pil
B
■Hi
B Ji .Ja Ji
IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIV ŠT. Z HRASTNIK, 15. 3. 1932
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
OB S. MARCU
Ves socialistični svet že dolgo vrsto let praznuje mednarodni dan žensk — obletnico, ko so ameriške socialistke v javnih demonstracijah zahtevale volilno pravico, ko so ruske delavke na petrograjskih ulicah zahtevale kruh in mir ter ko se je mednarodno žensko gibanje pridružilo delavskemu boju za osvoboditev človeka. To je zgodovinsko izročilo tega praznika.
Lenin je leta 1921 ob osmem marcu zapisal, da ni mogoče uresničiti delavske države, če v javno delo, življenje in politiko ne bodo vključene tudi delavke. Zato naj delavci in delavke v svojem revo-
lucionarnem boju manifestirajo zavest, da le v lastni in skupni razredni borbi za socializem lahko dosežejo tiste materialne in družbene pogoje, ki bodo ženskam o-mogočili, da bodo lahko , delale, politično odločale, ne da bi se jim zaradi tega bilo potrebno odrekati svojemu materinstvu. To je obenem pomenilo, da se delavke ne borijo le za pravno izenačevanje s pravicami moških. j
Tudi v Jugoslaviji so se napredna delavska in ženska gibanja pridružila temu boju. Že leta 1911 se je srbski revolucionar Dimitrije Tucovič zavzemal za idejo osmega
marca, komunistična partija pa je borbo za enakopravnost žensk sprejela v svoj program.
Od takrat je ta dan mobiliziral vedno nove delavske množice. Ženske so v vse večjem številu sodelovale v .tem revolucionarnem gibanju, pa tudi pri utrjevanju in razvijanju široke antifašistične fronte, ki se je -oblikovala v predvojnem obdobju.
Zato so se po letu 1941 množično odzvale komunistične partije na oborožen odpor proti fašističnim napadalcem. Prvič v zgodovini so slovenske ženske, skupaj z ženami vseh jugoslovanskih narodov, prijele za orožje in se postavile v vrste svojih mož in otrok, da bi zavarovali obstoj svojega naroda. Množična udeležba žensk v NOB je dajala našemu boju širino in značaj vseljudskega odpora, prežemala ga je s toplino in humanostjo.
Tovariš Tito je ta delež ocenil takole: »Jugoslovanske ženske, ki so v tem boju s takim samoprema-govanjem toliko žrtvovale, ki tako uporno stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da tukaj enkrat za vselej utrdijo eno dejstvo: da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nikdar več nihče ne bo mogel iztrgati teh krvavih sadov iz. njihovih rok.«
Dinamičen razvoj naše dežele po osvoboditvi izpod fašistične tiranije je temeljito posegel tudi v življenje žensk. Nagla industrializacija in z njo povzročeno spreminja-
nje socialne sestave prebivalstva, je na široko odprla vrata ženskam v tovarne, šole in celotno družbeno dogajanje. Prav njihov delež v graditvi porušene domovine in njenem vsestranskem gospodarskem in družbenem razvoju je omogočil, da delavke danes pri nas enakopravno in vzajemno z delavci uresničujejo tako odnose v družbi, s katerimi naj bi polno uveljavili položaj in pravice tistega, ki dela in ustvarja družbeno bogastvo, da tudi odloča o pogojih,' sredstvih in plodovih svojega dela, da delavec ne bo. več le težak, na katerem drugi gradijo svojo srečo, ampak resnično kovač svoje lastne usode, svoje lastne sreče.
Osmi marec ostaja v naši družbi simbol boja delavskega razreda za politično, družbeno in ekonomsko enakopravnost žensk. Pri nas danes povezujemo ta boj s prizadevanji za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih postopoma in vztrajno razrešujemo vse tisto, kar je še ovira za delavca in delavko pri delu, upravljanju in v družini. Zato moramo nenehno i spremljati in analizirati prehojeno pot in ugotavljati, v kolikšni meri združeni delavci obvladujejo vse tokove družbene —reprodukcije — ne le ustvarjajo dohodek, temveč ga tudi razporejajo za skupne, in osebne potrebe. Pa tudi, ali pri tem dovolj upoštevamo tista vprašanja, ki zadevajo položaj ženske kot delavke in matere.
DELAVKAM IN UPOKOJENKAM ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA!
Samoupravni organi iii DFO Steklarne Hrastnik ter Uredništvo Steklarja

Ob zaključnem računu
Poslovno leto 1981 je za nami. Naše misli so v času razprav o rezultatih poslovanji bile bolj usmerjene v rezultate poslovanja »lastne« temeljne organizacije oziroma DO kot celote. Da bi bili seznanjeni z delom, gosno-darjenjem in rezultati dela drugih temeljnih organizacij, objavljamo nekaj podatkov o rezultatih le-teh.
TOZD Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Leto 1981 je bilo leto, ko smo le z izrednimi napori lahko zagotavljali potrebne surovine, energijo in ostali material za nemoteno proizvodnjo v našem TOZD (v TOZD-2 so morali občasno ustavljati posamezne proizvodne linije zaradi pomanjkanja surovin). Zaradi znanih težav pri uvozu (omejevanje možnosti uvoza, občasne prepovedi uvoza itd.) smo, da bi povečali možnost uvoza, sprejeli obveznost 10% nadplanskega izvoza na konvertibilno tržišče. Tako velik izvoz na konvertibilno tržišče pa predstavlja za naš TOZD po drugi strani tudi doseganje manjšega odpadka.
PROIZVODNJA: 6,144.345 kg
V letu 1981 smo dosegli rekordno proizvodnjo zadnjih 5 let, ki znaša 6,144.345 kg in presegli v letu 1980 doseženo proizvodnjo ža 6,5 % kljub temu, da nas je bilo zaposlenih v letu. 1981 za 1,5% manj kot v letu 1980 (ob upoštevanju izvedene reorganizacije). Tako smo plan proizvodnje za leto 1981 presegli ¿a 8,38 % pri zaposlenosti 96,65 % glede na plan za leto 1981.
