SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
	
Št. 9 letnik XXII. cena 10 din	Novo mesto, 8. maj 1985
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
150. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za program naložb v družbenih dejavnostih v obdobju 1985—1990
151. Odlok o obveznem plačevanju prispev ka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe
152. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
OBČINA KRŠKO
153. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za ureditveno območje I. zgodovinskega jedra Krško
154. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Krško
OBČINA METLIKA
155. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrt a dela Metlike med CBE in Cankarjevo cesto
OBČINA NOVO MESTO
156. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper delovne organiza-
V___________________________________________________________________________
cije in delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD 1MV Novo mesto
157. Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto
158. Sklep o določitvi osnove in stopnje članskega prispevka na osnovi programa Obrtnega združenja Novo mesto za leto 1985
OBČINA RIBNICA
159. Odlok o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
160. Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin občanom z nižjimi dohodki
161. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica
162. Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica
MEDOBČINSKE OBJAVE
163. Odlok o ustanov itvi Uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika. Novo mesto in Trebnje
164 Objava Območne vodne skupnosti Dolenjske o prispevnih stopnjah povračil od katastrskega dohodka v letu 1985
—__________________________________________________________________________   J
Občina Črnomelj
150.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77 in 17/83), 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS, štev. 3/73) ter 173. čl. Statuta občine Črnomelj, Skupščinski Dolenjski list št. 19/80, je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za program naložb v družbenih dejavnostih v obdobju 1985 — 1990
1. člen
Za območje občine Črnomelj se razpiše referendum za uvedbosamoprispevka v denarju za program naložb v družbenih dejavnostih.
2. člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani odločili za uvedbo samoprispevka za financiranje programa naložb v družbenih dejavnostih in sicer:
1. Šola Semič	30.000.000 din
2. Šola Stari trg	20.000.000 din
3. Šola Vinica	40.000.000 din
4. Šola Črnomelj	100.000.000	din
5. Knjižnica Črnomelj	10.000.000 din
6. Vrtec Semič	10.000.000 din
7. Dom starejših občanov	40.000.000	din
Po cenah za leto 1985 se bo zbralo 250.000.000 din. Več zbrana sredstva bodo namenjena za pokrivanje višjih predračunov za investicije.
3. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošne volilne imenike in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice do volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik.
Odločitev na referendumu je sprejeta, čc je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico do glasovanja po prejšnjem odstavku.
4. člen
Refcrenedum bo v nedeljo, 26. maja 1985, za vse občane, ki imajo pravico do glasovanja po prejšnjem členu.
Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1985 do 1. 7. 1990. Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče naobmočju občine Črnomelj po naslednjih stopnjah:
a) 1,5% od neto zneska osebnega dohodka,
b) 0,35% od katastrskega dohodka,
c) 1,5% od dogovorjene osnove OD obrtnikov iz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in 3% od ostanka čistega dohodka obrtnika, zmanjšanega za plačane davke iz te postavke.
6. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, minimalnih pokojnin, otroškega dodatka, pokojnin z varstvenim dodatkom, štipendij in nagrad učencev v gospodarstvu ter osebnih prejemkov, ki imajo značaj materialnih stroškov.
7. člen
Na reterendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjim besedilom:
Skupščina občine Črnomelj Glasovnica za referendum dne 26. maja 1985
o uvedbi samoprispevka v denarju za program naložb v družbenih dejavnostih po stopnji
— 1,5% od osebnih dohodkov in nadomestil OD ter pokojnin,
— 0.35% od katastrskega dohodka,
1.5% od dogovorjene osnove OD obrtnikov iz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in 3% od ostanka čistega dohodka obrtnika, zmanjšanega za plačane davke iz te postavke za dobo 5 let od 1. 7. 1985 do 1. 7. 1990.
ZA
Glasujem
PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. obkroži besedo PROT L če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8. člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom skupščine občine Črnomelj.
9. člen
Postopek v zvezi z referendumom vodi občinska volilna komisija, ki imenuje tudi glasovalne odbore.
10. člen
Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu pri skupščini občine Črnomelj.
S sredstvi iz prejšnjega odstavka upravlja odbor za uresničitev programa naložb v družbenih dejavnostih v občini Črnomelj.
Odbor bo praviloma spoštoval vrstni red v 2. členu odloka, razen v primeru bistvenih sprememb, ki bi pogojevale delno spremenjen vrstni red. O tem bo odbor predhodno obvestil skupščino.
Člane tega odbora imenuje skupščina občine Črnomelj. Odbor je dolžan sproti, najmanj pa enkrat letno, poročati o svojem delu skupščini občine Črnomelj in občanom.
Sredstva za izvedbo referenduma po tem odloku se zagotavljajo iz proračuna občine Črnomelj za leto 1985.
11. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja z dnem objave. Številka: 420-2/85 Datum: 7/5-1985
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
151.
Na podlagi 42. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjavedela (Ur. I. SRS št. 17/79), 39. in 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS št. 6/82) in 4. člena Odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Črnomelj (SDL 21/83) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
7.	5. 1985 sprejela
ODLOK
o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objek-,	ti in napravami skupne rabe
1. člen
Prispevek po tem odloku plačujejo delavci organizacij združenega del a, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in enot na območju občine Črnomelj ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljevanju »zavezanci«), ki niso podpisali Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za povračilo za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe na območju občine Črnomelj za 1985 leto.
2. člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka po stopnji 0,3% od bruto osebnega dohodka.
3. člen
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabila za realizacijo nalog, ki so planirane v temelju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Črnomelj za obdoboje 1981-1985 in v programu za 1985 leto.
Samoupravna komunalna skupnost občine Črnomelj bo zavezance seznanila o namenski porabi zbranih sredstev z letnim proračunom za leto 1985.
4. člen
Sredstva na podlagi tega odloka se izločijo ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov na žiro račun 52110-662-87150.
•
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljati pa se prične s 1. 5. 1985.
’ Številka: 420-4/85
Datum: 7/5-1985	Predsednik
Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
152.
Na podlagi 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74), Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Ur. I. SRS št. 13/80) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7/5-1985 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1.	člen
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Črnomelj.
2. člen
Poprečna gradbena cena objekta, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja v stanovanjski gradnji, znaša za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 38.500,00 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
— individualna komunalna potrošnja	12%
— kolektivna komunalna potrošnja	8%.
3. člen
Vsa ostala vprašanja v zvezi z določanjem poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ureja Pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemjišč št. 38-07-1/84 z dne 26. 3. 84 (SDL, št. 4/84).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-2/85 Datum: 7/5-1985
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
Občina Krško
153.
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 191. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je izvršni svet SO Krško na seji dne 11. 4. 1985 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA UREDITVENO OBMOČJE I. ZGODOVINSKEGA JEDRA KRŠKO
1.
Osnutek ureditvenega načrta za ureditveno območje I. zgodovinskega jedra Krško, ki ga je decembra 1984 pod št. 318/84 izdelal IGMP Sava TOZD Sa-vaprojekt Krško, se javno razgrne.
2.
Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Krško (na oglasni deski in v prostorih komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva) in na sedežu KS Krško od 28. aprila do 8. junija 1985 vse delovne dni v času od 7 — 15 ure.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve.
3.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: IS-350-4/85 Datum: 11.4. 1985
Predsednik IS: IGOR DOBROVNIK
154.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39-1799/84) in 204. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 11. 4. I985 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Krško
v	1. člen
Zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni mora Posavski veterinarski zavod Brežice v letu 1985 opraviti vse ukrepe, odrejene s to odredbo.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe, določene s to odredbo.
2.	člen
Preventivna cepljenja morajo biti opravljena tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da bodo živali stalno zaščitene.
3. člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini, starih več kot štiri mesece, mora biti opravljeno do 30. aprila 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov mora biti opravljeno takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
4. člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da bodo živali stalno zaščitene, razen na družbeni farmi, kjer to delo opravi obratna veterinarska ambulanta.
5. člen
Proti vraničnem prisadu je treba cepiti vse kopitarje, goveda in ovoe v naseljih:
— Ardro in Sela pri Raki (KU Raka),
— Apnenik, Ardro pri Velikem Trnu, Črešnjice, Jelševec, Nova gora, Mali Trn', Dalce, Lomno, Smečice in Veliki Trn (KU Veliki Trn),
— Gornji Leskovec — gospodarstva Franc Bavec, Jože Ribič in Franc Požeg (KU Senovo).
6. člen
Tuberkulizirati je potrebno 30% vseh goved v občini Krško in opraviti sanacijo okuženih dvorišč.
7. člen
Na brucelozo je treba enkrat letno preiskati z mlečno prstanasto preizkušnjo
vse krave v hlevih individualnih prozvajalcev.
»
8. člen
Bikom v pripustu je treba enkrat odvzeti kri za preiskavo na mehurčasti izpuščaj pri govedu. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
9. člen
Vsem plemenskih žrebcem in vsem kopitarjem, nabavljenim v letu 1984, je treba odvzeti kri za preiskavo krvi na kužno malokrvnost kopitarjev. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
10. člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
11. člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojlcrjev proti atipični kokošji kugi mora biti opravljeno v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
12. člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. 12. 1985, vzorci tržnih rib pa kot odredi veterinarski inšpektor Medobčinskega inšpektorata Krško. Vzorce rib odvzame Posavski veterinarski zavod Brežice — DE Brestanica, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri proračunu občine Krško.
13. člen
Preventivno cepljenje proti steklini, prašičji kugi v zasebnih gospodarstvih, vraničnem prisadu, pregled krvi na brucelozo z mlečno prstanosto preizkušnjo v individualnih gospodarstvih, odvzem krvi bikom v pripustu za preiskavo na mehurčasti izpuščaj pri govedu, odvzem krvi za preiskavo na kužno malokrvnost kopitarjev ter cepljenje kokoši in brojlcrjev proti kokošji kugi opravi Posavski veterinarski zavod Brežice, DE Brestanica, v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo pri skupščini občine Krško. Odvzem vzorcev zimskega drobirja za preiskavo na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nasemavost ali varozo opravi zgoraj navedena veterinarska organizacija ali pooblaščeni čebelarski pregledniki v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri proračunu občine Krško.
14. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 7/2-322-2/85 Datum: 11. 4. 1985
Predsednik izvršnega sveta IGOR DOBROVNIK
Občina Metlika
155.
Izvršni svet skupščine občine Metlika je na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 7. 3. 1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrt a del a Metlike med CBE in Cankarjevo
cesto.
1.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta dela Metlike med CBE in Cankarjevo cesto (v nadaljnem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana, pod št. proj. 3023 v novembru 1984, pod naslovom »Ureditveni načrt dela Metlike med CBE in Cankarjevo cesto«.
2.
Osnutek načrta izhaja iz sprejetega srednjeročnega plana oz. iz noveliranega urbanističnega načrta za mesto Metlika in predstavlja prometno-komunalno asanacijo znotraj ureditvenega območja za del mesta Metlika.
Območje, ki ga obravnava predmetni ureditveni načrt asanacije, je opredeljeno v urbanističnem načrtu in zajema površine, ki so omejene s cestami: Tovarniška cesta (od vhoda v tovarno Beti do CBE), CBE (od križišča s Tovarniško cesto do novega križišča s črnomaljsko cesto ter dalje do odcepa Cankarjeve ceste), Cankarjevo cesto (do odcepa Ulice Mirana Jarca), Ulico Mirana Jarca do parcele št. 4503, od koder gre meja po vzhodni in južni meji parcele št. 4503, južni meji pare. št. 4501 ter po vzhodni meji parcel št. 4497, 4495, 4493, do Tovarniške ceste.
3.
Znotraj navedenega območja se s predmetnim načrtom predvideva asanacija prometnega omrežja in režima, ki ga pogojuje predvsem izgradnja novega križišča magistralne ceste s cesto v Črnomelj. Območje je v glavnem pozidano in je potrebno dokončno urediti prometni režim.
4.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urbanizem SOB Metlika in krajevne skupnosti Metlika.
5.
Pripombe k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
6.
V času javne razgrnitve bo krajevna skupnost Metlika organizirala javno razpravo, zaključki iz te razprave pa bodo služili kot osnova za usklajevalni postopek po poteku javne razgrnitve.
Številka: 06-9/82 Datum: 7. 3. 1985
Za predsednika izvršnega sveta SO Metlika MILAN VAJDA
Občina Novo mesto
156.
Na podlagi 617.. 618.. 622. in 628. člena, v zvezi s 619. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), 55. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ št. 41/80-20/84), L. 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 4. 1985 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD 1MV, Novo mesto
(
1.
Skupščina občine Novo mesto nastopa zaradi neizvrševanja sanacijskega programa in bistvenih motenj v samoupravnih odnosih z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper
1.	1MV Tovarna avtomobilov Novo mesto. Novo mesto ter njene TOZD in
DSSS
— TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto,
— TOZD Commerce Novo mesto,
— Delovna skupnost za opravljanje skupnih del v DO IMV Tovarna
avtomobilov Novo mesto
2. IMV Tovarna mobilnih enot Adria, Novo mesto ter njene TOZD in DSSS
— TOZD Proizvodnja prikolic Novo mesto,
— TOZD Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej,
— TOZD Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta.
— Delovna skupnost za opravljanje skupnih del v DO IMV Tovarna mobilnih enot Adria
3. IMV — Storitve Novo mesto, Novo mesto ter njene TOZD in DSSS
— TOZD Tehnoservis Novo mesto,
— TOZD Transport Novo mesto,
— Delovna skupnost za opravljanje skupnih del v DO IMV — Storitve Novo mesto
4. IMV Razvojni inštitut Novo mesto, Novo mesto
5.Delovna skupnost za opravljanje skupnih del v SOZD IMV — Industrija motornih-vozil, Novo mesto s tem, da:
I.	ugotavlja
1. da se sanacijsko-razvojni program IMV, katerega sprejem je bil zaključen dne
26.	1 1. 1983, ne izvršuje,
2. dasozalMV Novo mest o d ne 29. 2. 1984 opravili spremembe v organiziranju delovne organizacije, vendar v novonastalih delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah ter delovnih skupnostih za opravljanje skupnih del v S OZD IMV in delovnih organizacijah nimajo urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samouprav ni mi sporazumi o združevanju dela delavcev vTOZD oz. DSSS ter združevanju dela in sredstev vdelovno organizacijo,
3. da je vršilcem dolžnosti poslovodnega organa v delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV Razvojni inštitut Novo mesto prenehala funkcija opravljanja zadev iz delovnega področja poslovodnega organa dne 1. 8. 1984 oz. 1. 2. 1985,
4. da je vršilcema dolžnosti poslovodnega organa TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto in TOZD Tehnoservis Novo mesto potekel mandat in sta bila dne 1. 10. 1984—. 1.2. 1985 ponovno imenovana, čeprav zakon tega rie dopušča,
5. da so delavski sveti delovnih skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD IMV, v delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria, IMV — Storitve Novo mesto in delavski svet SOZD IMV ter delavski svet IMV Razvojni inštitut Novo mesto imenovali delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. vršilce dolžnosti teh delavcev, jih tudi ponovno imenovali brez razpisa del in nalog oz. jih po preteku mandata neimenovali, čeprav nimajo sprejete samoupravne splošne akte, ki bi opredeljevali, katera dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in čeprav so taka imenovanja nezakonita.
