Ingrid Ambrožič Brkinski govori
Učenci 8. razreda na OŠ Dr. B. Magajne v Divači Projektna naloga'
Učenci smo raziskovali in opazovali jezik, ki ga uporabljajo v Brkinih. Opazovali smo jezik starejših ljudi, pa tudi, koliko je narečje živo med nami. Govori brkinskih vasi spadajo v primorsko narečno skupino. Posebno se od drugih brkinskih govoric razlikuje govor vasi Ostrovica, ki je samosvoj, in vasi Barka z izrazitim akanjem.
Pri barski govorici se k zmehča v č in č v č. Npr. Mi čuhamo njoče z domače muoče. Ljudje se v družini pogovarjajo v narečju, ker se tako počutijo bolj sproščene. Svoje otroke vedno opozarjajo, da morajo v družbi olikano govoriti. Otrokom prepovedujejo kleti, ker je kleti nekulturno, nekateri pa pravijo, da je to tudi pomanjkanje vzgoje, kajti iz otrokovega obnašanja je viden nauk staršev.
Če kdo včasih česa ne razume prvi hip in vpraša: “Kaj?”, mu odgovorijo: “En drek nazaj!”
Brkinske govore delimo v dve skupini:
Prva skupina-. Barka, Misliče, Vareje, Artviže, Potok, Podgrad in Vatovlje; najbolj izstopa govor Barčanov z izrazitim akanjem: Paalegaa, to pomeni Poglej ga.
Druga skupina: Tatre, Mrše, Orehek.
Barka	Tatre	Knjižno
šu la	šola	šola
smuo delale	sma delale	smo delale
sprašavali	spraševali	spraševali
vuoni	vani	oni
ste wre pršli	ste več prišli	ste že prišli
ne vem	ne znam	ne vem
puojem	pejem	pojem
' Mentorica: Jožica Planinc, učiteljica slovenskega jezika
Še nekaj posebnih besed brkinskih govorov:
šiša — hiša	atie	—	oče	ne	mirkam	— se ne spomnim
krčni — zajemalka dieštra pupka — lepo dekle
Besede, ki izginjajo iz brkinskih govorov tako, kot izginjajo predmeti iz vsakdanje rabe:
škalir — služi v podobne namene kot lestev pri obiranju češenj trgačka — majhna pletena košara nasajena tudi na 7 m dolgi palici, služi za obiranje sadja iz vrhov drves
vanuče — kos toplega blaga, vanj so si pozimi zavijali noge, ker nogavic ni bilo
oprtnjak — velik pleten koš, v katerem so nosili steljo za živino ali seno, oprtali so si ga na rame
Starinske besede, ki so tu pa tam v Brkinih Se v rabi:
piskalci — trobentice
strina, botra — starejša ženska
tabat — takrat
bubci — otroci
drevu — plug
farau — svetilka
mula — najstnici.
fagla — brezovo drevo, s katerim so svetili
V brkinskih govorih so se usidrale besede iz italijanščine in nemščine:
Italianizmi
kušin
redžipet
škavacera
štrace
ringulini
Germanizmi
tavžnt
firniki
fruš tik
štikadur
prenjucan
Knjižno
vzglavnik
nedrček
smetišnica
krpe
uhani
Knjižno
tisoč
zavese
zajtrk
strop
obrabljen
Vzkliki v brkinskih govorih:
Kam ga je vrag nesel!
Strela ga puoči!
Buh ga štrafaj!
Ti spaka stara!
Hudič nemarni!
Jebenti dušo!
Frazeologemi:
Je strupen ko gad.
Je žleht ko hudič.
Govori kot bi drva žagal.
Star ko lipa nad kamnito mizo. (Tatre) Imaš jezik ko guosa.
Kaj faflaš! (Kaj govoriš)
Stopa ko Martin Krpan.
Trd si kot kamnita miza pod lipo. (Tartre)