ODPADEK: 16,07%, v letu 1986: 9,86%
Pri odpadku ugotavljamo nekoliko slabše rezultate kot leta 1980, saj je odpadek pora -stel za 2,13 %. Podrobnejša analiza odpadka nam kaže porast odpadka za 6,84 % pri napaki stekla, zmanjšanje odpadka za 4,20% pri/napaki dela in za 1 % pri ostalih lomih: Glavni vzroki za nekoliko večji odpadek v letu 1981 (ki pa je v primerjavi s prejšnjimi leti izredno nizek) so. v dotrajanih objektih, saj sttio v letu 1981 uspešno opravili dva planirana-remonta, v uvajanju novega zahtevnega asortimana iz skupine RDBO-5 za izvoz (ostrejši kriteriji kvalitete) in v zatrpa-nosti proizvodnih obratov z gotovimi izdelki in polizdelki 'zaradi premajhnih kapacitet v slikarniei. '
' t
PRODAJA: ! 6,190.416 kg
Tudi prodaja je bila v letu' 1981 uspešna, saj je prodala celotno: proizvedeno količino" in še zmanjšala, zaloge .gotovih, izdelkov-za približno 46 ton. Plan prodaje je bil torej, dosežen s 109,19 %. "
IZVOZ: 3,767.262 kg
Izvozili smo 61 % od celotne prodaje skoraj izključno na zahtevna konvertibilna tržišča. Vrednost izvoza na konvertibilni trg preračunan po tečaju ZIS (1$ — 27,30 din) znaša v višini 7,040,933,50 $, kar : je za 9,51-% več kot leta 1980.
Planirani izvoz v višini 6,190.000 $ smo torej presegli kar za 13,75 %, to pa zato, ker smo v drugi polovici leta sprejeli sklep o povečanju izvoza za 10%, kar nam je v celoti uspelo. Pri tem pa smo. si pomagali: k delom v prostih sobotah (nadurnim delom). S povečanjem 'izvoza smo si izboljšali' sicer precej omejene možnosti uvoza v zadnjem kvartalu.
DOMAČI TRG: 2,423,1.5.4 kg
Tako velik delež izvoza pa občutno zmanjkuje dohodek, saj- .dosegamo pri prodaji' v izvoz v povprečju, za 34% nižje neto prodajne cene kot pri prodaji na domačem trgu.
Skupina	Prodaja (kg) eksport doma		Neto prod. ceneVtono eksport doma		D.ÍS wg M o W tJ
RDBO	1 930;360	943.489	80.670,31	122.162,94	66
MDR	2,820.281	755.351	47.551,24	58.777,25	81
TOZD-1	3,767.262	Ž,423.154	56.132,56	85.156,92	66
Opomba: primerjava asortimana, ki- ga izvažamo.
CELOTNI PRIHODEK: — 459,318.821,08 din:
Za 32,38 % presežen celotni prihodek glede na leto 1980 smo dosegli:
—	s prodajo na tuja tržišča v: višini 212,986.562,09 din
—	s prodajo na domačem trgu v višini 205,950.261,47 din
z odstopom deviz (v okviru DO in navzven) 30,894.038,10 din
—	z ostalimi drugimi prihodki 9,487,959,42 din.
Plan celotnega prihodka za leto 1981 smo dosegli s 114,83 %.
POSLOVNI STROŠKI: — 186,479.378,30 din
Kljub temu, da smo se gospodarno obnašali“ priv koriščenju vseh vrst energije (specifična poraba energije se. je zmanjšala), surovin in ostalega materiala, so nam poslovni stroški porastli za. 55,42 % glede na leto 1980 in dosegli planirane za leto 1981 -s 120,77.%.
DOHODEK:. — 189,577.580,87 din
V	letu 1981 smo dosegli porast dohodka za 18,34 % in dosegli plan s 110,76 % Razlog-za tako nizek porast dohodka ob sicer rekordni proizvodnji je v veliki meri skoraj 61 % izvozu celotne prodaje na konvertibilni trg in seveda /viški inflacije na domačem trgu. : >
SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA: — 35,175^60,80 din
Splošna in skupna poraba je v letu 1981 pprasila ■ nasproti- -letu 1980 kar za 80,45 %; tako velik porast smo tudi planirali (plan dosežen :s 96,47 %).
DEL DOHODKA ZA DSSS: —- 36,193.597,98 din:
Za delovno skupnost smo namenili za '33,52. odstotka več kot smo planirali in za 25,40 % več kot leto poprej, ko je bil naš delež relativno., večji nasproti drugim. TOZD. /Razlog/, za preseganje plana je iskati- v inflaciji • in višjih osebnih dohodkih od planiranih (kar -seveda velja tudi za vse TOZD)"
CISTI DOHODEK: — 118,208.622,09 din /
Dosežen čisti dohodek je za 6,45.% višji kot leta. 1980 in presega planiranega,. za leto
1981.	za 9,87 %. '
DEL ZA OSEBNE DOHODKE: —
101,553.075,80	din
Za osebne dohodke smo porabili za 19,02 odstotka več kot leta 1980, ko je bila še zme-sarna in žigosarna v našem TOZD in presegli plan za leto 1981 za 20,76.%.: -
V	tabeli je prikazan pregled povprečnih osebnih dohodkov po TOZD:
TOZD	Doseženo 1980	Plan ■ 1981	Doseženo 1981
TÓZD-1	8.075,35	8.966,10	11.045,50
TOZD-2	7.967,95:	9.011,85	11.385,90
TOZD-3	6.719,45.:	7.566,58	9.573,20
TOZD-4	8.776,05	11.808,90	12.166,70
TOZD-5	8.463,00	10.697,40	12.206,75
DSSS	7.090,70	8.057,35	9.755,20
DO	7.891,50	9.055,65	11.025,55
TOZD	December 1981	1981/. 1980	1981/ plan
TOZD-1	14.150,50	136,78	123,19
TOZD-2	14,063,15	142,89	126,34
TOZD-3	12.931,10	142,47	126,52
TOZD-4	15.597,40	138,79 Í	103,03
TOZD-5	16.103,25	144,24	1Í4.1-1
DSSS	12.601,70	137,57	121,07
DO	14.103,15	139,71	121,75
Povprečni osebni dohodek, dosežen v letu 1981 v TOZD, kakor tudi na nivoju DO ni visok, če upoštevamo, da gre za težko fizično delo, v pogojih, zaradi katerih se za znaten del delovnih opravil priznava beneficirana delovna doba,; da gre za večizmen-slco delo (nočno delo).