II. Odstavi poslovodne organe oz. vršilce dolžnosti poslovodnih organov delovnih organizacij in temeljnih organizacij, zoper katere se nastopa z ukrepi družbenega varstva, razen v delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV Razvojni inštitut Novo mesto, za katere ugotavlja, da nimajo imenovanih poslovodnih organov
III. Začasno omeji in sicer do 1.3. 1986 uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, tako da se:
— delavskim svetom delovnih organizacij IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV — Storitve Novo mesto omeji odločanje glede: določanja poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje plana; dajanja smernic in navodil izvršilnemu organu in poslovodnemu odboru ter nadzorovanja njunega dela;
— delavskim svetom oz. komisijam delavskih svetov delovne organizacije IMV Razvojni inštitut Novo mesto ter vseh TOZD in DSSS, zoper katere se nastopa z ukrepi družbenega varstva, omeji odločanje glede: določanja poslovne politike, določanja ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana, odločanja o dajanju oz. najemanju kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom, dajanja smernic in navodil izvršilnim organom in poslovodnim organom ter nadzorovanja njihovega dela. odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev, odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji;
IV. imenuje do 1. 3. 1986 v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah, zoper katere se nastopa z ukrepi družbenega varstva, ter v delovni skupini za opravljanje skupnih del v SOZD IMV začasne organe, ki prevzamejo:
— v delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV — Storitve Novo mesto vse pravice in obveznosti poslovodnih organov in delavskih svetov oz. komisij delavskih svetov delovnih organizacij ter delavskih svetov oz. komisij delavskih svetov delovnih skupnosti za opravljanje skupnih del v delovnih organizacijah v obsegu omejenih pristojnosti teh organov;
— v delovni organizaciji IMV Razvojni inštitut Novo mesto in temeljnih organizacijah, zoper katere se nastopa z ukrepi družbenega varstva, vse pravice in obveznosti poslovodnih organov in delavskih svetov oz. komisij delavskih svetov v obsegu omejenih pristojnosti teh organov;
— v delovni skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD IMV vse pravice in obveznosti delavskega sveta oz. komisij delavskega sveta v obsegu omejenih pristojnosti ter organov ter vodenja delovne skupnosti.
I.
Funkcijo začasnih organov opravljajo naslednji delavci IMV Novo mesto:
1.	V IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto	Dušan LAVRIČ
— v TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto Vlado BAHČ
— v TOZD Commerce Novo mesto	Stanislav BLATNIK
V IMV Tovarna mobilnih enot Adria
— v TOZD Proizvodnja prikolic Novo mesto
— v TOZD Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej
— v TOZD Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta
V IMV — Storitve Novo mesto
— v TOZD Tehnoservis Novo mesto
— v TOZD Transport Novo mesto
V IMV Razvojni inštitut Novo mesto
V delovni skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD IMV
3.
Miran VERDEL Jože ZADEL
Jože GABRIČ
Leopold REBERNIK Anton KUHAR Zvone SAKELŠAK Andrej DULAR Božo KOČEVAR
Marjan ANŽUR
Poslovodnim organom oz. vršilcem dolžnosti poslovodnih organov temeljnih organizacij IMV Novo mesto, ki so vpisana v sodni register, preneha pravica zastopanja in sicer za TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto, TOZD Commerce Novo mesto, TOZD Tovarna prikolic Novo mesto, TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej in TOZD Tehnoservis Novo mesto.
Začasni organi morajo:
— pri izvrševanju funkcije upoštevati sklepe, usmeritve in priporočila skupščine občine Novo mesto, ki jih je sprejela ob uvedbi ukrepov družbenega varstva zoper SOZD IMV dne 28. 2; 1985,
— izvrševati sklepe in usmeritve kolegijskega začasnega organa SOZD IMV,
— po usmeritvah kolegijskega začasnega organa SOZD IMV določiti, katera dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in določiti delavce, ki bodo ta dela opravljali do ureditve s samoupravnimi splošnimi akti in imenovanja teh delavcev,
— po usmeritvah kolegijskega začasnega organa SOZD IMV opraviti pre-' razporeditve delavcev, poskrbeti za učinkovito organizacijo in izvajanje upravljanja in vodenja ter racionalno organiziranost dela in proizvodnega procesa,
— sodelovati s kolegijskim začasnim organom SOZD IMV pri proučitvi in predlogih za racionalno in učinkovito samoupravno organiziranost IMV Novo mesto, katera mora biti določena in izvedena do 30. 9. 1985 ter pri ureditvi odnosov s samoupravnimi splošnimi akti in poskrbeti za uresničitev predlogov,
— sodelovati s kolegijskim začasnim organom SOZD IMV pri zagotovitvi finančne sanacije in nadaljnjega poteka proizvodnje v IM V Novo mesto ter pri prilagajanju sanacijsko-razvojnega programa IMV oz. pri definiranju programa nadaljnjega razvoja IMV in zagotovitve njegove realizacije,
— poskrbeti, da bodo v skladu s spremembami in samoupravni organiziranosti izvoljeni delavski sveti in imenovani vršilci dolžnosti poslovodnih organov oz. da bodo objavljeni razpisi za nove poslovodne organe najmanj 3 mesece pred potekom teh ukrepov.
Začasni organ TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto, katera je ustanovitelj IMV 2 v ustanavljanju, mora spremljati delo delovne organizacije v ustana-valjanju in tudi v skladu s predpisi ter aktom o ustanovitvi ukrepati (programske in kadrovske spremembe, ukinitev).
O uresničevanju naloženih nalog morajo začasni organi mesečno pisno poročati izvršnemu svetu in na vsake tri mesece zboru združenega dela občinske skupščine in sicer rokovno usklajeno s poročili kolegijskega začasnega organa SOZD IMV.
5.
O nadomestilu osebnega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcije v začasnem organu odloči komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Novo mesto.
6.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv.
Obrazložitev:
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je podal občinski skupščini predlog za uvedbo nadaljnjih začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto št. 017-1/81-2 z dne 27. 3. 1985. V njem utemeljuje, da je bilo že ob uvedbi ukrepov družbenega varstva zoper SOZD IMV (Skupščinski Dolenjski list št. 6/85) ugotovljeno, da so podane podobne kršitve kot v SOZD IMV, tudi na nižjih nivojih samoupravne organiziranosti ter opredeljeno, da bo potrebno v nadaljnji fazi poseči z začasnimi ukrepi tudi na teh nivojih, če se bo to za uresničitev zastavljenih nalog v ukrepih zoper SOZD IMV izkazalo za potrebno. Na osnovi ugotovitve o nujnosti nadaljnjega ukrepanja družbenopolitične skupnosti (zaključki sestanka, ki je bil sklican na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Novo mesto dne 20. 3. 1985, na katerem so sodelovali predstavniki: izvršnih svetov dolenjskih občin in izvršnega sveta občine Brežice, družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto ter družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto in družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije) izvršni svet v predlogu za uvedbo ukrepov družbenega varstva predlaga, da se uvedejo ukrepi družbenega varstva zoper delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v IMV Novo mesto. Razlogi za uvedbo ukrepov družbenega varstva temeljijo na ugotovitvah, da se sanacijsko-razvojni program IMV, katerega sprejem je bil zaključen 26. 12. 1983, ne izvršuje, da delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti za opra-
vljanje skupnih del, ki so se oblikovale s spremembo v organiziranju delovne organizacije IMV Novo mesto dne 29. 2. 1984, nimajo urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela delavcev v TOZD oz. DSSS ter združevanju dela in sredstev v delovne organizacije, daje vršilcem dolžnosti poslovodnega organa v delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV Razvojni inštitut Novo mesto potekel mandat dne 1. 8. 1984 oz. 1. 2. 1985 in so torej te delovne organizacije brez poslovodnih organov, da je vršilcem poslovodnega organa TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto in TOZD Tehnoservis Novo mesto potekel mandat in sta bila dne 1. 10. 1984oz. 1. 10. 1985 ponovno imenovana, čeprav zakon tega ne dopušča in da so delavski sveti delovnih skupnosti z» opravljanje skupnih del v SOZD IMV, delovnih organizacij IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria, IMV — Storitve Novo mesto in delavski svet SOZD IM V ter delavski svet IMV Razvojni inštitut Novo mesto imenovali delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. vršilce dolžnosti teh delavcev v nasprotju s predpisi.
Izvršni svet v predlogu za uvedbo ukrepov družbenega varstva predlaga, da občinska skupščina odstavi poslovodne organe oz. vršilce dolžnosti poslovodnih organov ali ugotovi, da teh organov ni, začasno za dobo enega leta omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev tako, da se delavskim svetom delovnih organizacij s TOZD omeji odločanje glede določanja poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje plana in dajanja smernic in navodil izvršilnim organom in poslovodnim organom ter nadzorovanje njihovega dela, v enoviti delovni organizaciji IMV Razvojni inštitut Novo mesto, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih za opravljanje skupnih del pa poleg naštetega še omeji delavskim svetom oz. njihovim komisijam odločanje glede dajanja oz. najemanja kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom, odločanje glede sklenitve in prenehanja delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev, odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji, in imenuje za dobo enega leta začasne organe, kateri prevzemajo vse pravice in obveznosti poslovodnih organov in pristojnosti delavskih svetov oz. komisij delavskega sveta v obsegu njihovih omejenih pristojnosti s tem, da začasni organi delovnih organizacij s TOZD prevzamejo tudi pristojnosti delavskih svetov delovnih skupnosti za opravljanje skupnih del v delovnih organizacijah v obsegu omejene pristojnosti teh organov.
Še posebej pa naj občinska skupščina po predlogu izvršnega sveta naloži začasnim organom, da pri izvrševanju funkcije upoštevajo sklepe, usmeritve in priporočila skupščine občine Novo mesto, ki jih je sprejela ob uvedbi ukrepov družbenega varsta zoper SOZD IMV dne 28. 2. 1985, da izvršujejo sklepe in usmeritve kolegijskega začasnega organa SOZD IMV, da po usmeritvah kolegijskega začasnega organa SOZD IMV določijo, katera dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in določijo delavce, ki bodo ta opravila opravljali do ureditve s samoupravnimi splošnimi akti in imenovanja teh delavcev, opravijo prerazporeditve delavcev, poskrbijo za učinkovito organizacijo in izvajanje upravljanja in vodenja ter racionalno organiziranost dela in proizvodnega procesa, da sodelujejo s kolegijskim začasnim organom SOZD IMV pri proučitvi in predlogih za racionalno in učinkovito samoupravno organiziranost IMV Novo mesto ter ureditvi odnosov s samoupravnimi splošnimi akti in poskrbijo za uresničitev predlogov ter pri zagotovitvi finančne sanacije in nadaljnjega poteka proizvodnje v IMV Novo mesto ter pri prilagajanju sanacijsko-razvojnega programa IMV oz. pri definiranju programa nadaljnega razvoja IMV in zagotovitve njegove realizacije in še, da poskrbijo za objavo razpisov poslovodnih organov tri mesece pred potekom ukrepov družbenega varstva.
Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva izvršni svet opira na razloge določb 55. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SRS št. 41/80-20/84), tretje alinee 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) in 617. člena v zvezi z 9. točko 619. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76).
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto v svojem mnenju k predlogu za začasne ukrepe družbenega varstva št. 108/84-24 z dne 4. 4. 1985 ugotavlja, da je predlog ukrepov dejansko samo nadaljevanje aktivnosti družbenopolitične skupnosti v prizadevanjih za ureditev družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v celotnem IMV in da ne gre za nove razloge za uvajanje ukrepov družbenega varstva, saj so bili ti poznani že ob sprejemanju prvih ukrepov, na kar je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril že v mnenju z dne 22. 2. 1985, in da gre pri predlaganih ukrepih za učinkovitost izvajanja že sprejetih ukrepov in dodatnih sklepov, ki jih je občinska skupščina sprejela istočasno z uvedbo ukrepov družbenega varstva zoper SOZD IMV. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ne nasprotuje predlogu za uvedbo nadaljnjih ukrepov na vseh nivojih organiziranosti IMV,niti ne navaja dodatnih razlogov za ali proti predlaganim ukrepom, opozarja pa na nekatere dileme in sicer: ali je potrebno odstavljati tiste poslovodne organe TOZD, ki so bili zakonito imenovani in zadovoljivo opravljajo funkcijo, prenehanje ukrepov družbenega varstva naj bi bilo istočasno na vseh nivojih samoupravne organiziranosti, katere funkcije naj začasni organi na nivoju delovnih organizacij opravljajo — po uveljavitvi nove samoupravne organiziranosti pa jim bo ta funkcija itak prenehala; koncentracija funkcij na enem mestu ni nujna, iz predloga pa izhaja, da so začasni organi pretežno izvrševalci nalog začasnega kolegijskega poslovodnega organa SOZD IMV; podatkov o motnjah o odločanju v disciplinskih zadevah nadrugi stopnji ni, pa vseeno so predlagane omejitve samoupravnih pravic delavcev na tem področju. Glede imenovanja začasnih organov družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga, da sc imenujejo individualni in poiščejo take kadrovske rešitve v TOZD, ki bodo identične predlogu za poslovodncorgane po izvedeni spremembi v samoupravni organiziranosti.
Skupščina občine na podlagi navedb predloga za nadaljnje ukrepe družbenega varstva v IMV Novo mesto, mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja, sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV in gradiva na osnovi katerega so bili začasni ukrepi v SOZD IMV uvedeni, zaključuje;
Temeljni razlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v SOZD IMV in v nadaljnji fazi predlagani ukrepi zoper vse delovne organizacije, temeljn e organizacij e in delovne skupnosti za opravljanje skupnih del je v neizvrševanju sanacijsko-razvojnega programa v IMV Novo mesto. Ugotovljene bistvene motnje v samoupravnih odnosih, kar je tudi razlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva, so nastale kot posledica neizvrševanja sanacijsko-razvojnega programa. To in pa potreba po programski preusmeritvi, je terjalo, da v IMV Novo mesto niso sprejeli do konca sprememb v organiziranju delovne organizacije v SOZD IMV, se pravi, sprejeli statute in druge samoupravne splošne akte ter imenovali poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ter novo nastale subjekte po konstituiranju vpisali v sodni register. Samoupravna organiziranost je glede na nastale razmere neracionalna, neučinkovita in predstavlja veliko zavoro pri razreševanju težke ekonomske situacije v IMV Novo mesto in s tem tudi pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev.
