaji ovsa na debelo prekoračiti te-le Maksimalne cene za meterski stot: Na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem 25 kron, na Solnograškem 25J/, krone, na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, y Gorici, Trstu in v Istri 26*/s krone, na Tirolskem ln Predarlskem 271/2 krone, na češkem 23*/* krone, Moravskem in v Šleziji 24 kron in v Dalmaciji 27 kron. Naredba stopi v veljavo dne 25. dec. 1914
(Nova vojna cigareta.) Danes je prišla na "Unaju v promet nova vrsta cigaret z označbo „Ga-hcia“. 90 vinarjev od vsakih sto komadov se vporabi 2a akcijo v prid gsdiškim beguncem na Dunaju. Komad velja 6 vinarjev.
(Omejitev letošnjega božičnega prometa.) C. kr. ravnateljstvo državne železnice naganja: Ker se vsled izrednih razmer rabi železniški obrtni materijal za druge svrhe, ne more uprava državne železnice letos o božičnih praznikih odrediti v 8vrho obvladanja zvišanega osebnega prometa odredbe v istem obsegu, kakor druga leta. Na to se opozarja °Wii)8tvo s pripomnjo, da se bodo letos o božičnih Baznikih prevažali civilni potniki le po razmerju razpoložljivih prostorov in da se ne jamči za brezpogojno Prevažanje.
(čevlji bodo dražji.) Zveza trgovcev s čevlji z ozirom na podražitev usnja in drugih čevljarskih |°trebščin sklenila nastaviti primerno večje cene za
(Požar.) Pretekli četrtek je zgorela koča posest-nika Ivana Čiča v Velikem brdu pri Postojni. Čič se ^haja v vojni. Škoda znaša 2700 kron ter je z za-v*rovalnino le deloma krita.
(Kako se pošilja denar vojnim ujetnikom , Srbiji) Mednarodna poštna nakaznica (katero je °niti tudi v trafikah) se izpolni tako-le: 1.) Zgoraj
v sredi na določenem mestu se napiše v številkah in besedah poslani znesek v frankih, prostor za adreso se izpolni: An das k. k, Geldbestellamt in Wien I.
2.) V desno rubriko, ki je sicer določena za znamke se napiše: Kriegsgefangenensendung. Gebiihrenfrei in ponovi znesek na primer 50 fr. 3.) Na levem odrezku se napiše naslov odpošiljatelja. Na drugi strani odrezka (ki je navadno določena za pismena sporočila) se napiše natančui naslov adresata brez vsakega pristavka. — Kurs za te poštnine proste pošiljatve je
1	krona = 1 frank.
Razne stvari po svetu.
(Roparji na bojišču.) Pri okrožnem sodišču v Dunajskem Novem mestu je zaprtih 192 Rusinor, ki so za časa bojev v Galiciji plenili in ropali v Turki, v malem obmejnem kraju na gališko-ogrski meji. Proti dvajsetorici izmed teh se je vršila te dni obravnava. Vsi obtoženci so bili obsojeni v ječo od 2 do 3 mesecev.
(Natakar, predsednik ljudovlade v Mehiki.) V Mehiki, kjer se menjavajo vlade in predsedniki ljudovlade kakor slabo in lepo vreme, je bil za predsednika izvoljen general Guttierez. Novi predsednik Mehike je bil še pred šestimi leti v mestu Olivedo natakar v neki večji kavarni.
(Vojaška prepoved preklinjanja.) Pravi vojak in krepka kletvica sta že od nekdaj neločljivo spadala skupaj. Splošna vojna dolžnost nas je navadila na civiliziran vojaški tip, nekako na onega, ki nam ga kapucin v „Wallensteinovem ostrogu" pred-očuje tako živo. Pravemu današnjemu vojaku ne samo da ni potreba kleti, pridejo razmere, ko celo ne sme . . . Neki holandski poveljnik vsaj je te dni izdal to-le povelje: „Od več strani mi je prišlo na ušesa, da čete druge divizije še vedno prehudo kolnejo in rabijo grde izraze. Izrecna moja želja je, da se temu čimprej napravi konec." Neki odstavek v povelju kaže na to, da v holandski armadi ne samo navadni vojaki, nego tudi častniki ne zametavajo krepkih kletvin. — Ako so pa res holandski vojaki toliko slabši od vojakov drugih armad?