Povečanje sredstev za osebne dohodke na nivoju DO za 45,41%. nas je pripeljalo med kršitelje Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Po ..izračunih, ki jih je opravila. strokovna služba, bi lahko glede na dosežen porast dohodka in ob upoštevanju ostalih določil omenjenega dogovora povečali sredstva za osebne dohodke za 38 %. Prekoračitev izplačanih osebnih dohodkov bo potrebno pri IS skupščine' občine Hrastnik zagovarjati .dovolj tehtno.
Iz tabele je razvidno, da smo pri pogodbah o delu prekoračili možna izplačila :za -pičlih 2.728,25 din, ker je bilo potrebno opraviti nujno, delo pri vzdrževanju steklarskih peči, ki ga. ni ■ bilo mogoče odložiti.:
DEL ZA STANOVANJSKI PRISPEVEK:
— 4,951.272,15 din
OSTANEK ČISTEGA DOHODKA:
—• 11.704.274,14 din
Ostanek. čistega dohodka je dosežen v višini 60,18 % od planiranega za leto : 1981 in . je tudi za skoraj polovico manjši kot leta 1980,
Upoštevajoč sprejete obveznosti in potrebe predlagam usklajen predlog delitve ostanka čistega dohodka po zaključnem računu 1981 na koordinaciji D.O Steklarne- Hrastnik.
Iz tega predloga izhaja, da združujemo del sklada skupne porabe «.ha nivoju DO Steklarne Hrastnik Za namene, ki so, navedeni v tabeli od točke Tl naprej: Posebej bi poudaril, da za namene kreditiranja individual-vne stanovanjske izgradnje združujemo, sredstva neizkoriščenih skladov skupne porabe . -vseh TOZD' iz leta . 1980 in 100 milijonov stalnih dinarjev po zaključnem računu za leto • 1981,. tako. da je, skupaj 250 .starih, milijonov. Ta sredstva bomo razdelili po. enotnih kritem rijih Interesentom DO Steklarne :Hraštnik. * V
TOZD Energetika s. ključavničarsko delavnico
V	začetku ibT lahko poudaril, da smo. pnvp leto'novega -grednjeročnega planskega obdobja uspešno zaključili, čeprav v še bolj-, zaostrenih pogojih, gospodarjenja .kot Tv: letu
1980.	•
V	poslovanju v letu, 1981 smo. se srečevali skoraj: .z/ istimi .problemi kot «v letu 1980. Stalne podražitve ..energije, .surovin-.in repromateriala, -.; kakor:- tudi težave . v,r oskrbi 'z naslednjimi problemi pri uvozu prepotrebnih . rezervnih delov so postavljale; probleme pri naporih -Za nemoteno obratovanje, proizvodnje. _
za leto 1981
Z izredno posrečeno investicijo uvedbe zemeljskega plina smo še vsaj na' področju oskrbe glavnega goriva-rešili deloma skrbi, kljub temu da je ža približno 20 % dražji od mazuta, vendar Vsaj ni, problemov z oskrbo.
V decembru 1981 smo., pričeli z rekonstrukcijo 40 t kadne peči, ki smo jo uspešno končali. Tu gre vsem pohvala za izjemne napore pri dovršitvi zadane si naloge.
Kljub povečanim stroškom tekom leta 1981 nismo dvignili obračunske ure, kar bo razvidno iz rezultatov poslovanja, zato- zaradi tega nismo dosegli začrtanih planskih rezultatov. Celotni prihodek TOZD za leto 1981 znaša 146,087.729,20 din, kar je ža 54,49 odstotka višji kot v letu 1980 in za 37,57 % višji od letnega plana,.
Poslovni stroški so bili planirani v višini 45,446.000, doseženi pa so 71,360.390,50 din, kar je za 114,01 % višje od leta 1980 in za 57,02 % nad planom. Tu moram pripomniti, da je to zaradi tega, ker smo morali po kontroli SDK .spremeniti način knjiženj a-materialnih čekov in to po mesecu aprilu 1981. Veš material se je prej obremenjeval direktno za TOZD, za katerega smo . delali usluge. Po mesecu aprilu smo pa morali obremeniti našo temeljno organizacijo, kar pa ni bilo zapopadeno v planu poslovnih stroškov za leto 1981.
Doseženi dohodek temeljne organizacije znaša 62,128.089,06, kar je za 49,64% večji od dohodka v letu 1980 in 18,84 % nad planom.
Po odbitkih splošne in skupne porabe-in dela za DSSS znaša doseženi čisti dohodek 38,521.747,23, kar je za 24,87,% višji kot leta 1980 in za 9,22 % nad planom.
Z odbitkom postavke OD in stanovanjski prispevek je. ostanek čistega dohodka 3,816.850,93, kar je 70,77 % od plana za leto 1980 in. 52,20od’ plana za leto 1981. Tu moramo vedeti, da smo v letu 1981 izplačali v masi za 23,60 % več OD kot je bilo planiranih, kar predstavlja nekaj čez 60.000,00 din, ker pa obračunskih ur nismo med letom spreminjali, je bil s tem manjši prihodek in po vseh delitvah je tudi manjši ostanek, čistega dohodka, ki ga normalno zmanjšuje tudi stanovanjski prispevek, je pa za 35,20 % višji od planiranega.
Po odvajanju obveznega rezervnega skla,-da in poslovnega sklada nam ostane. sklad skupne porabe v višini 2,047.847,95 din.