Iz teh razlogov je skupščina občine naložila začasnemu organu SOZD IMV, da mora poskrbeti poleg zagotovitve pokritja izgube in nadaljnjega poteka proizvodnje ter programske preusmeritve tudi za učinkovito samoupravno organiziranost ter racionalno in učinkovito upravljanje in vodenje, organizacijo dela in proizvodnega procesa v IM V in ureditev odnosov s samoupravnimi splošnimi akti. Že od vsega začetka pa je bilo jasno, da teh nalog kolegijski začasni organ ne bo mogel uresničiti, če skupščina občine ne poseže z ukrepi družbenega varstva na vse nivoje samoupravne organiziranosti, saj pristojnosti poslovodnega organa in delavskega sveta na nivoju SOZD tega ne omogočajo. Zato je tudi nujno, da začasni organi nanižjih nivojih samoupravne organiziranosti poleg prevzemanja pravic in obveznosti poslovodnih organov in nekaterih funkcij delavskega sveta izvršujejo tudi sklepe kolegijskega začasnega organa SOZD in delujejo po njegovih usmeritvah. Za enotno in učinkovito razreševanje vseh nalog, ki jih je občinska skupščina naložila kolegijskemu začasnemu organu SOZD IMV, je torej nujno poseči z ukrepi družbenega varstva na vse nivoje samoupravne organiziranosti in s takimi ukrepi, ki bodo to dejansko omogočali, ne glede na večjo ali manjšo stopnjo odgovornosti posameznih delavcev oz. organov za nastalo stanje.
Iz navedenega skupščina občine ocenjuje, da je predlog za nadaljnje ukrepe družbenega varstva v IMV Novo mesto utemeljen, zakonit in da so predlagani primerni ukrepi, s tem, da se ne uvedejo za dobo enega leta, pač pa za krajši čas in sicer do 1. 3. 1986.
Da sesanacijsko-razvojni program IMV, katerega sprejem je bil zaključen 26.
12.	1983, ne izvršuje, je občinska skupščina ugotovila že ob uvedbi ukrepov družbenega varstva zoper SOZD IMV. Po določbi 55. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela nastopi skupščina družbenopolitične skupnosti, v primeru, če se sanacijski program ne izvršuje, z ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
V delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih IMV niso v določenih rokih po dne 29. 2. 1984opravljenih spremembah v organiziranju delovne organizacije sprejeli statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov v skladu s samoupravnimi sporazumi o združitvi delavcev v TOZD oz. v DSSS ter o združevanju dela in sredstev v delovne organizacije.
Po določbi 3. alinee 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine izreče skupščina družbenopolitične skupnosti začasne ukrepe družbenega varstva, če niso urejeni odnosi v organizaciji združenega dela, s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela delavcev oz. dela in sredstev.
Delovne organizacije IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria in IMV Razvojni inštitut Novo mesto so brez poslovodnih organov, ker je vršilcem dolžnosti poslovodnih organov potekel mandat. V TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto in TOZD Tehnoservis Novo mesto je vršilcema dolžnosti potekel mandat in sta bila ponovno imenovana, kar je v nasprotju z določbo 510. člena zakona o združenem delu. Delavski svet delovnih skupnosti za opravljanje skupnih del v SOZD IMV in delovnih organizacijah IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto, IMV Tovarna mobilnih enot Adria, IMV — Storitve Novo mesto ter delavski svet SOZD IMV in delavski svet IMV Razvojni inštitut Novo mesto so imenovali precejšnje število delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornosti oz. vršilce dolžnosti teh delavcev, jih brez razpisa ponovno imenovali ali pa jih tudi ne, pa so še naprej opravljali naloge, čeprav nimajo sprejetih samoupravnih splošnih aktov, v katerih bi bile opredeljena dela in naloge s posebnimi pooblastili in čeprav so taka imenovanja v nasprotju z določbo 27. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št. 24/83). Če poslovodni organi ne opravljajo zadev iz svojega delovnega področja in če delavski sveti prekoračijo svoja pooblastila in so s tem tudi bistveno kršene samoupravne pravice, kar iz opisanega stanja izhaja, nastopi družbenopolitična skupnost z ukrepi družbenega varstva po določbi 9. točke 619. člena zakona o združenem delu.
Skupščina občine še zaključuje, da so za neizvrševanje sanacijskega programa za neurejenost odnosov, za neopravljanje zadev poslovodnega organa in za prekoračitve pooblastil delavskega sveta v prvi vrsti odgovorni poslovodni organi in delavski sveti.
Glede na neizvrševanje sanacijskega programa in izredno hude kršitve v samoupravnih odnosih v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih za opravljanje skupnih del v IMV, je skupščina občine odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Ker so v sodni register še vpisane temeljne organizacije, ki so obstajale pred spremembami v organiziranju delovne organizacije IMV Novo mesto, z uvedbo teh ukrepov preneha pravica zastopanja poslovodnih organov oz. vršilcev
dolžnosti poslovodnih organov teh organizacij in se vpišejo začasni organi temeljnih organizacij pravnih naslednic.
V kolikor so potrebne spremembe ali ukrepi v IMV-2 v ustanavljanju, mora za to poskrbeti ustanovitelj, to je TOZD Proizvodnja avtomobilov Novo mesto.
V smislu 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine pooblašča občinska skupščina komisijo za volitve in imenovanja občinske skupščine, da odloči o nadomestilu osebnega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcije v začasnem organu.
S tem je sklep občinske skupščine utemeljen in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Sklep je v smislu 633. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva.
Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve (11. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine).
Številka: 017-1/81 Datum: 15. 4. 1985
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r.
157.
Na podlagi 617. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76),
55.	člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela(Uradni list SFRJ, št. 41/80-20/84), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 4. 1985 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV — Industrija motornih vozil. Novo mesto
L
V sklepu o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/85) se v 3. točki za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Član kolegijskega začasnega organa Franci Borsan zastopa delovno organizacijo IMV Novo mesto oziroma SOZD IMV v vseh finančnih zadevah.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek te točke.
II.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv ter se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Obrazložitev:
Začasni organ SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto je z dopisom št. 50/85 — pravnega sektorja, katerega je prejel izvršni svet SOB Novo mesto 29. 3. 1985, predlagal, da se'z dopolnitvijo sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/85) določi člana kolegijskega začasnega organa Francija Borsana za zastopanje delovne organizacije IMV Novo mesto oziroma SOZD IMV v vseh finančnih zadevah.
Izvršni svet SOB Novo mesto je na seji 2. 4. 1985 predlog začasnega organa SOZD IMV obravnaval in ga sprejel, s čimer se strinja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto.
Skupščina občine Novo mesto zaključuje, daje predlog glede na notranjo delitev dela članov kolegijskega začasnega organa v SOZD IMV utemeljen in je odločila. kot izhaja iz izreka tega sklepa.
PRAVNI POUK: Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in ' družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 017-1/81 Datum: 15. 4. 1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
158.
Osnove in stopnje za obračun članskega prispevka naosnovi planadelaza leto I985
Delegati skupščine Obrtnega združenja Novo mesto so sprejeli na 3. seji dne
25.	marca 1985
SKLEP
o določitvi osnove in stopnje članskega prispev ka na osnovi programa Obrtnega združenja Novo mesto za leto 1985
I.
Prispevek plačujejo člani obrtnega združenja, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost po obrtnem zakonu.
Osnova za obračunavanje članskega prispevka je dohodek, ugotovljen po določbah zakona o davkih občanov za leto 1985 (t. j. celotni prihodek, zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo osnovnih sredstev). Člani plačujejo v letu 1985 akontacijo od zadnje ugotovljene osnove.
Stopnja za obračun članskega prispevka po programu Obrtnega združenja Novo mesto za leto 1985 je 1% od ugotovljene osnove.
II.
Člani, katerim se odmerja davek od dohodka iz njihove dejavnosti v pavšalnem znesku (pavšalisti), plačujejo članski prispevek v višini 10% od odmerjenega pavšalnega davka za leto 1985.
Predsednik združenja: IVAN KRAJNC
Občina Ribnica
159.
Na podlagi 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur. I. SRS, št. 26/73) in 168. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78 in 2/82) ter na predlog krajevnih skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ribnica, je skupščina občine Ribnica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
1. člen
Z namenom, da se prepreči nadaljnja drobitev kmetij se s tem odlokom določijo kmetije v občini Ribnica, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (v nadaljnjem besedilu: zaščitena kmetija).
2. člen
Poleg meril, kijih določa zakon, se pri določanju zaščitenih kmetij upoštevajo naslednja merila:
— Zaščitena kmetija mora kot gospodarska enota zagotavljati lastniku primerno preživljanje iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ter ustvarjati dohodek v višini dveh osebnih dohodkov kvalificiranega delavca v kmetijstvu. Poleg dohodkov iz proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela (kmetijska ali gozdarska OZD) se upošteva tudi dohodek iz drugih dejavnosti, povezanih v kmetijstvu (domača obrt, kmečki turizem in podobno).
— Zaščitena kmetija naj ima praviloma vsaj 2 do 3 ha obdelovalnih površin v nižinskih predelih in 4 do 5 ha obdelovalnih površin v hribovitih predelih, na katerih se lahko redi 4 glave velike živine.
— Pri zaščiti se upoštevajo tudi zgodovinske in kulturne značilnosti območja oziroma posamezne kmetije, velikost gozdne posesti, interesi splošne ljudske obrambe ter možnosti razvoja kmečkega turizma in domače obrti.
— Kmetija se zaščiti tudi v primeru, če je obdelovalec zaposlen.
— Upošteva se tudi opremljenost kmetije s kmetijskimi stroji, gospodarskimi poslopji ter dosedanja proizvodna zmogljivost.
— Kmetija se zaščiti tudi v primeru, če to predlaga kdo izmed članov kmečkega gospodarstva ali kateri izmed dednih upravičencev na celotnem ali na delu kmečkega gospodarstva, pri tem se ustrezno upoštevajo tudi kriteriji iz 1. do
5.	alineje tega člena.
3. člen
Seznam zaščitenih kmetij po katastrskih občinah je podan v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
Seznam vsebuje katastrsko občino, zaporedno številko, naslov lastnika oziroma solastnika. Originalen izvod seznama je shranjen v arhivu skupščine občine Ribnica. Po en izvod overjenega prepisa hranijo tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica, krajevne skupnosti, Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Kočevju, Uprava za družbene prihodke občine Ribnica in Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun.
4. člen
Vsako povečanje zemljišč na kmetijski ali gozdnogospodarski enoti, ki je določena v Seznamu iz 3. člena tega odloka, je sestavni del kmetije po tem odloku.
5. člen
Določbe tega odloka veljajo tudi za pravne naslednike lastnikov oziroma solastnikov po seznamu in 3. člena tega odloka.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-8-84-01 Datum: 22. 3. 1985
Skupščina občine Ribnica Predsednik: STANKO RUS, L r.