(„Pa je šel!“) „Kflnigsberger Volkszeitungu piše: Pri vasi E. so se pojavile ruske stranske patrulje, dočim so šle glavne čete po oddaljeni glavni cesti. Posamezen jezdec se je približal mali hiši kočarja G. ter je vstopil v sobo. Hišni gospo tar se je skril. Rus je zahteval od žene, ki jp bila sama v sobi, naj mu da hruha. Prinesla je kruh in ga položila na mizo. Ravno je hotel vojak maslo namazati na kruh, ko je stopil v sobo otrok. Ta je ogledoval Rusa in se nasmehnil. Nič se ni zgodilo. Pa stopi v sobo drug otrok, pa še eden in še eden. Rus postane resen in ogleduje otroke. Pa pride v sobo še šesti in sedmi in končno osmi otrok. Tedaj pa je položil Rus kruh nazaj na mizo. Zdaj je pogledoval ženo in otroke, zdaj kruh in maslo. V očeh so se mu zasvetile solze. Spomnil se je pač lastne rodbine. Naenkrat je vstal, porinil kruh, maslo in nož od sebe, pogledal še enkrat številno rodbino, pa je šel, ne da bi rekel besedico.
(Visoka plima na Norveškem.) Iz Kristi-janije poročajo, da je izredno visoka plima razdejala dne 8. decembra mnogo stavb ob norveški obali. V Kristijaniji se je dvignila gladina morja 2 metra nad normalo. Blago, ki je bilo nakopičeno na mostovih, obrežjih in drugod, je po večini uničeno. V Frederik-stadu so bila poplavljena vsa nižje ležeča stanovanja.
Po cestah so se morali prebivalci voziti v čolnih. Mestna železnica in elektrarna sta razdejani. V Addi se je nemški parnik ^Friedrich Wilhelm“ odtrgal od boj ter se je usedel na obrežje. Promet ob obali je zelo moten. Mnogo ladij se je potopilo Škodo cenijo na več milijonov.
(Izza prvega obleganja Przemysla.) Graški „Arbeiterwille“ priobčuje zanimivo pismo, v katerem opisuje neki vojak v plastičnih slikah prvo obleganje Przemysla. V pismu pravi med drugim: „V času od
20.	septembra do 3. oktobra so Rusi vsak dan po večkrat napadli trdnjavo. Pri vsakem takem napadu so imeli ogromne izgube, a vkljub temu niso dosegli ničesar. Težki artilerijski hoji so se vršili neprestano. Rusi niso štedili ljudi, niti streliva, imeli pa so najmanj še enkrat toliko topov in municije kakor mi. Boj za Przemysl nadkriljuje na srditosti daleč borbo za Port Artur. To je dokazano s tem, da so Rusi med obleganjem, za katero so rabili štiri armadne kore, izgubili nič manj kakor 50.000 mož, več kakor 100 topov in mnogo trena. Pri obrambi se je najbolj odlikovala artilerija, zato je bilo tudi največ topničarjev odlikovanih s hrabrostno svetinjo. Da v trdnjavi nismo živeli v izobilju, je pač razumljivo. Plačevali smo hlebček kruha po 2 kroni, liter navadnega vina, ki stane sicer 80 vinarjev, po 4 krone, guljaž po 2 kroni,
1	cigareto po 1 krono itd. Podajem sliko nočnega napada: Ob 8. zvečer. V mestu je puvsodi tema, nikjer ni nobene luči, ulice so prazne, ker je moralo oditi vse civilno prebivalstvo, v privatnih hišah stanuje vojaštvo. V daljavi gore že več tednov vasi, prav sedaj je vžganih petero. Nebo je krvavordeče razsvetljeno, dim in smrad napolnjujeta ozračje, ognjeni plamen šviga visoko pod oblake, ker piha silen veter. Rusi se nahajajo v onih vaseh, za to smo jih bombardirali in zažgali. Grmenje topov in pokanje pušk se neprestano sliši že ves popoldne. Rusi streljajo hitro, daleč in zelo dobro, to se pravi artilerija, zakaj pehota ni dosti vredna. Nameravajo napasti fore N., M in P., za to obstreljujejo s toliko silo te utrdbe. Hočejo pač doseči, da dozore te utrdbe za naskok, to se pravi, prisiliti hočejo topove v forih, da umolknejo, razbiti hočejo infanterijske okope in uničiti žičnate ovire, čim se je to deloma posrečilo, odrede, da izvrši pehota, odeta v plašč temne noči, naskok na utrdbe. Previdno se plazijo bližje in.bližje, toda naši projektorji sojih odkrili. Takoj na to jamejo naši topovi in strojne puške bljuvati smrt in pogin v sovražnikove vrste, toda le-te se ne dado premotiti in ustrašiti, vedno bližje in bližje se plazijo k utrdbam. V takšnih trenotkih so živci napeti do skrajnosti. Samo kdor je sam to doživel, lahko pojmi, kakšna čustva obvladajo v takih hipih celo najhrabrejšega junaka, kakšna vznemirjenost se v takih momentih loti vsakogar. Sovražnik je oddaljen od