Iz zgoraj navedenih rezultatov vidimo, da je bilo poslovanje v letu 1981 uspešno, da pa nismo dosegli planiranega ostanka čistega dohodka iz zgoraj navedenih vzrokov. Vendar ne smemo biti v celoti zadovoljni z doseženimi rezultati,, ker imamo z . znanimi stabilizacijskimi posegi z boljšo produktivnostjo možnosti za dosego še boljših rezultatov. Se vedno lahko trdimo, da nismo še izkoristili vseh notranjih rezerv. Iz rezultatov vidimo, da'nam bo tudi letos ostalo nekaj sredstev ža kreditiranje individualnih gradenj, da se predvideva, regres za prehrano v višini 890,00 din, regres za letni dopust naj bi bil pa v povprečku 3.600,00 din. Izplačane naj bi bile' tudi jubilejne nagrade. Ustvariji smo pa tudi sredstva za poravnavo ' družbenih dajatev
Povprečni izplačani osebni; dohodek v letu 1981 je znašal v TOZD 12.206,75 din, kar je. za 44,24 % višji kot v letu 1980 oziroma 14,11 odstotka nad planom. Dovoljena rast osebnega dohodka je bila 140% doseženo 14g,38 odstotka, to se pravi, da smo jo prekoračili za 6,38 %. V celotni masi smo jp prekoračili
1,436.903,80	din, kar je ža 6,38 % več od dovoljenega. V tej prekoračitvi je predvsem povišana točka največ pa nadurnega dela .ob remontih in rekonstrukcijah, ki smo j-ih vršili za ostale TOZD. Nekaj pa tudi več zaposlenih od planiranega.
Izplačilo določenih izdatkov,' kot so dnevnice, potni stroški, kilometrine, so še gibali v mejah planiranega. Ti so prikazani v ta-
beli in, so za 25.72% nižji od planiranega; Pogodbeno delo je za 15,09 % višji,,; vendar zopet na račuh drugih TOZD, ža katere smo najemali pogodbena dela, ker tega, predvsem TOZD-1 ni imela v planu. Pri nadurah smo .plan nadur za leto 1981 prekoračili za 11,18 odstotka, to pa predvsem zato, ker smo v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru vršili delo na ogrevanju IS-7, ter remont 401 kadne peči. Lahko pa rečemo, da smo remont 401 peči in ostala dela uspešno končali in s tem omogočili pravočasno proizvodnjo na omenjenih objektih.
Vsi "vemo; da 'še stabilizacija še vedno nadaljuje, in da je praktično sestavni del našega dela in življenja. Kljub tému spoznanju pa še nismo napravili vsega predvsem pr,i dvigu produktivnosti in boljšemu .koriščenju delovnega čaša kakor tudi pri prihranku vseh .vrst materialov.
Predvsem pri koriščenju materiala se lahko pohvalimo, da smo ob remontu porabili precej Starega materiala in ob tem občutno znižali stroške, remonta. Enako smo napravili tudi -analizo uporabe energije na vseh objektih. Ta bo podlaga za racionalnejšo uporabo vseh vrst energije.
Naloga- na teh ukrepih je stalna in je se-stvani del naših naporov za boljše gospodarjenje.
TOZD Avtomatska predelava steklene mase
V letu 1981 so bile gospodarske razmere doma in v svetu precej, zaostrene zaradi recesije, ki je nastopila na tržiščih zahodne Evrope in Amerike. V naši nacionalni1 ekonomiji pa je bila v prioriteti predvsem izvozna usmerjenost in težnja, da se izboljša naša plačilnar bilanca z zahodnim svetom.
Z zastavljenimi stabilizacijskimi;,programi se skuša doseči čim boljše, proizvodne rezultate, proizvajati cenejše, to pa naj bi . bil tudi eden od glavnih pospeševalcev našega nadaljnjega razvoja. Zaostrene gospodarske razmere so pogojevale padec standarda, zmanjšana je kupna moč in to se odraža predvsem pri prodaji izdelkov za široko potrošnjo.
Uvodoma je potrebno omeniti Še, da so zaostrene razmere pri uvozu surovin, rezervnih delov in opreme povzročile precejšnje težave, -ki pa -smo jih tekoče reševali, vendar pa so imele svoj vpliv na slabšo uspešnost našega poslovanja.
y okviru vpisanih okoliščin smo v letu 1981 delali in poslovali in ustvarili naslednje rezultate. ■
•Ugotovljeno je, da planiranih 22,208.185 kg nismo dosegli in smo 2,87% pod planom, vzroki pa so naslednji: >
1.	Zletnim planom smo predvideli aktiviranje stroja IS-7 rjava embalaža) s 1. 7. 1981, dejansko pa smo ga aktivirali 6. 1. 1982. Omenil sem že težave pri uvozu rezervnih delov, to pa je bil vzrok, da ta proizvodnja ni stekla in ta izpad predstavlja ca. 1000 ton,
'’2. V letu 1981 smo imeli tudi precejšnje težave, zastoje pri proizvodnji na 251 peči. Peč smo večkrat med letom popravljali in s tem ovirali nemoteni proizvodni proces.- .
,3. Na 401 peči pa smo-proizvajali asorti-man manjše teže. Komadni plan smo presegli kar za 16 %, seveda pa smo zaradi tega ustvarili manjšo kg proizvodnjo.
Če primerjamo tabelo, ki prikazuje proizvodnjo v kg s tabelo, ki prikazuje proizvodnjo v komadih, ugotovimo, da smo kljub remontu 401 peči, ki se'je pričel.28. novembra, proizvedli za 1,3 % .več komadov kot v letu 1980 in da je komadni plan presežen kar za 23,9%/.
Registrirani odpadek pa je 8 %, kar je zelo ugodno, predvsem če še upoštevamo, da so bili stroji na 401 peči precej izrabljeni, kar jasno pogojuje večji odpadek.
V	prvi polovici leta je. bila prisotna še močna' konjunktura predvsem na domačem trgu. rv drugi polovici leta pa se je povpraševanje po izdelkih za' široko potrošnjo 'precej zmanjšalo. Predvsem je prišlo do zastoja pri mrodaji kozarcev- za potrebe prehrambene industrije. To pa je tudi vzrok, da so se nam zaloge, povečale in je prodaja za ca. 470 ton manjša od proizvodnje, "
V	izvozu smo prodali 2,642.644 kg, kar je
I,	73 % več -kot v letu 1980.
S tem izvozom pa smo ustvarili 70,591,971,55 din prihodka, kar je 34,3 % več kot v letu' 1980.