K. o. Gorenja vas
1. Nosan Marija in Franc, Gorenjska c. 35, Ribnica
2. Ilc Jože, Gorenjska c. 45, Ribnica
3. Oberstar Alojz, Gorenjska c. 51, Ribnica
4. Lovšin Angela in Alojz, Gorenjska c. 54, Ribnica
5. Klun Ignac — dediči. Gorenjska c. 52, Ribnica
6. Lesar Matija in Ljudmila, Gorenjska c. 69, Ribnica
7. Rigler Pavel, Breg 28
8. Rigler Nežka in Stanko, Breg 23
9. Kozina Frančiška, Breg 7
10. Boh Ivana, Levstek Frančiška, Breg 29
11. Mrše Franc in solastniki, Ljubljana, Podgornikova 3
12. Petek Janez in solastniki, Dolenji Lazi 13
13. Kozina Ivana, Žlebič 1
14. Mihelič Marija in Mirko, Dolenji Lazi 15
15. Mrše Frančiška, Dolenji Lazi 32
16. Dejak Anton, Dolenji Lazi 10
17. Dejak Jože, Dolenji Lazi 18
18. Boh Alojz, Dolenji Lazi 17
19. Stupica Ivan in solastniki Dolenji Lazi 21
20. Rus Ana, Dolenji Lazi 25
21. Petek Alojz, Dolenji Lazi 22
22. Dejak Jože, Žapuže 1
23. Klun Jože, Žapuže 3
24. Oberstar Marija, Žapuže 6
25. Lovšin Ivana, Žapuže 4
26. Lovšin Janez, Dolenji Lazi 16
27. Starc Jože, Žlebič 7
K. o. Podpoljane
1. Gorjup Anton, Gor. Podpoljane 1
2. Marolt Jože, Gor. Podpoljane 3
3. Rigler Frančiška, Gor. Podpoljane 4
4. Hočevar Marija, Gor. Podpoljane 2
5. Mate Janez, Dol. Podpoljane 7
6. Marolt Jože, Dol. Podpoljane 4
7. Tomšič Jože, Dol. Podpoljane 4
8. Peterlin Ferdinand in dediči, Bukovec 1
9. Novak Jože, Bukovec 2
10. Adamič Ivan, Gašpinovo 4
11. Lunder Dominik, Finkovo 2
12. Adamič Ciril, in solastniki, Gašpinovo 1
13. Lovšin Franc, Gašpinovo 3
14. Adamič Stane in Frančiška, Hojče 5
15. Grebenc Filip, Maršiči 1
16. Oblak Ana, Maršiči 3
17. Prijatelj Mirko, Maršiči 4
18. Rigler Ana, Praproče 12
19. Rigler Jože, Praproče 9
20. Prijatelj Marija, Maršiči 4, Drobnič Olga, Graben 2, Marolt Terezija, Gor. Podpoljane 3
21. Klun Jože, Pusti hrib 1
22. Marolt Jože, Pusti Hrib 2
23. Oblak Jernej, Rigelj 2
24. Ogrinc Jože, Zlati rep 4
25. Oblak Ivan, Rigelj 1
K. o. Gora
1. Bačnik Anton, Janeži 4
2. Gornik Janez, Janeži 11
3. Peček Franc, Petrinci 4
4. Krže Franc, Petrinci 2
5. Krže Frančiška, Petrinci 7
6. Lavrič Alojz, Petrinci 6
7. Mestek Jože, Janeži 8
8. Gornik Anton, Kračali 11
9. Vesel Jože, Kračali 12
10. Čampa Anica in Stanko, Kračali 14
11. Arko Marija, in Janez, Kračali 5
12. Vesel Jože, Ljubljana, Bratovžcva ploščad 16
13. Čampa Justina in Drago, Betonovo 3
14. Krže Mirko, Betonovo 1
15. Arko Anton in solastniki, Kržeti 9
16. Krže Franc, Kržeti 19
17. Košir Ivan, Kržeti 2
18. Debeljak Jože in solastniki, Kračali 7
19. Arko Janez, Janeži 3
20. Knavs Jože, Petrinci 10
21. Gornik Alojzij, Janeži 6 in Gofnik Stane, Studenec
22. Levstek Neža in Peter, Petrinci 13
23. Lavrič Stane in Alojzija, Petrinci 11
24. Gornik Mirko, Petrinci 14
K. o. Zamostec
L Šilc Franc in Jerca, Zamostec 49
2. Mohar Jože, Zamostec 25
3. Mihelič Franc in dediči, Zamostec 67
4. Hočevar Ivan, Zamostec 27
5. Arko Pavlina, Zamostec 29
6. Zabukovec Alojz, Zamostec 31
7. Cvar Stane, Zamostec 33
8. Cvar Franc, Zamostec 35
9. Prijatelj Anton, Zamostec 34
10. Čampa Franc, Zamostec 30
11. Prijatelj Franc, Zamostec 40
12. Trhlen Edvard, Zamostec 24
13. Cvar Edvard, Zamostec 20
14. Brinšek Marija, Zamostec 14
15. Lovšin Alojz, Lipovščica 7
16. Zidar Janez, dediči, Lipovščica 8
17. Cvar Franc, Lipovščica 9
18. Arko Štefanija, Lipovščica 11
19. Fajdiga Marija, Nova Štifta 1
20. Češarek Jože in Marija, Ravni dol 8
21. Šega Jože, Ravni dol 7
22. Šega Alojz, Ravni dol 5
23. Lovšin Angela, Sodražica 21
24. Tanko Alojz in Marija, Vinice 10
25. Zbašnik Janez, Zamostec 28
K. o. Velike Poljane
1. Prijatelj Marija in solastniki, Vel. Poljane 39
2. Ambrožič Štefan, Vel. Poljane 36
3. Strnad Anton, Vel. Poljane 34
4. Drobnič Anton in Prijatelj Karolina,
Velike Poljane 30
5. Andoljšek Franc in Amalija, Vel. Poljane 27
6. Mestek Stanislava in Anton, Vel. Poljane 24
7. Prijatelj Franc, Vel. Poljane 20
8. Karner Primož in Peter, Celovška 106, Ljubljana
9. Ivanc Alojz — dediči. Vel. Poljane 17
10. Čampa Franc, Velike Poljane 21
11. Novak Matija, Vel. Poljane 19
12. Arko Janez, Vel. Poljane 15
13. Adamič Janez, Vel. Poljane 9
14. Šilc Marija in Anton, Vel. Poljane 43
15. Ivanec Marija in Jože, Vel. Poljane 8
16. Gregorič Frančiška in Martin, Vel. Poljane 6
17. Andoljšek Alojz, Velike Poljane 5
18. Peterlin Ciril, Vel. Poljane 40
19. Andoljšek Filip, Velike Poljane 37
20. Peterlin Janez, Škrajnek 1
21. Rigler Janez, Škrajnek 2
22. Prijatelj Terezija (Marko), Škrajnek 3
23. Prijatelj Ana, Vrh 1
24. Novak Janez, Vrh 2
25. Drobnič Franc, Žukovo 1
26. Levstek Marjeta, Žukovo 2
27. Andoljšek Matevž — dediči, Vel. Poljane 41
28. Kos Ludvik, Žlebič 39
K. o. Žimarice
L Plos Anton, Žimarice 69
2. Debeljak Alojz, Žimarice 67
3. Perušek Jože, Žimarice 49
4. Košmrlj Jože, Podklanec 8
5. Perušek Amalija, Žimarice 46
6. Zajc Vinko in solastniki, Žimarice 44
7. Zajc Frančiška, Žimarice 47
8. Belaj Anton, Žimarice 37
9. Kovačič Karol, Žimarice 28
10. Levstek Jože, Žimarice 17
11. Pirc Franc, Žimarice 18
12. Pirc Marija in Boris, Žimarice 6
13. Čampa Ivan in solastniki, Žimarice 5
14. Zajc Frančiška, Žimarice 29
15. Kožar Anton, Žimarice 80
16. Lovšin Marija, Žimarice 3
17. Vesel Alojz, Žimarice 82
18. Arko Edvard, Globel 3
19. Košir Marija, Globel 2
20. Janež Ludvik, Globel 5
21. Janež Pavla, Globel 13
22. Hren Leopoldina, Globel 15
23. Mihelič Franc in Vera, Globel 20
24. Košir Franc, Globel 25
25. Ilc Franc, Globel 6
26. Klančar Alojz, Podklanec 26
27. Košmrlj Silvester, Jožica in Adolf, Podklanec 24
28. Mihelič Rudolf, Podklanec 7
29. Bartol Ivan in Antonija, Podklanec 31
30. Vesel Ludvik, Podklanec 5
31. Matko Milan, Podklanec 12
32. Turk Karol, Žimarice 50
33. Gregorič Marija, Podklanec 28
K. o. Travnik
1. Knavs Josip, Travnik 114
2. Levstek Franc, — dediči, Travnik 98
3. Bambič Jože in solastniki, Travnik 108
4. Grbec Anton, Travnik 95
5. Levstek Gizela, in solastniki. Travnik 100
6. Vesel Alojz, Travnik 103
7. Lavrič Franc, Travnik 40
8. Pintar Karol in solastniki. Travnik 38
9. Vesel Anton, Travnik 75
10. Bartol Alojz — dediči, Travnik 82
11. Lavrič Franc in solastniki, Travnik 26
12. Lavrič Karol, Jožefa, Travnik 64
13. Vesel Jože, Travnik 70
14. Bambič Marjeta, Travnik 71
15. Košir Ivana in solastniki. Travnik 43
16. Rus Jernej, in solastniki, Travnik 56
17. Zbačnik Anton, Travnik 52
18. Benčina Janez, Travnik 51
19. Bartol Alojz, Travnik 44
20. Lavrič Anton in Ivana, Travnik 45
21. Levstek Franc in solastniki, Travnik 11
22. Lavrič Tomo in Lavrič Ljudmila, Travnik 74
23. Mikulič Janez, Travnik 124
24. Bartol Albin in solastniki, Travnik 121
25. Levstik Ana in Ivan, Travnik 55
26. Levstek Franc, Travnik 119
27. Žagar Mihaela, Travnik 67
28. Levstek Rudolf, Travnik 116
29. Modic Jože, Travnik 1
30. Levstek Franc, Travnik 57
31. Debeljak Anton in Pavlal Travnik 72
32. Rus Anton, Travnik 101
33. Levstek Angela in solastnika, Travnik 81
34. Debeljak Alojz in solastnika, Travnik 110
35. Bartol Franc, Travnik 66
36. Kordiš Ivan, Travnik 68
37. Kordiš Alojz, Travnik 106
K. o. Jurjeviča
1. Kovačič Ludvik, Jurjeviča 13
2. Košir Marta in Alojz, Jurjeviča 12
3. Lesar Franc. Jurjeviča 8
4. Andoljšek Franc. Jurjeviča 5
5. Kozina Jože, Jurjeviča.3
6. Kozina Francka. Jurjeviča 20
7. Gornik Franc. Jurjeviča 36
8. Osvald Franc, Jurjeviča 34
9. Lovšin Franc. Jurjeviča 18
10. Gornik Ivan. Jurjeviča 16
11. Hočevar Amon. Jurjeviča 15
12. Petek Terezija. Jurjeviča 14
13. Zidar Jože. Breže 22
14. Lesar Stane. Breže 26
15. Klun Franc. Breže 25
16. Zidar Stanko. Breže 21
17. Čampa Jože. Breže 15
18. Šilc Ivana. Breže 20
19. Trdan Frančiška in solastniki. Breže 38
20. Lesar Ludvik. Breže 37
21. Vesel Anton. Breže 19
22. Šmalc Leopold in Janez, Breže 35
23. Lovšin Alojz. Breže 34
24.'Andoljšek Franc. Breže 33
25. Ogrinc Ivan. Breže 1
26. Lesar Franc. Breže 3T
27. Bevka Jože. Breže 13
28. Arko Janez. Breže 9
29. Arko Ivan. Kot 14
30. Mihelič Marija. Kot 12
31. Gorše Ivana in Janez. Kot 16
32. Fajdiga Mirko in Marija. Kot 18
33. Goršič Jože. Kot 33
34. Lesar Frančiška. Jurjeviča 6
35. Mihelič Ivan. Kot 13
36. Oberstar Jože. Jurjeviča 56
37. Oberstar Viktor. Jurjeviča 60
38. Maren Alojz. Jurjeviča 9
39. Klavs Franc in Marija. Jurjeviča 19
40. Arko Franc. Jurjeviča 26
41. Košir Franc. Kot 22
42. Pucelj Jože in Frančiška. Breže 36
43. Lovšin Janez. Breže 39
44. Zajc Olga, Jurjeviča 23
45. Pakiž Frančiška. Jurjeviča 24
46. Osvald Franc. Jurjeviča
K. o. Dane
1. Pahulje Jože, Dane 5
2. Arko Ivana, Dane 4
3. Andoljšek Leopold. Dane 6
4. Čampa Frančiška, Dane 14
5. Pakiž Anton in Ana, Dane 15
6. Ambrožič Ludvik, Dane 16
7. Zobec Alojz, Dane 17
8. Zobec Anton, Dane 21
9. Zobec Jože — dediči. Dane 9 (Arko Alojz in Nada)
10. Zobec Anton, Dane 11
11. Pajnič Branko, Bukovica 18
12. Pahulje Edo, Bukovica 19
13. Levstik Alojz in Metka, Bukovica 5
14. Benčina Jože, L. Adamiča, 2, Ribnica
15. Klun Jože, Bukovica 3
16. Klun Matija in solastniki, Bukovica 6
17. Klun Janez, Bukovica 21
18. Osvald Janez, Sajevec 9
19. Sega Janez, Sajevec 11
20. Lovšin Andrej, Sajevec 17
21. Klun Anica in Ivana, Sajevec 20
22. Šilc Jože, Sajevec 23
23. Jaklič Albina in Franc, Sajevec 16
24. Grebenc Amalija — dediči, Sajevec 14
25. Gruden Nežka in solastniki, Sajevec 10
26. Nosan Ivana, Sajevec 18
27. Klun Franc, Sajevec 15
28. Opeka Andrej in Marija, Sajevec 12
29. Pajnič Jože, Bukovica 17
30. Zobec Jože, Dane 8
31. Mihelič Pavlina in Marta, Dane 7
K. o. Prigorica
1. Kozina Karol. Prigorica 35
2. Henigman Franc, Prigorica 97
3. Klun Anton. Prigorica 39
4. Oražem Jože, Prigorica 40
5. Starc Ivan in Magdalena, Prigorica 43
6. Nosan Jakob, Prigorica 47
7. Merhar Josip in Marija, Prigorica 55
8. Češarek Neža, Prigorica 36
9. Henigman Karolina, Prigorica 61
10. Merhar Ivanka in solastniki, Prigorica 65
11. Bojc Karol, Prigorica 86
12. Kromar Jakob, Prigorica 74
13. Gorše Franc, Prigorica 77 14.. Oražem Stane, Prigorica 72
15. Mrhar Franc, Prigorica 62
16. Novak Jože in Ivana, Prigorica 59
17. Marin Marija — dediči, Prigorica 51
18. Čampa Jože in Marjeta, Prigorica 46
19. Peček Justina, Prigorica 69
20. Kromar Karol, Prigorica 13
21. Pust Franc, Prigorica 9
22. Šobar Janez, Prigorica 10
23. Starc Franc, Prigorica 31
24. Mrhar Anton, Prigorica 82
25. Klun Jože. Nemška vas 30
26. Tomšič Janez in Ana, Nemška vas 14
27. Češarek Ana, Štupica Marija. Nemška vas 17
28. Prelesnik Franc, Nemška vas 22
29. Klun Janez, Nemška vas 39
30. Bojc Jože, Nemška vas 38
31. Zobec Ivan, Nemška vas 23
32. Klun Ivan, Nemška vas 25
33. Kožar Jože, Nemška vas 6 in solastnika
34. Češarek Frančiška, Nemška vas 15
35. Rus Marija in Jože, Nemška vas 13
36. Šilc Anton, Nemška vas 5
37. Kožar Marija in solastniki. Nemška vas 6
38. Klun Janez in solastniki, Nemška vas 57
39. Kersnič Pavla in solastniki. Nemška vas 8
40. Češarek Ludvik, Goriča vas 80
41. Češarek Pavel ml. in solastniki, Nemška vas 34
42. Lesar Angela, Nemška vas 21
43. Adamič Anton, Zadolje 8
44. Oblak Anton in Marija, Zadolje 5
45. Drobnič Angela in Franc, Zadolje 3
46. Mihelič Angela, Ribnica, Šeškova 32
47. Češarek Alojz in Marija, Nemška vas 36
48. Klun Franc in solastniki. Nemška vas 33
49. Čampa Franc, Nemška vas 29
50. Andoljšek Pavel. Nemška vas 28
51. Češarek Ivan, Nemška vas 60
52. Tanko Jože, Nemška vas 11
53. Šmalc Marija, Nemška vas 35
54. Čampa Anton in Ivana, Prigorica 42
55. Trdan Franc, Prigorica 41
56. Mrhar Jože, Prigorica 44
57. Mrhar Janez, Prigorica 83
58. Mrhar Vinko, in solastnika, Prigorica 3
59. Henigman Marija, Prigorica 5
60. Levstek Marija, Prigorica 30 in solastnika
61. Oberstar Jože. Prigorica 88
62. Merhar Mirko, Prigorica 22
63. Oražem Jože, Prigorica 52
64. Bojc Rozalija, Prigorica 50
65. Nosan Anton, Prigorica 101
66. Tekavčič Jože, Prigorica 36
67. Lesar Marija, Prigorica 9
K. o. Goriča vas
1. Češarek Pavel — dediči, Goriča vas 4
2. Češarek Jože, Goriča vas 11
3. Lovšin Franc, Goriča vas 78
4. Bolha Janez, Goriča vas 81
5. Tanko Franc, Goriča vas 84
6. Starc Alojz, Goriča vas 86
7. Ambrožič Franc, Goriča vas 47
8. Prelesnik Janez, Goriča vas 88
9. Knavs Ivan, Goriča vas 89
10.	Šilc Jože, Goriča vas 90
1 L lic Alojz in Marija, Goriča vas 68
12. Ilc Ivanka in Jože, Goriča vas 12