žičnih oviy samo še par metrov. V tem trenotku pretrese silen pok ozračje, ogromni stebri dima in ognja se dvigajo proti temnemu nebesnemu svodu, nečloveški kriki bolesti ogluše strašno detonacijo, zračni pritisk meče na tla vse, kar živi, kar stoji. Grozota! Razmesarjena človeška trubla frče po zraku, kri teče v potokih, potem zopet zavlada tema, a topovi pojo naprej svojo smrtno pesem. Bila je to podzemska mina, na katero je zadel sovražnik. Za trenotek se ustavijo sovražnp kolone. Toda sovražnik se je zopet odpomogel in že so nahaja zopet pred utrdbami. Sovražni saperji so že priskočili k žičnemu plotovju in so jeli bliskoma sekati bodeče žice. Svoje junaštvo plačujejo z življenjem. Za njimi se vale nove mase, ki stopajo prekp
mrtvih trupel svojih tovarišev in nadaljujejo započeto delo. Naše karteče prično s svojim krvavim poslom in učinkujejo strahovito. Cele kolone padajo na tla, preko njih pa drve vedno nove čete. Toda vsak korak naprej znači za napadalce smrt in pogin. Več metrov visoko so že nakopičena mrtva trupla, a preko njih se vale neprestano nove mase, število sovražnikov se zdi neskončno. So to grozni trenotki morjenja in ubijanja. Borilcem lije pot in kri v potokih po telesu, a nihče se ne zmeni zato. Vsakdo vidi pred sabo samo kri in zopet kri, dim in ogenj. Iz človeka postane zver, ki hlepi po novi, topli, puhteči krvi . .
(Uniformne čepice za srednješolce) se uvajajo na vseh dalmatinskih zavodih. Gimnazijci imajo na čepicah črko G, realci črko R in učiteljiščniki črko P. Uniforme, ki jih je predpisala šolska uprava, se letos še ne bodo nosile.
(Kako napada ruska pehota.) Dunajski „Fremdenblatt“ piše: Inozemski vojaški strokovnjak nam poroča, da je ruska vojna uprava izdala tik pred vojno nove predpise o iufanterijskem boju. Za postopanje pehote v boju velja z ozirom na sovražno streljanje, na napade neprijatelja in podobno, načelo svobodnega nastopa posameznih oddelkov. V očigled sovražnikovemu streljanju je predpisana rojna črta. Tudi rezerve smejo slediti v razvezanem nastopu. Prodirati je praviloma v skokih, v manjših in večjih skupinah, kakršen je pač teren, uporabiti je pri tem vsako naravno kritje, toda ne da bi se s tem zadržavalo postopanje. Zlasti se naj na ta način vrši ojačenje sprednjih oddelkov. Bočno kretanje naj se v sovražnikovem ognju ne izvršuje, frontalni napadi pa se naj koncentrirajo čim največ na objetje. Za strelski boj je predpisano poedino streljanje, ki naj se vrši počasi, naglo pa le na povelje in z gotovim številom patrom Za posebne slučaje pa so „radi moralnega učinka pripuščene tudi salve, tako na primer na velike ciljei pri nočnih naskokih ali proti njim in pri preganjanju bežečega sovražnika. O poveljevanju pri streljanju so izdelani zelo natančni predpisi, ki so podobni našim' Obširno se pečajo novi ruski predpisi tudi z vpra* šanjem, je li in v koliko jo dovoljeno posamezni111 strelcem, oziroma skupinam streljati brez povelja, k° dospejo do prve strelne črte (prve vrste pred sovražnikom), oziroma je li koristno streljati že poprej. nazor pravi, da je boljše neprijatelja čim preje »a' pasti in ga oškodovati iz čim največje daljave, ne pa se izpostavljati izgubam le pasivno. Proti temu se u*' vaja, da so posamezni streli iz daljave in proti činoma kritim ciljem brezuspešni in da se na ta naži11 le strelivo zapravlja. Uspešno da je namreč le gosto obstreljevanje večjega prostora, pri čemer more P0" veljnik učinke kontrolirati. Ta drugi nazor zmaguj®' Infanterija se ima v zmislu tega principa vežbati pr®d vsem v takozvanem rojnem streljanju, v ocenjevanj0 oddaljenosti in podobnem, ne pa toliko v sigurnosti det j a znanih ciljev. Posebno važnost polagajo i'0]'1 ruski predpisi tudi na bajonetni boj kot zadnj® sredstvo za poraz sovražnika. Naskok z bajonetom P* izvršiti le tedaj, Če je sovražnik že v strelnem ogi,Ju uničen ali omajan, temveč tudi tedaj, kadar gft s streljanjem ni mogoče poraziti. Tako naskoke je evel1' tualno ponavljati, dokler se sovražnik ne umakne. Ci“j se umakne, morajo nanj navaliti sveže čete, o»0i so izvršile naskok, pa naj drže prvotno sovraž*10 pozicijo.	j	.	!