Na domačem in tujem trgu pa smo skupno prodali 21,148.125 kg in s to prodajo ustvarili celotni prihodek v višini 831,825.986,56 din, kar je za 56 % več kot v letu 1980 in 11,6% nad planom.
Poslovni stroški'pa so večji za 60% kot v letu 1980 in 2,8 % nad planom. Porabljena sredstva pa so večja za 53,6% kot v letu 1980. in 10,9 % nad planom.
Dosežen dohodek je ustvarjen v višini 210,435.150,92 din in je 66 % večji kot v letu 1980 in pa 14% nad planom.
Splošna in skupna poraba je večja' za 87 odstotkov kot v letu 1980 nasproti planu pa je manjši za 13 %. Del sredstev 'za pokrivanje DSSS je večji za 59,3%. kot'v letu 1980 in za 34,7% nasproti planu amortizacije pa povečani stopnji je formirana v višini
II,	578.000,00 din, kar je» 119 % več kot v letu 1980.
Doseženi čisti dohodek je 124^527.640,02, kar je 58,2% več kot v letu 1980 in 22,29% nad planom.
Del za OD predstavlja 92,235.575,95 in je 68% več kot v letu 1980- in 24,2 % nad planom.
Del za stanovanjski prispevek 4,563.661,00 je 42,6 % in 27,7 % nad planom.
Ostanek čistega dohodka pa je ustvarjen v višini 27,728.702,03, kar je 33 % več kot v letu 1980 in 15,5 % nad planom.
Iz ostanka čistega dohodka pa financi-
ramo: OSTANEK ČIST. DOHODKA	27,728.403,07
obvezni rezervni sklad	5,260.878,75
posojilo za gospodarsko manj	
razvite pokrajine in SAP Kosovo - .*■	1,641.828,47
obveznosti za pokrivanje razvojne dejavnosti SIS mat. proizv.	1,226.181,95
del za poslovni -Sklad	-'5,000.000,00
SKLAD SKUPNE PORABE	14,599.513,90
1. Regres za prehrano	
2. Regres za letni dopust	2,075.673,00
3.600 din/delavca 3. Jubilejne nagrade 10 let 3.600	49.421,00
— 20 let 6.000	54.912,00
—» 30 let 8.400	28.830,00
4. Odpravnine	98.021,00
5. Nezgodno zavarovanje delavcev	60.480,00
6. Za pospeševanje kmetijstva 0,25	526.088,00
7. Negosp. investicije 0,50	1,052.175,00
8. Mladinske delovne brigade 33 din/del.	16.632,00
9. Prispevek za ureditev Čebin	64.564,-90
10. Kritje izgub v -SODA . Lukavac	' 1,388.400,00
OSTANE -.	9,184.317,00
Za financiranje skupno dogovorjenih programov in obvez na nivoju DO STEKLARNA HRASTNIK se predlaga, da TOZD avtomatska predelava steklene mase nameni
6,530.000	din.
OSTANEK 2.650.000 din pa se nameni za sklad* skupne porabe. Ta sredstva se bodo predvidoma v celoti namenila za poslovni sklad TOZD avtomatska predelava steklene mase.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ob zaključnem računu za leio 1981
(Nadaljevanje s 3.'strani) -
V	letu 1981 pa srno imeli tudi zahteven program rekonstrukcije. Tako smo za te namene združili 840,741.340,00 din. Ta sredstva smo potrebovali za remont, ki smo ga izvedli na 401 peči'lit za popravilo IS strojev. In če še upoštevamo, da smo formirali
11,578.000,00 din amortizacije po povečani stopnji, ugotovimo, da smo kar uspešno gospodarili.
Če primerjamo našo uspešnost na zaposlenega je nujno, da upoštevamo reorganizacij-ske spremembe (zmešarna — žigosarna). To je pogojevalo, da smo imeli povprečno 78 ljudi več kot v letu 1980, kar je. približno 20%.
Pri analizi nadurnega dela - ugotavljamo, da je opravljeno 41.271 ur, kar je 15% več kot v letu 1980. Ob upoštevanju da pa so jih delavci zmesame opravili 8.982 ur in žigosarna 924 ur (SKUPNO 9.906 UR) ugotavljamo, da so bile v ostalih obratih TOZD-2 nadure zmanjšane za 12 %.
Evidentna pa. je tudi velika odsotnost zaposlenih zaradi bolniškega staleža, bolezni do 30 dni 126,3%, bolezni na 30 dni 125,33 odstotka.
Izplačilo osebnih dohodkov je bilo po družbenem dogovoru v koleraciji z rastjo dohodka. Vendar le do določene višine rasti dohodka, prav tako pa v prikazu ni upoštevana že omenjena reorganizacija in šo vse *primerjave nerealne. Povprečni izplačani neto OD delavcev v TOZD avtomatska pre-delava steklene mase je 11.385,90, to je 42,89 odstotka več kot v letu 1980 in 26,34% več kot je bil plan.
Že v informatorju je prikazano, da smo na nivoju DO zv okrog 7 % preveč izplačali OD. Imamo nekaj tehtnih razlogov, ki opravičujejo to izplačilo in mislimo, da bodo družbenopolitične organizacije in upravni organi pri svojih odločitvah to tudi upoštevali.
V	tem poročilu pa je potrebno spregovoriti tudi, kako uspešno smo izvajali Stabilizacijski program in kakšni so izgledi uspešnosti poslovanja v letu- 1982 in v celotnem 'srednjeročnem obdobju 1982—1986.
Akcijski program za stabilizacijo gospodarstva nismo v celoti izpeljali. Tako,Vda nas te-naloge, ki so praktično stalne, obvezujejo za v naprej. V mislih imam večjo delovno disciplino, večjo odgovornost do dela. Varčevanje z vsemi materiali, saj tu so še pre-cejšhje rezerve.
mo, da bo ta, dokumentacija dana v razpravo samoupravnim organom še. v prvi polovici letošnjega leta. Torej so v Veku tudi naši razvojni cilji, ki smo si jih začrtali s srednjeročnim planom.
TOZD Dekorirnica s satinirnico
V	preteklem obdobju, za katerega dajemo obračun, smo v TOZD dekorirnica s sa-tinirnico s svojim delom in prizadevanji dosegli naslednje rezultate.