13. Nosan Valentin, Goriča vas 25
14. Petek Stane, Goriča vas 45
15. Tanko Marija, Goriča vas 34
16. Henigman Franc, Goriča vas 73
17. Šilc Ludvik, Goriča vas 69
18. Šega Josip, Goriča vas 66
19. Mate Jože, Goriča vas 51
20. Mate Anton, Goriča vas 64
21. Zadnik Ferdinand — dediči, Goriča vas 52
22. Zobec Julijana, Goriča vas 74
23. Hren Nežka, Gorenjska c. 15, Ribnica
24. Lovšin Alojz, Angela, Goriča vas 65
25. Lovšin Jožeta, Goriča vas 67
26. Drobnič Jože, Goriča vas 44
27. Ilc Anton, Goriča vas 24
28. Pogorelc Marija, Goriča vas 27
29. Starc Alojz, Goriča vas 40
30. Lovšin Ivana in solastniki, Goriča vas 54
31. Pucelj Franc, Goriča vas 30
32. Lovšin Jože, Goriča vas 75
33. Pucelj Jožefa, Hrovača 25
34. Tanko Marija, Hrovača 27
35. Jecelj Frančiška, Hrovača 34
36. Klun Marija. Hrovača 33
37. Tekavec Franc in Marija, Hrovača 48
38. Andoljšek Marija, Hrovača 49
40. Kersnič Neža, Hrovača 46
41. Pečak Janez, Hrovača 45
42. Škrabec Stane, Opekarska c. 6, Ribnica
43. Andoljšek Ludvik, Hrovača 39
44. Lovšin Franc, Hrovača 37
45. Prelesnik Janez, Hrovača 32
46. Grebenc Franc, Hrovača 31
47. Klun Stane in Marija, Lepovče n. h.
48. Bolha Janez, Hrovača 53
49. Ambrožič Janez, Hrovača 55
50. Zobec Janez, Marija, Hrovača 26
51. Arko Janez in solastniki, Otavice 28
52. Klun Marija in solastniki, Otavice 8
53. Pucelj Janez, Otavice 18
54. Klun Franc, Otavice 20
55. Petek Nežka, Otavice 17
56. Dejak Ivana in solastniki, Otavice 15
57. Pahulje Jože, Otavice 14
58. Arko Janez, dediči, Otavice 13
59. Dejak Ivana in solastniki. Otavice 15
60. Mihelič Franc, Otavice 11
61. Čebin Anton, Otavice 4
62. Čampa Stane, Otavice 3
63. Čama Janez, Otavice 9
64. Bojc Marija, Otavice 22
65. Petek Franc, Otavice 27
66. Umek Angela in dediči, Otavice 7
67. Andoljšek Pavel, Lipovec 51
68. Oražem Jože — dediči. Lipovec 30
69. Gornik Franc, Makoše 2
70. Starc Anton, Makoše 3
71. Dejak Jože, Lipovec 53
72. Hočevar Janez, Lipovec 15
73. Petek Roza in Franc, Hrovača 36
74. Lovšin Franc, Hrovača 56
K. o. Ribnica
1. Lovšin Angela, Šeškova 26, Ribnica
2. Pelc Ivan in Anton, Šeškova 33, Ribnica
3. Živanovič lvanain solastniki, Ribnica, Šeškova58 in Češarek Anton in solastniki, Ribnica,
Šeškova 29
4. Klun Jože in Ana, Ribnica, Struška 5
5. Joras Anton, Ul. talcev 14, Ribnica
K. o. Sodražica
1. Starc Jože in Marija, Sodražica n. h.
2. Gregorič Marija, Sodražica 90
3. Petrič Matija in Majda. Sodražica 9
4. Tanko Ivan, Sodražica 91
5. Pšenica Anton, Sodražica 85
6. Lavrič Janez, Sodražica 96
7. Oražem Matija, Sodražica 94
8. Kovačič Ivan, Sodražica 116
9. Marolt Polde — dediči, Jelovec 2
10. Šega Franc, Sodražica 61
11. Pirc Ljudmila, Sodražica 66
12. Petrič Slavka in solastniki, Sodražica 68
13. Košir Rudolf, Sodražica 72
14. Pirnat Jože, Sodražica 74
15. Čampa Anica in Stane, Sodražica 63
16. Drobnič Viktor in solastniki. Sodražica 123
17. Mihelič Brane, Jelovec 9
18. Gornik Janez, Jelovec 3
19. Čampa Stanko, Jelovec 11
20. Mihelič Franc, Jelovec 6 '
21. Lovrenčič Anton, Sodražica 55
22. Hočevar Jože, Globel 34
23. Košir Anton, Sodražica 22
24. Turk Pavla in Franc, Sodražica 75
25. Lovšin Ivan, Vinice 2
K. o. Slemena
1. Marolt Anton, Novi pot 3
2. Gorjup Ana, Marolče 2
3. Perovšek Pepca in Franc, Marolče 3
4. Zidar Jožefa, Marolče 4
5. Modic Mirko, Marolče 5
6. Ogrnic Uršula, Marolče 7
7. Košir Anton, Črni potok 2
8. Mestek Ivana, Črni potok 5
9. lndihar Janez, Črni potok 9
10. Belaj Anton, Črni potok 8
11. lndihar Jakob, Črni potok 7
12. Levstek Franc, in solastniki, Zadniki 2
13. Petrič Franc, Zadniki 1
14. Škulj Marija, Črnec 8
15. Petrič Ljudmila, Črnec 9
16. Levstik Alojz, Črnec 10
17. Pogorelc Janja, Goriča vas 27
18. Adamič Jernej, Črnec 6
19. Vintar Janez, Vintarji 1
20. Dolšak Jože, Vintarji 2
21. Petrič Alojz, Vintarji 3
22. Drobnič Ivan, Vintarji 4
23. Grebenc Ciril. Grebenje 3
24. Kos Ivan. Žlebič 41
25. Drobnič Ivan, Perovo I
26. Zadnik Jože, Perovo 2
27. Petrič Franc, Perovo 3
28. Drobnič Jože ml. Perovo 4
29. Perovšek Janez, Krnče 3
30. Žitnik Stane, Junčje 4
31. Mestek Ivan, Pugled 2
32. Mestek Viktor, Pugled 3
33. Dobravc Frančiška, Mramorovo I
34. Mlakar Anton, Kotel 2
35. Marolt Jože, Levstiki 2
36. Lunder Alojz. Zadniki 9
37. Škulj Janez, Krnče 2
38. Primožič Matevž, Praproče 10
39. Virant Anton, Praproče 8
40. Petrič Janez. Zadniki 4
41. Levstek Angela in solastniki, Črnec 4
42. Brnišek Franc. Črnec 3
43. Modic Anton, Marolče 6
44. Perovšek Franc, Sv. Gregor 4
45. Levstek Janez, Sv. Gregor 5
46. Perovšek Pavla, Sv. Gregor 9
47. Modic Franc, Sv. Gregor 10
48. Adamič Alojz, Kristina, Andol 2
49. Gorjup Frančiška. Andol 3
50. Jaklič Metod, Andol 1
51. Marolt Jožefa, Brinovšica 1
52. Levstek Frančiška, Brinovšica 2
53. Perovšek Janez, Črnec 1
54. Turk Jože, Črnec 5
55. Drobnič Olga, Graben 2
56. Oblak Alojz, Graben 4
57. Adamič Marija, Graben 3
58. Petrič Franc, Zadniki 1
K. o. Rakitnica
1. Trdan Ivana, Rakitnica 56
2. Hočevar Anica in solastniki, Rakitnica 24
3. Trdan Jože, Rakitnica 37
4. Omerza Jože, Rakitnica 36
5. Ilc Franc, Rakitnica 35
6. Oražem Ivana, Rakitnica 27
7. Hočevar Anton, Rakitnica 23
8. Henigman Franc, Rakitnica 22
9. Levstek Nežka, Rakitnica 21
10. Debeljak Stanislav, Rakitnica 18
11. Pahulje Angela in Vinko, Rakitnica 9
12. Oberstar Stane, Rakitnica 2
13. Henigman Pavel, Rakitnica 65
14. Henigman Jože in Karolina, Rakitnica 57
15. Hočevar Janez in Angela, Rakitnica 54
16. Kaplan Franc in Anica, Rakitnica 11
17. Henigman Vinko, Rakitnica 45
K. o. Hrib
1. Bartol Ciril, Hrib 80
2. Bartol Janez in solastniki, Hrib 78
3. Knavs Jožefa, Hrib 74
4. Pajnič Filip, Travnik 41
5. Kordiš Ivan, Hrib 31
6. Lavrič Janez, Hrib 32
7. Knavs Janez, Hrib 33
8. Knavs Jože. Hrib 36
9. Lavrič Rudolf, Hrib 42
10.	Bartol Alojz, Hrib 39
1 L Debeljak Mirko, Hrib 57
12. Lavrič Jože. Hrib 67
13. Bartol Alojz, Hrib 65
14. Čampa Ivan, Hrib 46
15. Kordiš Anton, Slavke 13. Teharje pri Celju
16. Kordiš Rudolf, Hrib 85
17. Kordiš Anton, Hrib 96
18. Bartol Franc in solastniki. Hrib 76
19. Bartol Ivan, Hrib n. h.
20. Bartol Antonija in Angela. Hrib 79
21. Bartol Ivan in Anica. Retjc 58
22. Šega Anton. Šegova vas 21
23. Lavrič Alojz, Šegova vas 22
24. Hribar Rafael in Jožefa, Šegova vas 12
25. Kordiš Anton. Šegova vas 1
26. Debeljak Alojz, Šegova vas 3 in Danila
27. Šega I van. Šegova vas 5
28. Rus Dominik, Šegova vas 5
29. Lavrič Marija in solastniki, Šegova vas 8
30. Zbašnik Ljudmila. Šegova vas 9
31. Lavrič Rudolf, Šegova vas 10
32. Šega Ivan, Šegova vas 13
33. Debeljak Ludvik, Šegova vas 4
34. Kordiš Jože, Šegova vas 28
35. Debeljak Frančiška. Srednja vas 18
36. Pintar Anton, Srednja vas 11
37. Lavrič Karol, Srednja vas 12
38. Rojc Alojz, Srednja vas 16
39. Vesel Karol. Srednja vas 14
40. Kordiš Anton, Antonija. Srednja vas 15
K. o. Retje
1. Turk Jožefa in solastniki, Retje 4
2. Knavs Rudolf in Ana, Retje 11
3. Starc Stanislava. Retje 12
4. Bambič Janez. Retje 16
5. Košmrlj Metod. Retje 18
6. Bartolj Jože, Retje 34
7. Knavs Marija. Retje 61
8. Turk Janez. Retje 67
9. Košmrlj Rudolf. Retje 70
10. Car Marija in solastniki. Retje 72 I L Ruparčič Drago, Retje 73
12. Knavs Pavel in solastniki, Retje 80
13. Lavrič Franc, Retje 82
14. Car Ivan. Retje 84
15. Kordiš Ivan, Retje 85
16. Košmrlj Karol in dediči, Retje 88
17. Košmrlj Pavla in solastniki, Retje 89
18. Car Danila, Retje 91
19. Vesel Janez in Anica, Retje 94
20. Anzeljc Ivan in Marjeta, Retje 112
21. Oražem Alojz, Retje 99
22. Košmrlj Ivan, Retje 104
23. Turk Frančiška — dediči, Retje 108
24. Košir Janez in Ivana, Retje 110
25. Ivančič Anton, Retje 107
26. Košir Rudolf, Retje 102
27. Krže Albina, Retje 101
28. Ruparčič Anton. Retje 71
29. Mohar Alojz. Retje 116
30. Lavrič Jožefa, Retje 59
31. Debeljak Alojz, Retje 57
32. Mišič Anton, Mali log 35 in Ivanka
33. Debeljak Ivan, Mali log 31
34. Oražem Jože. Mali log 29
35. Debeljak Stanko, Mali log 28
36. Anzeljc Josip, Mali log 21
37. Bačnik Franc in Ivana. Mali log 22
38. Debeljak Franc, Mali log 20
39. Debeljak Ivan, Mali log 11
40. Debeljak Ivan, Mali log 56
41. Samsa Ivan. Mali log 10
42. Debeljak Janez. Mali log 55
43. Mohar Jože, Mali log 13
44. Turk Janez, Mali log 58
45. Anzeljc Stanislav, Mali log 26
46. Mohar Jože, Mali log 19
47. Oražem Anton. Mali log 23
48. Anzeljc Anton, Mali log 17
49. Mohar Marjan, Mali log 33
50. Baraga Alojz in solastniki, Mali log.51
51. Bartol Franc. Mali log 57
K. o. Dolenja vas
1. Levstek Anton in Julijana. Dolenja vas 1
2. Bojc Jože in Frančiška, Dolenja vas 2
3. Oražem Franc. Dolenja vas 3
4. Kozina Janez, Dolenja vas 4
5. Pust Frančiška, Dolenja vas 6
6. Šilc Franc, Dolenja vas 8
7. Bojc Leopold, Dolenja vas 10
8. Tekavec Anton, Dolenja vas 11
9. Klun Frančiška, Dolenja vas 15
10. Zbašnik Angela. Dolenja vas 20
11. Dejak Ignac, Dolenja vas 20
12. Trdan Franc, Dolenja vas 22
13. Zoran Angela in Jože, Dolenja vas 24
14. Dejak Franc, Dolenja vas 26
15. Rus Jože. Dolenja vas 27
16. Češarek Andrej. Dolenja vas 31
17. Kromar Marija in Stane, Dolenja vas 33
18. Oražem Janez, Dolenja vas 49
19. Pogorelc Frančiška. Dolenja vas 34
20. Oražem Karol, Dolenja vas 45
21. Trdan Janez, Dolenja vas 30
22. Levstek Franc, Dolenja vas 50
23. Henigman Josip. Dolenja vas 51
24. Pahulje Jože. Dolenja vas 53
25. Ilc Franc, Dolenja vas 57
26. Mrhar Ivana in Frančiška. Dolenja vas 64
27. Plut Karolina, Dolenja vas 67
28. Mrhar Janez in Neža. Dolenja vas 69
29. Zobec Ivana. Dolenja vas 70
30. Kromar Vinko, Dolenja vas 74
31. Gnidica Anton, Dolenja vas 76
32. Gorše Vinko. Dolenja vas 77
33. Gorše Marjeta. Dolenja vas 78
34. Kromar Janez. Dolenja vas 81
35. Pahulje Alojz, Dolenja vas 82
36. Trdan Rudi. Dolenja vas 88
37. Mrhar Marija in solastniki, Dolenja vas 89
38. Ambrožič Marija, Dolenja vas 90
39. Kromar Karol, Dolenja vas 92
40. Zobec Karol in Marija in solastnici. Dolenja vas
41. Meden Janez. Dolenja vas 105
42. Trdan Milka, Dolenja vas 159
43. Češarek Stane, Dolenja vas 37
44. Mrhar Leopold. Blate 6
45. Mrhar Rozalija. Karolina. Dolenja vas 64
46. Vidervol Jaka — dediči, Blate 11
47. Zobec Milan, Blate 11
48. Gorše Alojz. Blate I0L
49. Dejak Frančiška. Blate 8
50. Dejak Pavel, Dolenja vas 25
51. Oražem Franc in Ivanka, Dolenja vas 58
52. Kozina Karol, Angela, Dolenja vas 152 '
53. Oražem Marko, Dolenja vas 63 in solastniki
K. o. Sušje
1. Lovšin Ivan, Sušje 25
2. Oražem Anton, Sušje 31
3. Šmalc Ivana, Sušje 16
4. Tanko Mirko in Marija, Sušje 11
5. Trdan Janez, Sušje 18
6. Zabukovec Vinko in Ada, Sušje 14
7. Čampa Stane, Sušje 19 in Ambrožič Jakob. Sušje 19
8. Zidar Anton, Sušje 7
9. Kozina Fortunat in Albina, Sušje 13
10. Ambrožič Marija in solastniki, Sušje 28
11. Ambrožič Jože, Sušje 27
12. Kos Franc, Sušje 20
13. Petek Neža in Janez, Slatnik 22
14. Klun Albina, Silvo, Slatnik 23
15. Pintar Ivan, Slatnik 18
16. Ilc Jože, Slatnik 15
17. Štupica Janez in Ivanka, Slatnik 16
18. Lovšin Matija, Slatnik 12
19. Tanko Jože, Slatnik 8
20. Benčina Ivan in Ana, Slatnik 6
21. Čampa Ivan in Dušanka, Slatnik 3
22. Pahulje Alojz, Slatnik 2
23. Lovšin Ivan, Slatnik 1
24. Ilc Franc — dediči, Slatnik 10
25. Pucelj Matija, Slatnik 11
26. Čampa Janez, Slatnik 13
27. Šilc Ferdinand, Slatnik 17
28. Pertot Ivana, Slatnik 19
29. Turk Frančiška in solastniki, Slatnik 9
30. Andoljšek Franc, Ribnica, Ob Bistrici 8
31. Peterlin Ludvik, Ana. Slatnik 21
32. Peterlin Anton, Slatnik 20
33. Lovšin Jože, Sušje 8
34. Kožar Danica in Janez, Sušje 30
35. Ambrožič Marija, Sušje 6
36. Lovšin Vinko. Sušje 12
37. Trdan Polde. Sušje 5
38. Ambrožič Anton, Sušje 26
39. Lesar Nežka in Franc. Slatnik 14
K. o. Vinice
L Šilc Neža, Gorenji Lazi 1
2. Lesar Marija. Gorenji Lazi 2
3. Šilc Rudolf. Gorenji Lazi 4
4. Starc Terezija, Gorenji Lazi 3
5. Mihejič Anton, Gorenji Lazi 5
6. Rigler Jože in solastniki, Gorenji Lazi 7
7. Šilc Franc, Gorenji Lazi 11
8. Lesar Marija in Grebenc Marija, Zapotok 16
9. Arko Franc, Zapotok 18
10. Tanko Anton. Zapotok 14
11. Čampa Franc, Zapotok 20
12. Lušin Janez, Zapotok 25
13. Arko Jože, Vinice 4
14. Žlindra Jože, Vinice 17
15. Nosan Jože. Vinice 26
16. Prijatelj Janez, Vinice 30
17. Žlindar Alojz. Vinice 29
18. Maren Alojz, Vinice 13
19. Bartol Franc. Vinice 12
160.