POTEK PROIZVODNJE DELA
Delo je redno potekalo v dveh izmenah v . proizvodni skupini ročno, dočim se je v proizvodni skupini sitotisk delalo včasih samo v eni izmeni, včasih v treh izmenah ali pa v nadurah. V proizvodni skupini satinirnica, se je delalo v eni ali dveh izmenah, pač po potrebi. Ker pa so žgalne peči ozko grlo, se je -žganje dekorirnih izdelkov opravljalo tudi y nočni izmeni, enako tudi brizganje.
V	TOZD je bilo zaposlenih 79- delavcev, planirali pa smo 85 delavcev. Ker so pri nas zaposlene ženske, so izostanki z dela zaradi bolezni veliki. Izostanki zaradi bolezni do 30 dni so bili v letu'1980 doseženi 91,77 %, nad 30 dni pa 158,40 %, Neupravičeni izostanki z dela so doseženi 166,66 %. Zaradi teh izostankov smo morali določena dela- opraviti tudi v nadurah. Nadur je bilo v letu 1981 opravljenih 2.601, v letu 1980 pa 1706 ur. V primerjavi z letom 1980. je bilo opravljenih 152,91 %. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 957,320 din, kar je povečano nasproti letu 1980 za 126,52 %.
Tako smo količinski plan izdelkov dosegli 97,35%.
Ge letošnje rezultate primerjamo z lanskimi, vidimo, da proizvodnje • po komadih nismo dosegli. Več "Smo naredila v Skupini ročno, manj pa v skupinah sitotisk in sati-niranje.
Skupni odpadek v vseh proizvodnih skupinah je za 0,03 % .večji kot v letu 1980.. Na akord je-V skupini ročno delalo vsak dan 17 slikark od 24, v skupini sitotisk pa je delalo 1,57 delavca.. Nezasedene kapacitete v satinirnici pa nam omogočajo ukedbo nočne izmene pri \galnih pečrfh in prerazporeditev na enostavnejša slikarska dela.
Kako bomo v bodoče uspešni, je največ' odvisno od nas samih. ¡Seveda pa lahko danes mirno trdimo, da se nam v bodoče obetajo težji pogoji gospodarjenja.
Jasno je, da se bodo energetski viri tudi v bodoče dražili bolj kot pa bodo raštle cene našim izdelkom. Podobno bo še z nekaterimi osnovnimi surovinami in verjetno tudi s prevoznimi stroški. Vse to pa bo potrebno kompenzirati z boljšim delom in s tako imenovanimi rezervami.
Seveda pa to velja ža celotno združeno, delo V enaki meri kot za posamezne DO ali TOZD.	'
Mislim pa, da smo lahko do določene mere optimisti in da bo naše Skupno prizadevanje za boljše gospodarjenje omogočilo zadovoljiti naš | osebne in skupne, interese. Intenzivno se razpravlja z našimi poslovnimi partnerji tudi o zastavljenih ciljih- za izgradnjo novih proizvodnih kapacitet. Celotna
PRODAJA
Prodajo navajam za obe proizvodnji TOZD. ker s prodajo izdelkov naša TOZD direktno ne nastopa. Prodanih je bilo za 7,9 odstotka več izdelkov" kot smo načrtovali in 1,37 % več kot. v letu 1980,
IZVOZ
Tudi v izvozu našaj TOZD sodeluje posredno z opravljenimi storitvami na izdelke, ki jih izvaža TOZD I. V tujino je bilo prodano 827,669.591 $ To predstavlja za TOZD I 5,9% in Za TOZD II 1,33 % več kot leta 1980. S tem je bil plan izpolnjen in celo presežen za več kot 10 %.
PROIZVODNJA
V proizvodnji smo izdelali po posameznih proizvodnih -skupinah naslednje količine ste-
dokumentacija je v fazi		priprav	in računa-	kla:		-
SKUPINA	IZDELANI KOM. 1980	1981	1982	ODPADEK 1980 1981		
Ročno Sitotisk Satiniranje	3,002.615' 3,746.422 , 700.552	3,349.619 3,474.958 607.185		2,38 % 3,61 % 1,46 %	1,72% 4,05 % 1,95%	
SKUPAJ,	7,440.589	7,431.762	7,631.850			
FINANCNI POKAZATELJI
Planirani, celotni prihodek TOZD lli za leto 1981 je znašal dosegli pa smo ga Planirani poslovni stroški Dejanski stroški Planirani dohodek Doseženi dohodek Za OD smo planirali' .Izplačali pa smo OD
4:070,800.000 din
4.442.160.000	din 1.394,51)0.000 din
1.527.293.000	din
2.125.100.000	din 2.168,926.802 din
1.060.700.000	din 1.140,796.270 din
Glede na plan smo OD dosegli 107,55% Ostanek čistega ■ dohodka je 135,510,622 dih
Ža . rezervni sklad smo izločili 54,223.170	din
Za poslovni .sklad.	3,305.007.	din
Za sklad skupne . porabe nam
je ostalo:	'	77,982.145 din
Sklad skupne porabe llam omogoča:
— izplačilo regresa za
letni dopust ||	35,006.400	din
-L izplačevanje jubilejnih
nagrad	3,157.400	din
Takšno je bilo poslovanje naše TOZD v letu 1981; '
■Naša bodoča naloga je, da smo z boljšim delom, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in boljšim obnašanjem do delovnih sredstev in. materiala lahko dosežemo večji prispevek ' k izboljšanju splošnega -gospodarskega stanja y DO in celotni družbi.
Delovna skupnost skupnih služb
Ce analiziramo rezult‘ate poslovanja v okviru DSSS v naši DO, vidimo, da je celotni prihodek ustvarjen v letu 1981 znašal 110 milijonov dinarjev in tako je plan za leto 1981 presežen za^ 31,13%, povečanje nasproti letu 1980 pa znaša 43,47%.
Pri pregledu celotnih porabljenih sredstev v višini 44,02 milijona, din opazimo trend, ki ja»- značilen za poslovanje celotne delovne organizacije in to, da je procent porasta porabljenih sredstev, ki znašajo 55,47 % nad sredstvi iz leta 1980, večji kot porast celotnega prihodka.