Na podlagi 53., 54.. 55.. 56. in 57. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. I. SRS št. 26/84) in Zakona o stanovanjskem gospodarstvu čl. 67. in 68. ter na osnovi SaS o temeljih plana SISS občine Ribnica je zbor uporabnikov skupščine SISS Ribnica na svoji seji dne 29.
3.	1985 sprejel
\
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN OBČANOM Z NIŽJIMI DOHODKI
I.	člen
S tem pravilnikom se določajo merila in ureja postopek za delno nadomeščanje stanarin občanom, ki so imetniki stanovanjske pravice na družbenem ali na stanovanju v zasebni lasti. S tem pravilnikom se ureja:
1. vire financiranja namenskih sredstev za delno nadomeščanje stanarin.
2. upravljanje z namenskimi sredstvi,
3. upravičence za delno nadomeščanje stanarine.
4. pogoje in merila za pridobitev .pravice do delnega nadomeščanja stanarin,
5. način za pridobitev delnega nadomeščanja stanarin,
6. delo odbora in strokovne službe.
7. sodelovanje s komisijo za socialno delo,
8. prehodne in končne določbe.
4. štirje člani
5. pet članov
6. šest članov
7. sedem in več članov
4.0
3.2
3.1
2.3
I.	VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Namenska sredstva se določijo z letnim finančnim načrtom Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Ribnica (v nadaljncm besedilu: stanovanjska skupnost) v okviru sredstev, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kijih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana v občini Ribnica izločijo in namensko združujejo OZD in druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
3.	člen
Namenska sredstva, določena v 2. členu tega pravilnika, vodi stanovanjska skupnost na žiro računu sredstev družbene pomoči.
II. UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI
4: člen
Z namenskimi sredstvi upravljajo delavci in občani po svojih delegatih v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Letni finančni načrt namenskih sredstev za delno nadomeščanje stanarin je sprejet na zboru uporabnikov Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Ribnica.
III. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARIN
5. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak nosilec stanovanjske pravice (v nadaljncm besedilu: upravičenec) ne glede n a to ali uporablja stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjuje pogoje po določbah tega pravilnika.
6. člen
Do delne nadomestitve stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
— če odda stanovanje ali del stanovanja podnajemnikom,
— če opravlja v stanovanju poslovno ali obrtno dejavnost.
— če je prosilec ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda.
— če zaseda nestandardno stanovanje glede na število članov družine in je zavrnil ponujeno ustrezno stanovanje.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PRIDOBITEV NADOMEŠČANJA STANARINE
7. člen
Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna:	-	—
— od števila družinskih članov,
— od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu,
— od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine.
8. člen
Gospodinjstvo je skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj razpolagajo s svojimi sredstvi s tem ko zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe. Družinska gospodinjstva delimo po številu članov v tipe. Znosna stanarina je izračunana v odstotkih od dohodka gospodinjstva in znaša:
Tip družine
1. en član
2. dva člana
3. trije člani
9. člen
Člani gospodinjstva, ki živijo v domovih za upokojence, v raznih zdravstvenih ustanovah zaradi stalnih telesnih in duševnih hib, so člani gospodinjstva, če jih gospodinjstvo vzdržuje.
Ne šteje se med člane gospodinjstva začasno odsotnega člana, ki je na služenju vojaškega roka.,prestajanju kazni ipd., ker ga v času njegove odsotnosti gospodinjstvo ne vzdržuje, razen v primeru, če ga je prej in ga bo predvidoma tudi po vrnitvi vzdrževalo gospodinjstvo.
Člani gospodinjstva niso družinski člani, ki zaradi onemoglosti telesnih in duševnih hib stalno prebivajo v ustreznih domovih in se vzdržujejo z lastnimi ali družbenimi sredstvi.
10. člen
V dohodek gospodinjstva štejemo:
a) dohodki od dela iz delovnega razmerja (potrdila delovnih organizacij o izplačanih neto osebnih dohodkih v preteklem letu),
b) dohodki od honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela (predložitev pogodb, iz katerih so razvidni navedeni dohodki),
c) dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti (ocena dohodkov na osnovi davčnih prijav),
d) prejemki od pokojninskega in invalidskega zavarovanja terstarostnega zavarovanja kmetov (potrdila o prejetih izplačilih v breme-Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma skupnosti starostnega zavarovanja kmetov),
e) dohodki po predpisu o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne (potrdila o prejetih izplačilih ustreznih skupnosti).
f) dohodki od premoženja (ocena na podlagi dokazil o lastništvu nepremičnin. davčnih obveznosti ipd.),
g) štipendije, preživnine in vse že dodeljene socialne varstvene pomoči (potrdila o prejetih izplačilih).
K prošnji za delno nadomestitev stanarine je gospodinjstvo, ki prosi zanjo, dolžno navesti vse prejete dohodke preteklega leta. Kasnejša ugotovitev netočne izjave ima za posledico spremembo sklepa o delnem nadomeščanju stanarine ali njeno ukinitev ter vrnitev izplačil, do katerih prosilec ni bil upravičen.
Pravica do delne nadomestitve stanarine se praviloma ugotavlja za celo lero, pri čemer se upošteva stanarina v tekočem letu. dohodek gospodinjstva pa iz preteklega leta v skupnem znesku.
11. člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z družbenim dogovorom o standardnem stanovanju lahko znašala za:
1 družinskega člana
2 družinska člana
3 družinske člane
4 družinske člane
5 družinskih članov
do 32 m2 do 45 m2 do 58 m2 do 70 m2 do 85 m2
znosni
odstotek
6.8
6.0
4.6
za vsakega nadaljnjega člana družine še 15 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 40 let. se normativ površine poveča za 30%.
12. člen
Imetnik stanovanjske pravice, katerega površina stanovanja glede na število družinskih članov presega dogovorjeni standard po 11. členu tega pravilnika, ima pravico do delne nadomestitve stanarine, če izpolnjuje ostale pogoje iz tega pravilnika.
Pravico do delne nadomestitve stanarine izgubi, ko odkloni primerno manjše stanovanje.
Del stanarine, ki presega standardno stanovanje, mora v vsakem primeru plačati uporabnik stanovanja v celoti sam in ga ni moč nadomestiti, pretežno v primerih ko nastopa občutna razlika v velikosti stanovanja nasproti številu družinskih članov, o čemer se posebej odloči pristojni odbor.
13. člen
Občanu, ki je imetnik stanovanjske pravice v zasebnem stanovanju, sc za osnovo upošteva stanarina, ki bi jo moral plačati po veljavnem Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81). če plačuje višjo stanarino kot bi jo lahko po točkovanju iz zgoraj navedenega pravilnika. V kolikor občan na stanovanju pri zasebnem stanodajalcu plačuje manjšo stanarino kot bi jo moral po točkovanju iz zgoraj navedenega pravilnika, se mu upošteva dejansko plačilo stanarine.
14. člen
Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, ko je letna stanarina izražena v odstotku od skupnega dokazljivega letnega dohodka gospodinjstva višja od odstotka po 8. čl. tega pravilnika za ustrezni tip gospodinjstva. Znesek izračuna iz razlike obeh odstotkov je višina letnega nadomestila stanarine.
15. člen
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za delno nadomeščanje stanarin prizna delno nadomestitev stanarine tudi nosilcu stanovanjske pravice kot posamezniku ali z družino, če živijo v težkih pogojih, kot je:
— invalidnost 1. in II. kategorije,
— duševna prizadetost družinskega člana,
— težje, neozdravljive bolezni npr.: TBC, sladkorna, daljša doba obolenja za rakom.
16. člen
Odbor lahko odkloni delno nadomeščanje stanarine posameznemu upravičencu, ki formalno izpolnjuje pogoje za dodelitev delne nadomestitvestanarine, dejansko pa živi v ugodnejših življenjskih razmerah.
17. člen
Delna nadomestitev stanarine se' upravičencu prizna v obliki odpisadoločene-ga zneska stanarine, ki jo je sicer dolžan plačati. Delna nadomestitev stanarine lahko znaša največ 80 'Z stanarine, ki jo je gospodinjstvo dolžno plačati: 20'( stanarine mora torej v vsakem primeru plačati uporabnik stanovanja, kije prosilec za delno nadomestitev stanarine, ne glede na njegovo socialno stanje.
V.	NAČIN IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DELNEGA NADOMESTILA STANARINE
18. člen
Stanovanjska skupnost enkrat letno v prvem polletju objavi razpis o pogojih za dodelitev Adelnega nadomeščanja stanarin. Razpis se objavi na krajevno običajen način. O objavi razpisa se posebej seznani vse krajevne skupnosti, občinsko skupnost socialnega varstva, stanovalce preko hišnih svetov v družbenih stanovanjih in vse imetnike stanovanjske pravice, ki že dobivajo delno nadomestitev stanarine.
19. člen
Razpis mora vsebovati naslednje podatke:
— pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec za dodelitev delnega nadomeščanja stanarine,
— osnovne podatke, ki jih mora upravičenec navesti v zahtevi za delno nadomeščanje stanarin,
— dokazila, ki jih mora upravičenec predložiti k zahtevku,
— rok zbiranja prispevkov,
— način in kraj vložitve zahtevka.
20. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja upravičenec na predpisanem obrazcu in ga predloži:
— zaposleni v svoji delovni organizaciji,
— nezaposleni in upokojenci v svoji krajevni skupnosti.
21. člen
Pravico do delnega nadomeščanja stanarine ima upravičenec od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka. Pravica do DNS poteče 1. 4. v naslednjem letu. Za nazaj oprostitev ni možna. Gospodinjstva, ki so že prejemala delno nadomestitev stanarine, morajo vsako leto na poziv oziroma objavo SISS predložiti zahtevana dokazila o pogojih za delno nadomeščanje stanarine v tekočem letu, ne glede na to, če se od predhodnega leta niso spremenili. Upravičenci do DNS, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine s 1.4. tekočega leta.
Rok za vložitev zahtevka se določi z vsakokratnim razpisom.
22. člen
Pristojni organ odloči o pravilno vloženem zahtevku upravičenca praviloma v
30.	dneh za dodelitev delne nadomestitve stanarine in izda sklep o odobritvi oziroma zavrnitvi.
23. člen
Zoper sklep o odobritvi oziroma zavrnitvi delne nadomestitve stanarine ima upravičenec pravico pritožbe na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Ribnica v roku 30 dni po sprejemu sklepa.
Lista upravičencev se objavi na krajevno običajen način.
VIL DELO ODBORA IN STROKOVNE SLUŽBE
24. člen
Izvajanje določil tega pravilnika opravlja Center za socialno delo za občino Ribnica.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti.
26. člen
Z veljavnostjo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin občanom z nižjimi dohodki (Skupščinski Dolenjski
list št. 7 z dne 10. 3. 1983). Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine SISS Ribnica in po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štev.: S-ll/3 Datum: 29. marec 1985
Predsednik ZU: MARIJA PAJK, 1. r.
161.
Na podlagi 1. odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS, št. 8/80) so Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Skupnost otroškega varstva Ribnica, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ribnica, Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica in Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica sprejele
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica
I.	Splošne določbe
L člen
V občinsko skupnost socialnega varstva Ribnica (v nadaljenem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po Občinski skupnosti socialnega skrbstva Ribnica, Skupnosti otroškega varstva Ribnica, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enoti v Ribnici, Občinski skupnosti za zaposlovanje Ribnica in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ribnica (v nadaljnem besedilu: ustanoviteljice).
2. člen
V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori skupščine občine Ribnica.
3. člen
V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialnovarstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnem besedilu druge skupnosti).
4. člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
5. člen
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov.