Po odbitju porabljenih sredstev od celotnega prihodka dobimo višino doseženega dohodka v znesku 65,98 milijona din. Ta znesek pomeni povečanje, za 36,44% nasproti letu 1981 in 15,04-odstotno povečanje nad planom. Splošna in skupna poraba je znašala 11,08 milijona din nasproti 2,5 milijona din v letu 1980. To se potem tudi odraža na zmanjšanj» ostanka čistega, dohodka. Dosežen čisti dohode? je: 54,89 milijonov din. Ko smo izločili del sredstev za osebne dohodke v višini 2,55 milijona din in 'je -ostanek čistega dohodka 3,96 milijona din, kar je za 2,65 milijona din manj kot leta 1980. Kot sern že omenil, gre to na račun povečanja sredstev za splošno in'.skupno prakso.
Po predlogu za delitev ostanka čistega dohodka v’okviru DSSS za leto 1-981 je šel celotni ostanek čistega dohodka v sklad skupne! porabe. Za prehrano delavcev, naj bi dali 1,73 milijona din, za regres za letni dopust pa .1,26 milijona, ostanek v višini 970.000,00 din pa, bi namenili za jubilejne nagrade, odpravnine,' nezgodno zavarovanje in ostalo. Povprečno število zaposlenih v DSSS je znašalo na koncu leta 306 ljudi, na podlagi vkal-kuliranih ur pa 303 delavce. Dosežen povprečni osebni dohodek je znašal 9.755 din, v mesecu decembru pa. je to povprečje znašalo 12.000 din. Za dnevnice, potne stroške, reprezentanco in kilometrino je bilo dano 2,14 milijona din, kar je več kot so bila možna izplačila v letu 1981, v višini 1,73 milijona din. Razporejena masa za osebne .dohodke je znašala 48,31 milijona din, s čemer smo zopet prestopili od dovoljene mase, ki znaša 46,52 milijona din.
Razdeljena stanovanja
Zapis s skupne seje predsednikov odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve in vodij TOZD in DSSS v mesecu februarju
Glede na 'določila' samoupravnega sporazuma o • dodeljevanju stanovanj imamo v - Steklarni Hrastnik za koordinirano -delo na področju stanovanjske politike“ na . nivoju delovne organizacije skupen organ, ki ga sestavljajo predsedniki' odborov ' za'- družbeni standard in ■stanovanjske ; zadeve' posameznih TOZD in DSSS in strokovni delavec.
' Pristojnosti tega organa so (8. člen samoupravnega - sporazuma) ••
— dogovarja se o razdelitvi stanovanj po TOZD. in DSSS, na podlagi vloženih sredstev' in po dogovorjenih razmerjih iz tega samoupravnega sporazuma,
■ — 'dogovarja se o reševanju stanovanjskih vprašanj,' kjer Je potrebno sodelovanje vseh TOZD in .DSSS, ' .
—’ pregleduje stanovanj ski fond TOZD in DSSS, usklajuje in se dogovarja o; spremembah in' načinu razdelitve stanovanj v tem fondu,
.koordinira stališča glede o-stalili vprašanj, kjer je potrebno skupno, reševanj e- -
RAZDELITEV STANOVANJ
.Seja v mesecu februarju je bila sklicana 'predvsem >:aracli_ razdelitve, novih stanovanj v blokih D in D-L na Notnem Logu in 2. faze na Dolu. V teli stanovanjskih objektih pridobi Steklarna Hrastnik 13 stanovanj-.
Na. p odi agi zbranih. sredstev. in izračunanega .■/ koeficienta - je. bila predlagana in tudi potrjena na-’ slednja razdelitev stanovanj:
TOZD Ročna in polavtomatska , predelava steklene mase
D blok Novi Log: 2,5 solino . sta-*’ novanje 49,75 m2 ' "	.
Dol II.' faza:' 2 sobno stanovanje 52 m2; 1,5 sobno stanovanje 53 m' I
TOZD Avtomatska predelava steklene mase
D. blok Novi Log: 1,5 sobno sta- ' novanje 48,85 m2, garsonjera 25 m2
D-l "blok Novi Log: 2,5, sobno stanovanje (it ,25 m2; 1,5 sobno stanovanje 48.85 m2
TOZD Dekorirnica s satinirnico
D-l blok : Novi Log:, 1,5 - sobno stanovanje 48,85 m2
(Ta temeljna organizacija že pet let ni razpolagala z stanovanjem).
TOZD Orodjarna s strngarsko-cizelersko delavnico
Dol II faza: 2 sobno stanovanje 52 ms! 2 sobno stanovanje 49 m2
(Dodelitev dveh stanovanj se u-pošteva pri tej temeljni organizaciji pri naslednjih-, razdelitvah novih stanovanj. TOZD 4 tri leta ne. more- kandidirati 'za novo stanovanje)...
TOZD Energetika s ključavničarsko delavnico
D blok Novi Log: 3 sobno stanovanje 66 m2
Delovna skupnost skupnih služb
D blok Novi Log: 1,5 sobno stanovanje 48,85 m2
■ D-l blok Novi Log: 2,5 sobno stanovanje 6L,85 m2
\ Pri postopkih za dodelitev stanovanj?:;''j e potrebno v skladu s sklepi te seje' upoštevati obvezno sofinanciranje reševanja stanovanjskega vprašanja s strani druge organizacije . .združenega dela;,, če zakonec kandidata za stanovanje ni. zaposlen v 'Steklarni Hrastnik.
Prédvideva se, da bodo stanovanja, ki šo bila ría • tej seji razdeljena, po posameznih TOZD, zgrajena konec leta 1982 oziroma pomladi 1983 (podatek, je zaenkrat neuraden).
Sklenjeno je.bilo tudi,- da sé presta nova stanovanja objavijo. za razdelitev V prvi polovici Jeta 1982, ko bodo; prednostne'liste veri ficiiane m bo torej dana osnova za dodeljevanje: stanovanj.