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica.
Sedež skupnosti je v Ribnici, Trg Veljka Vlahoviča A/l.
Delo Občinske skupnosti socialnega varstva je javno.
Na podlagi tega SaS se pravice, obveznosti in odgovornosti podrobneje urejajo s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica.
II.	Naloge skupnosti socialnega varstva
6.	člen
V skupnosti socalnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanjenovih oblik socialnega varstva za območje občine Ribnica.
V skupnosti soicalnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
— izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne;
— programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic;
— načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb;
— kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč;
— minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev;
— osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov;
— osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom;
— osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine;
— osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti;
— nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti;
— merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
— osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje;
— socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice;
— naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7. člen
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka borcem NOV.
8. člen
Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica določa v skladu z zakonom zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev.
III.	Planiranje v skupnosti socialnega varstva
9. člen
V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialnovarstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo:
— katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd) ter kakšnaenotna metodologija naj se pri tem uporabi in
— katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
10. člen
Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana.
11. člen
V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti:
— socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
— obseg socialnovarstvenih pravic,
— pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice,
— programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
— prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
12. člen
Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih .planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
— obseg socialnovarstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja,
— merila za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pravic,
— medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
— način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
Če ustanoviteljica oz. druga skupnost ne izvaja usklajenih socialnovarstvenih delov SaS o temeljih plana, jo skupnost socialnega varstva o tem opozori.
Ustanovireljica oz. druga skupnost zavzame o opozorilu svoje stališče in o njem obvesti skupnost socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva v primeru nadaljnjega neustreznega ravnanja ustanoviteljice oz. druge skupnosti o tem obvesti temeljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in preko sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost.
Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje usklajenih socialno varstvenih elementov.
13. člen
Postopek planiranja in usklajevanja socialnovarstvenih elementov natančneje ureja statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica.
IV.	Upravljanje skupnosti socialnega varstva
a)	Skupščina
14. člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, kijih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
15. člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer:
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica — 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev;
— Skupnost otroškega varstva Ribnica 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev;
— Skupnost pokojninskega in invalidksega zavarovanja v SR Sloveniji, enota v občini Ribnica, 6 delegatov;
— Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica 6 delegatov;
— Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev.
Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej opredeljujejo ustanoviteljice v svojih splošnih aktih.
16. člen
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
Delegat iz 1. odstavka tega člena ima enake pravice kot delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev.
17. člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
— usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje;
— obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva;
— usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine;
— opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja;
— spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva;
— sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
— sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
— sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje I judskeobrambe in družbene samozaščite;
— sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva;
— obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi na njeno dejavnost;
— voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva;
— opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti.
18. člen ■
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščineobčine Ribnica odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Ribnica.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine Ribnica se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta skupščine občine.
19. člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva in opravlja druge naloge, ki so določene v statutu skupnosti socialnega varstva.
20. člen
Skupščina zaseda in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.
21. člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
22. člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če sc tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov us-
tanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar pa se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
23. člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti.
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost, sodeluje v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bila s tem resno ogrožena uresničitev posameznih socialnovarstvenih delov programov, lahko skupščina občine Ribnica na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
b)	Skupni organi
24. člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic: za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
25. člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
— koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
— komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
— komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
— komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost,
— komisija za splošne in administrativne zadeve.
26. člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.
27. člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskimi organizacijami' in društvi in obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov.
28. člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialnovarstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
29. člen
Komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva in obravnava druga organizacijska in normativna vprašanja.
30. člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve.
31. člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog in sklepov.
32. člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacij a in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
33. člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah. Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
34. člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
35. člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
36. člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
VI.	Sredstva skupnosti socialnega varstva
37. člen
Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in njenih organov in za opravljanje strokovnih opravil.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VII.	Strokovna služba
38. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini skupne strokovne službe SIS občine Ribnica.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
39. člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjegačlenate-ga sporazuma, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih-je bila oblikovanarprogramu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva.
VIII.	Nadzorstvo
40. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varetva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
41. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
42. člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik.
43. člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socilnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ skupščine občine Ribnica.
IX. Razmerja skupnosti socialnega varstva do ustanoviteljic, do Skupnosti socialnega varstva Slovenije, do drugih skupnosti ter do družbenih dejavnikov
44. člen
Skupnost socialnega varstva je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščinam ustanoviteljico svojem delu, o izvajanju politike socialnega varstva in o uporabi sredstev.
45. člen
Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi skupnostmi ter družbeno političnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi.
X.	Predhodne in končne določbe
46. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasuje skupščina občine Ribnica.
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
47. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 33/82-OSSV
Datum: 27. 1. 1983	Ustanoviteljice:
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Skupnost otroškega varstva Ribnica, Skupnost invalidskega in pok. zavarovanja — enota v Ribnici, Občinska skupnost za zaposlovanje v Ribnici,
Samoupravna stanovanjaska skupnost v Ribnici.
162.
Na podlagi 5. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica in v zvezi z 10. členom Zakon a o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8/80) je skupščina ObAnske skupnosti socialnega varstva Ribnica na svoji 2. seji, dne 27. 9. 1982 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti sodatnega varstva Ribnica I. Splošne določbe
1. člen
Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki sojo ustanovile Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Skupnost otroškega varstva Ribnica, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v Ribnici, Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica in Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice).
2. člen
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje in občani občine Ribnica oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programedela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ribnica.
3. člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
4. člen
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter njenih samoupravnih aktov.
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba.
Ime skupnosti socialnega varstva je: »Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica.«
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ribnici, Trg Veljka Vlahoviča 1/A. Skupnost socialnega varstva ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica.«
II.	Naloge skupnosti socialnega varstva
6.	člen
V skupnosti socialnega varstva se oblik ujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ribnica.
V skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
— izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;
— programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic;
— načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb;
t— kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč;
— minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev;
— osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov;
— osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom;
— osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine;
— osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti;
— nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za' čas brezposelnosti;
— merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
— osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje;
— socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice;
— naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7. člen
V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti:
1. S področja socilanega skrbstva:
— programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov,
— kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode,
— osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
— osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom,
— programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov teh storitev,
— osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine,
— načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju
— naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti,
— osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči	občanom	po	prestani
zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam,	ki jim je izrečen
varstveni nadzor.
2. S področja otroškega varstva:
— programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
— osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojno varstvenih zavodih ter v varstvenih družinah
— kriteriji za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije,
— osnove in merila za določanje otroškega dodatka,
— nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta,
— merila za nadomestilo dohodka kmečkim materam v poporodni dobi.
3. S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
— ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja.
4. S področja zaposlovanja:
— načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
— minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev,
— osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči t er drugi socialnovarstveni ukrepi.
5. S področja stanovanjskega gospodarstva:
— kriterije za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
— osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine,
— osnove in merila za premiranje namenskega varčevanja za gradnjo ali nakup stanovanj.
8. člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski izobraževalni skupnosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva. .
9. člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
10. člen
Skupnost socialenga varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom — borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev.
11. člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Občinske skupnosti za zaposlovanje Ribnica, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica in Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja SRS — enote v Ribnici sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji.
III.	Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana
12. člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana sev skupnosti socialnega varstva prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialnovarstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
13. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti predlagajo način in roke priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana v skupnosti socialnega varstva skladno s svojimi sklepi.
14. člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok priprave ter skupni organ, ki bo pripravil osnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se uskladijo socialnovarstveni elementi. •
15. člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem:
— katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
— katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
16. člen
Skupni organ spremlja pripravo in oceni skupne strokovne podlage za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
17. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
18. člen
Skupni organ pripravi posebni samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti uskladijo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
— obseg socialnovarstvenih pravic,
— pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice,
— programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
— prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
19. člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme poseben samoupravni sporazum, ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti.
20. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti so pri pripravi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih plana dolžne upoštevati določbe in elemente iz posebnega samoupravnega sporazuma.
21. člen
Skupni organ spremlja pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samoupravnim sporazumom.
Če skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s posebnim samoupravnim sporazumom predlaga, da se v skupščini skupnosti socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek.
IV.	Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupnosti socialnega
varstva
22. člen
Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih pianov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela.
23. člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialnovarstvenih elementov skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini.
Če skupnost iz prvega odstavka pravočasno ne da pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socailncga varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala.
24. člen
Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem sc morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.
25. člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen.
Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice.
26. člen
Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda.
27. člen
Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje.
28. člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialnovarstvenih delov programov, lahko izvršni svet skupščine občine Ribnica na pobudo skupščine skupnosti socialnega varstva predlaga skupščini občine Ribnica, da začasno uredi to vprašanje.
29. člen
Kadar se v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji pospreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam.
Če na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 26. in 27. člena tega statuta.
30. člen
Natančnejše določbe o postopku usklajevanja socialnovarstvenih elementov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	Skupščina skupnosti in njeni organi Pooblastila in odgovornosti skupščine
31. člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
— usklajuje socialnovarstvene programe s -posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
— obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,
— usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Ribnica,
— opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
— spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
— sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva,
— sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
— sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
— obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost,
— voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnikater predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva,
— opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti,
— voli delegate za skupščino skupnosti socialnega varstva Slovenije.
32. člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Ribnica odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Ribnica.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine Ribnica, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine.
Sestava skupščine
33. člen
Skupščino sestavljajo delegati, kijih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Ustanoviteljice zagotovijo prisotnost delegata izmed delegatov uporabnikov ali izvajalcev v skladu s poslovnikom skupnosti socialnega varstva.
34. člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer:
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev;
— Skupnost otroškega varstva Ribnica, 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev;
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ribnica, 6 delegatov;
— Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica, 6 delegatov;
— Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica, 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev.
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje delegat te skupnosti pri delu skupščine.
Pravice, obveznost in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
35. člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
— da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale;
— da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skuščine;
— da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov;
— da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov;
— da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov.
Delegat iz drugega odstavka 34. člena tega statuta ima enake pravice kot delegati ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev v skupščini.
36. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo n a podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki sojih delegirale.
Predsednik skupščine
37. člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namenstika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let.
38. člen
Predsednik skupščine:
— predstavlja in zastopa skupnost,
— odgovarja za zakonitost dela skupnosti,
— skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
— skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
— podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in
— opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
39. člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
40. člen
Namestnik predsednika skupščine:
— nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti;
— pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in
— opravlja druge zadeve, za katerega pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
Postopek sklicevanja sej
41. člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj po dvakrat letno.
42. člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
43. člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
44. člen
Sklep stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
45. člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenj a ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek.
46. člen
Usklajevalni postopek se začne, ko predsednik skupščine predlaga skupščini, naj se zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obravnavo tistemu skupnemu organu skupščine, ki je pristojen za usklajevanje te problematike.
Skupni organ je dolžan v 14 dneh zadevo ponovno proučiti, pripraviti dodatne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej pozove tiste ustanoviteljice, ki se s prvotnim predlogom niso strinjale, da utemeljijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziroma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini.
47. člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšnjega člena tega statuta tudi delegati te skupnosti in sicer z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic.
48. člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, se smiselno uporabljajo določbe 28. člena tega statuta.
Skupni organi
49. člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustno-viteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanoviteljice, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
50. člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
51. člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
52. člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
53. člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:	,
— koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
— komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov.
— komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
— komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost,
— komisija za splošne in administrativne zadeve.
54. člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
— razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev;
— predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev;
— sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik
družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi;
— opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice. Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegata skupnosti
socialnega varstva in po en delegat iz Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica, Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica, Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS
— enote v občini Ribnica in Združenja borcev NOV Ribnica.
55. člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov:
— spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavod za usposabljanja ter programe dela invalidskih organizacij in društev;
— pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje;
— pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide;
— sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov;
— opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Komisija ima 9 članov, sestavlja pa jo 5 delegatov ustanoviteljic in po en delegat Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica, Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica, Občinskega odbora RK Ribnica ter delegat invalidske organizacije.
56. člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
— spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Ribnica in njihovo izvajanje;
— sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov;
— pripravlja predloge za usklajevanje programov;
— pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva;
— oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in merilih za uveljavljanje socialnih pravic;
— proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega .varstva;
Komisija ima 7 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice in dva delegata skupnosti socialnega varstva.
57. člen
Komisija za samoupravno organiziranost in hormativno dejavnost pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva in dbravna-va druga organizacijska in normativna vprašanja. Komisija ima pet članov, sestavlja jo po en delegat vsake ustanoviteljice.
58. člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve:
— obravnava vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva;
— proble.matiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva;
— razmerje do skupnih strokovnih služb SIS občine Ribnica;
— druge splošne in administrativne zadeve.
Komisija za splošne in administrativne zadeve ima 5 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice.
59. člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanjedoločenihnalogalisklepov.
60. člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacija in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
61. člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno in samozaščito:	*
Odbor za ljudsko obrambo samozaščito:
— sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
— usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri skupščini občine Ribnica, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva;
— sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovnega socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
— organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 7 članov, kijih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, ki je hk-
rati predsednik odbora ter predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev.
62. člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
63. člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemmih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
64. člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
VII.	Sredstva skupnosti socialnega varstva
65. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega varstva.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VIII.	Strokovna služba
66. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva, skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, delovno skupnost skupnih strok, služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Ribnica.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
67. člen
Strokovna služba:
— neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov;
— pripravlja informacije in poročila za organe skupnosti;
— pripravlja osnutke splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč;
— opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe;
— opravlja druge tekoče zadeve za skupnost.
68. člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum.
69. člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
70. člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela, k razvidu del in nalog ter k imenovanju vodje skupne strokovne službe je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva.
IX.	Nadzorstvo
71. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
•
72. člen
Skupnost soicalnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole:
— nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega . varstva,
— nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva,
— nadzira delovanje strokovne službe,
— upravlja druge zadeve.
73. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tri člane, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
74. člen
Natančnejše določbe k delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
.7.5. člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Ribnica.
X.	Javnost dela skupnosti socialnega varstva
76. člen
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja.
77. člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovneslužbe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic.
Skupščina je dolžna obravnavati priporočila, mnenja, pobude in vprašanj a ustanoviteljic in jih o tem obveščati.
78. člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se izvaja:
— preko delegatov v skupščini,
— s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
— s pomočjo sredstev javnega obveščanja in
— z drugimi oblikami obveščančac ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine.
79. člen
Pri delu skupščine in njenih organov se lahko iz posebno utemeljenih razlogov, ki so določeni v poslovniku, izključi javnost.
Predlog za izključitev javnosti da predsednik skupščine.
XI.	Prehodne in končne določbe
80. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina in ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ribnica.
81. člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za tolmačenje določb tega statuta je pristojna skupščina.
82. člen
Ta statut se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 26/82—OSSV Datum: 27. 9. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE MARICA GOL1JA, l.r.
Medobčinske objave
163.
Na podlagi 50. in 51. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79 in 12/82) ter 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80), 246. člena statuta občine Metlika, 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79.), so občinske skupščine Črnomelj, dne 8. 3. 1985, Metlika, dne 27. 3. 1985, Novo mesto, dne 31. januarja 1985 in Trebnje, dne 6. 3. 1985 sprejele
ODLOK
o ustanovitvi Uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in
Trebnje
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: uprava), kot skupni upravni organ za zadeve inšpekcijskega nadzorstva iz občinske pristojnosti, za območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občine ustanoviteljice), ter določa položaj, organizacijo in delovno področje uprave, položaj in način imenovanja funkcionarjev, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v upravi, ureja vprašanja v zvezi s sredstvi za delo uprave in dohodkom delovneskupnosti ter razmerja med organi občin ustanoviteljic in druga razmerja.
2.	člen
Uprava ima svoje ime in uradni pečat z besedilom: Socialistična republika Slovenija, Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto.
Sedež uprave je v Novem mestu.
Vsi uradni akti, ki jih izdaja inšpektor v inšpekcijskem postopku, morajo imeti v glavi navedeno: ime socialistične republike, ime skupščine občine, na katere območju se postopek odvija, ime uprave in ime inšpekcije, ki akt izdaja.
.3. člen
Uprava opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine ustanoviteljice kot upravni organ te občine.
Zaradi racionalnega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva lahko opravlja uprava posamezno inšpekcijsko nadzorstvo tudi na območju drugih občin, če se tako sprorazumejo izvršni sveti občin ustanoviteljic in zainteresiranih občin ter uprava na podlagi predloga republiškega upravnega organa, pristojnega za posamezno inšpekcijsko področje.
4. člen
Sredstva za delo uprave so družbena sredstva, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga za delo uprave ter pogoje za uresničevanje njene funkcije.
5. člen
Skupščine občin ustanoviteljic in njihovi izvršni sveti zagotavljajo upravi samostojnost pri delu in s svojimi ukrepi preprečujejo nezakonite vplive na delo uprave in inšpektorjev.
6. člen
Za uresničevanje širšega družbenega vpliva na delo uprave ustanovijo občine ustanoviteljice družbeni svet za vprašanja inšpekcijskega nadzorstva na podlagi medsebojnega dogovora udeležencev pri delu sveta.
II.	POLOŽAJ. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVE
7. člen
Uprava je individualno vodeni skupni upravni organ, ki jo vodi načelnik. Načelnik ima namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.
Uprava je odgovorna vsaki občini ustanoviteljici in njenemu izvršnemu svetu za opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.
Vsaka občina ustanoviteljica psejema program dela uprave, spremlja njegovo izvajanje in lahko zahteva, da uprava opravi določeno nalogo.
8. člen
Uprava opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic na naslednjih področjih: cestnoprometne, cestne, inšpekcije dela, elektroenergetske, gozdarske, gradbene, kmetijske, komunalne, sanitarne, tržne, urbanistične, veterinarske, vodnogospodarske, ribiške, lovske, vinarske, požarne inšpekcije in inšpekcije parnih kotlov.
Uprava daje predloge za uvedbo postopkov pri javnem tožilstvu, sodišču in organu za postopek o prekršku, daje poročilo republiškim inšpekcijskim organom, o nepravilnostih obvešča samoupravne organe organizacij združenega dela in skupnosti, sodeluje z organi samoupravnedclavske kontrole, potrošniškimi sveti in z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.
9. člen
Uprava izvršuje svoje delovne naloge po programu dela, ki ga vsako leto pripravi oz. določi načelnik uprave po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti, potrdijo pa ga izvršni sveti občin ustanoviteljic.
10. člen
Uprava je dolžna obveščati izvršne svete občin ustanoviteljic o svojem delu, poročati o izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področje inšpekcijskega nadzorstva, dajati odgovore, pojasnila in podatke posameznim zborom skupščin, njihovim delovnim telesom ali delegatom, na zahtevo proučiti stanje na posameznem področju inšpekcijskega nadzorstva, predlagati, da se obravnava in zavzame stališče o posameznih vprašanjih s področja njihovega dela, kot tudi predlagati izdajo, spremembo ali odpravo odlokov in drugih ukrepov, ki se tičejo zadev inšpekcijskega nadzorstva.
111.	NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
I I. člen
S pravilnikom o organizaciji in delu uprave se oblikujejo notranje organizacijske enote glede na naravo dela, obseg in zahtevnost nalog ter način vodenja, programiranja in opravljanja nalog ter pooblastila delavcev pri njihovem opravljanju.
12.	člen
S pravilnikom o sistemizaciji del in nalog uprave se določi zlasti naziv in razpored del in nalog po organizacijskih enotah z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoj za opravljanje posameznih del in nalog, skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog in število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje.
13. člen
Notranjo organizacijo in delo uprave ter sistemizacijo del in nalog uprave predpiše načelnik uprave z akti iz 11. in 12. člena tega odloka po predhodnem mnenju delovne skupnosti uprave ter soglasju izvršnih svetov občin ustanoviteljic.
Akta po prejšnjem odstavku morata biti usklajena s splošnimi načeli za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, ki jih predpišejo izvršni sveti občin ustanoviteljic.
IV. POLOŽAJ IN NAČIN IMENOVANJA FUNKCIONARJEV, VODILNIH DELAVCEV IN DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI
14. člen
Upravo vodi in predstavlja načelnik, ki organizira in koordinira delo inšpektorjev, določa program dela inšpektorjev in opravlja druga organizacijska in strokovna opravila, potrebna za učinkovito in strokovno delo uprave. Načelnik uprave je odredbodajalec finančnega predračuna uprave.
Načelnika uprave imenujejo skupščine občin ustanoviteljic za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan še za 4 leta.
15. člen
Načelnik uprave ima namestnika, ki opravlja dela in naloge inšpekcijskega nadzorstva in nadomešča načelnika v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Za namestnika načelnika uprave imenujejo skupščine občin ustanoviteljic enega od inšpektorjev v upravi za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan še za 4 leta.
16. člen
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravi, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ali druge pomembnejše upravne in strokovne naloge, določa pravilnik o sistemizaciji del in nalog uprave.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje načelnik uprave s soglasjem izvršnih svetov občin ustanoviteljic. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za 4 leta, in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
17. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji, ki imajo za ugotavljanje dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev posameznih zadev, lahko pomočnike v skladu s pravilnikom o sistemizaciji del in nalog uprave.
Inšpektorji opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo na območju posamezne občin e kot organi te občine, njej odgovarjajo za svoje delo in ji o svojem delu poročajo. Inšpektorji so pri svojem delu samostojni.
V. SREDSTVA ZA DELO UPRAVE IN DOHODEK DELOVNE SKUPNOSTI
18. člen
Sredstva za delo uprave so:
— sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
— sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo upravi za osebni dohodek načelnika uprave,
— sredstva za materialne stroške,
— sredstva za opremo,
— sredstva za posebne namene.
19. člen
Sredstva za delo uprave določijo občine ustanoviteljice na predlog izvršnih svetov v svojih proračunih. Osnova za izračun potrebnih sredstev, kijih občine ustanoviteljice zagotavljajo za delo uprave, je letni program dela uprave.
20. člen
V programu dela uprave se določijo dela in naloge, ki jih je uprava dolžna opraviti v posameznem letu in sicer glede na vrsto, zahtevnost in sestavljenost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Program dela uprave določi načelnik uprave po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti.
Program dela z zahtevkom za zagotovitev sredstev za delo uprave predloži uprava izvršnim svetom občin ustanoviteljic. V zahtevku za zagotovitev sredstev se navedejo osnovni pokazatelji o obsegu sredstev, potrebnih za izvršitev del in nalog iz letnega programa dela ter drugi podatki, ki vplivajo na določitev potrebnih sredstev.
21. člen
Predračun in zaključni račun sredstev za materialne stroške, sredstev opreme in sredstev za posebne namene določi načelnik uprave po predhodnem mnenju delovne skupnosti, če z zakonom za posamezne vrste sredstev ni drugače določeno.
Predlog zaključnega računa s poročilom o uporabi sredstev po prejšnjem odstavku predloži načelnik uprave izvršnim svetom občin ustanoviteljic.
22. člen
Sredstva za delo uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice, ob upoštevanju programa dela uprave in števila delavcev, ki delajo za posamezno občino, praviloma po naslednjih razmerjih:
Črnomelj	18,7%
Metlika	11,3%
Novo mesto	51,3%
Trebnje	18,7%
Razmerja, določena po prejšnjem odstavku, se sorazmerno zmanjšajo za udeležbo sredstev, ki jih za delo uprave zagotavljajo občine, na območju katerih uprava opravlja posamezno inšpekcijsko nadzorstvo po drugem odstavku 3. člena tega odloka.
23. člen
Sredstva, ki jih uprava doseže s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna občine ustanoviteljice, v kateri so bila sredstva ustvarjena.
Uprava lahko v celoti uporabi sredstva iz prejšnjega odstavka za delo uprave pod pogojem, da le-te izkaže v zahtevku za zagotovitev sredstev in v zaključnem računu.
24. člen
Delavci v delovni skupnosti uprave pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo uprave primerno načelom svobodne menjave dela v skladu s samoupravnim sporazumom o pridobivanju in razporejanju dohodka delovne skupnosti uprave, ki ga sklenejo načelnik uprave, delavci delovne skupnosti, izvršni sveti občin ustanoviteljic ter sindikalna organizacija uprave.
V okviru dohodka delovne skupnosti pridobvajo delavci sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter z osnovami in merili iz samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora.
25. člen
Dohodek, ki ga pridobi delovna skupnost uprave, je odvisen od pravočasnega, zakonitega, popolnega in smotrnega izvrševanja funkcij, del in nalog uprave.
Podlaga za ugotovitev prispevka delovne skupnosti k izvrševanju funkcij, del in nalog uprave, so dela in naloge z delovnega področja uprave, ki sojih v ustreznem obdobju opravili delavci v delovni skupnosti.
Prispevek delovne skupnosti uprave k izvrševanju njegovih funkcij, del in nalog ugotovijo oziroma ocenijo izvršni sveti občin ustanoviteljic potem, ko dobijo mnenje načelnika uprave in sicer praviloma po preteku leta, za katero daje oceno, in o tem obvestijo skupščine občin ustanoviteljic. Načelnik uprave morao svojem mnenju predhodno obvestiti delovno skupnost uprave.
VI.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
26. člen
Delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti uprave.
Način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter organe delovne skupnosti določa statut delovne skupnosti v skladu z zakonom.
27. člen
Delavci delovne skupnosti uprave lahko sodelujejo z delavci delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine Novo mesto pri urejanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter vprašanj, ki so skupnega pomena v skladu z zakonom in statuti delovnih skupnosti upravnih organov.
VIL RAZMERJA MED ORGANI OBČIN USTANOVITELJIC
28. člen
Izvršni sveti oz. občinski upravni organi občin ustanoviteljic se med seboj sporazumevajo o usklajenem urejanju vprašanj, ki imajo pomen za smotrno organizacijo in delo uprave.
Občinski upravni organi občin ustanoviteljic in uprava sodelujejo v okviru svojega delovnega področja in svojih pobolastil v vprašanjih skupnega pomena, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
29. člen
Izvršni sveti'občin ustanoviteljic sklenejo poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti do uprave ter obveznosti in pravice uprave do občin ustanoviteljic.
VIII.	DRUŽBENI SVET ZA VPRAŠANJA INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA
30. člen
Na področju inšpekcijskega nadzorstva, ki ga opravlja uprava, sev skladu z zakonom ustanovi družbeni svet.
Družbeni svet za vprašanja inšpekcijskega nadzorstva:
— zagotavlja demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med občinami ustanoviteljicami, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organi in organizacijami glede izvajanja politike na delovnem področju uprave,
— daje pobude in obravnava načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov in drugih splošnih aktov ter daje pobude za proučitev
oziroma rešitev posameznih vprašanj, pomembnih za inšpekcijsko nadzorstvo,
— zagotavlja demokratični družbeni vpliv na delo uprave.
Udeleženci družbenega sveta so izvršni sveti občin ustanoviteljic, medobčinske družbenopolitične organizacije, Temeljno javno tožilstvo Novo mesto, Uprava za notranje zadeve Novo mesto in uprava.
31. člene
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za družbeni svet za vprašanja inšpekcijskega nadzorstva opravlja uprava.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Določbi drugega odstavka 14. in drugega odstavka 15. člena tega odloka, kise nanašata na imenovanje in trajanje mandatne dobe načelnika uprave in njegovega namestnika, se uporabljata od 14. 4. 1982 dalje. Pri uporabi teh določb se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije pred datumom iz prejšnjega stavka. Določbi o omejitvi ponovnega imenovanja ne veljata v primeru, če je imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
33. člen •
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 21/79 in 21/80).
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-5/85 Datum: 8/3-1985
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, I. r.
Številka: 022-1/84
Datum: 27/3-1985	Predsednik
skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, 1. r.
Številka: 021-1/85 Datum: 31/1-1985
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
Številka: 021-06/85-10 Datum: 6/3-1985
Predsednik skupščine občine Trebnje IVAN GOLE, I. r.
164.
Izvršilni odbor
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI DOLENJSKE, NOVO MESTO OBJAVLJA
po pooblastilu skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske naslednje prispevne stopnje povračil od katastrskega dohodka v letu 1985, kot sledi:
— za občino	Brežice	0,56% od	K D
— za občino	Črnomelj	0,50% od	K D
— za občino	Krško	0,56% od	K D
— za občino	Laško (del)	0,45% od	K D
— za občino	Metlika	0,42% od	K D
— za občino	Novo mesto	0,56% od	K D
— za občino	Sevnica	0,54% od	KD
— za občino	Trebnje	0,56% od	KD
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in veljaod 1. 1, 1985dalje. S tem sklepom se razveljavi naše obvestilo štev. 1004/30-1985 z dne 15. L 1985, poslano Upravam za družbene prihodke.
Novo mesto, 1. 4. 1985
Predsednik lO OVSD: JOŽE AVŠ1Č, I. r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* « občine ČRNOMELJ. KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.
BELEŽKE:
Popravek odloka št. 151 skupščine občine Črnomelj str. 126.
5. člen se pravilno glasi:
»5. člen
Ta odlok začne veljati z datumom sprejema na občinski skupščini.«