Ugotavlja s'e, da je predhodna razdelitev, stanovanj pozitivna, da . je dovolj časa za postopek pritožbi dobitniki stanovanj -tvorijo: odbor pričakovalcev pri' samoupravni sla-' novanjški -skupnosti ¡ zaradi /plačila lastne.: udeležbe, da. lahko, eventualno še pričnejo z namenskim varčevanj em, če - tega se niso st o nit
Lastni udeležbi je bit; na tej seji dan. še poseben poudarek.-.Z izvajanjem tega obveznega deležu vsa- -kecja dobitnika stanovanja' so povezani določeni učinki; povečanj e sredstev stanovanjškega fonda TOZD, drugačen odnos do stano-: vanjskega fonda ipd. Bilo je sprejeto stališče, da je. potrebno zagotoviti izvajanje določil samoupravnega sporazuma, o dodeli evanju stanovanj .v celoti, s tem- torej tudi lastne udeležbe. Prav-tako pa je potrebno postaviti . zahtevo, da še sprejeti družbeni dogovor o dode-. ljevanju 'stanovanj izvaja tudi v občini kot celoti, kar pomeni, da:
' so dolžne uvelj aviti lastno udeležbo tudi ostale delovne organizacije v Hrastniku,- ko dodeljujejo' stanovanja.
Prav tako je bil sprejet predlog, da se ob finančnih pogojih poišče še ostale možnosti za dodatno povečevanje stanovanjskega fonda ter s tem tudi razreševanje stanovanjskih vprašanj.
Razpravljali smo tudi o predlogu odbora za družbeni standard in stanovanjske Zadeve TOZD 1, da bi se v delovni organizaciji sprožila akcija, da bi namenili zaslužek dodatne delovne sobote za povečanje sredstev stanovanjskega fonda. V zvezi s to pobudo so bili predhodno izdelani okvirni izračuni in u-gotovljeno, da bi bila sredstva minimalna ter akcija tako ne bi dosegla svojega učinka.
PREDNOSTNE LISTE
V zvezi z izdelavo prednostnih list je bil sprejet terminski program njihove izdelave.
1. ¡Po 20. februarju pričnejo odbori zá -družbeni standard in stanovanjske zadeve z izdelavo prednostnih list. V .skladu s samo-
upravnim sporazumom; o dodeljevanju stanovanj so dolžni vse navedene podatke v prošnjah -prosilcev . preveriti; konkretno tudi z o-jjledom stanovanj.
Ogled stanovanj pa je obvezen: pri prosilcih, ki- pridejo v. ožji 'izbor za dodelitev stanovanja, pri: ostalih prosilcih -pa, če gre zn kakšne nejasnosti pri presojanju Stanja,, navedenega . v prošnji.
' 2. Prednostne liste-se objavijo potem, ko bodo znani podatki o poprečnem osebnem dohodku v SRS, .ker se točkuje tudi dohodek-na družinskega člana.
Rok 'za objavo prednostnih list pa- TOZD in DSSS . je 15.' aprila
1982..	>
3. Po začetku veljavnosti prednostne Tiste se objavi razpis novih stanovanj in sicer do 31. maja 1982;
Prednostna lista, sestavljena v letu 1982,, bo veljala vse do naslednje, razdelitve novih stanovanj. v občini Hrastnik oziroma ' v Steklarni Hrastnik.;
Na seji; je bila podana tudi obrazložitev nekaterih ^določil'.samoupravnega- sporazuma o dodeljevanju stanovanj glede točkovanj a in sicer:
: — stanje v prošnji; za stanovanje »poročen z .; otrokoma« se ustrezno točkuje:' otroci še štejejo k družinskim članom, če še niso zaposleni ¿oziroma nimajo lastne družine. Ce so že zaposleni, se jih •točkuje v primeru, če so v. delovnem, razmerju v Steklarni . Hrastnik, .sicer se točkujejo le pri stanovanjski površini na, člana družine. .
--- stanovanjske .. . razmere; - kot npr: - .vlažnost, temnost stanovanj a, manjkajoče pritiklineC itd.) -se točkujejo pri vseh prosilcih tudi Če šo podnajemniki ali stanujejo v skupnem gospodinjstvu, ne samo pri: stanovalcih v 'družbenem stanovanju.
Referat za socialno delo
Večjo veljavo vrednotenju
dela
'■ Letošnje srečanje samoupravljal-J eév Rdeči-prapor je bilo že 14. po vrsti. Tokrat je bila osrednja tema 'srečanjS vrednotenjé dela kot sre-dlšče, h kateremu morajo tožiti, vse organizirane družbene 'sile, če; hočejo 'uveljaviti eno temeljnih na-' čel, samoupravljanja -— nagrajevanje' po rezultatih dela.
Težko j e oceniti, koliko bodo "rezultati tega zbora prispevali k razvoju samoupravne prakse.,, Prav gotovo i pa j e pomembno to, da so si v številnih .organizacijah zdru-. ženega dela pridobili 'dragocene, izkušnje pri/iskanju -načinov, da bi. proizvodno in šo zlasti- ustvarjalno délo vrednotili v skladu s .splošno Sprejetimi opredelitvami, izraženimi zlasti v dokumentih Zveze kolumnistov .in v zakonu o združenem delu.
’ '• . •• /
Iz razprave je .bilo; zaslediti nekatere razlike v mišljenjih. Neka tori delegati so zastopali tezo, da je pri tako' nizkem, skupnem dohodku težavno izvesti količkaj pomembnejšo drugačno delitev v korist proizvodnega in 'ustvarjalnega dela. Spet drugi so videli pomembno oviro za uvedbo drugačne' delitve v pojmovnem protislovju f— kaj je-'proizvodno in kaj neproizvodno .delo.
Vendar je bila večina udeležen-cev v razpravi proti temu, da se lahko proizvodno delci vrednoti samo ob visokem dohodku, sodeč; da bi drugačna delitev tudi ob nižjem dohodku v korist proizvodnega dela prispevala k povečani produktivnosti.
Opredeljevanje o kategorizaciji pojmov proizvodno—neproizvodno pa so ocenili kot nepotrebna izčrpavanja, glede na to, da delavci, tudi brez tega zelo dobro ločijo proizvodno od neproizvodnega dela.
• Zato je potrebno povezati . vse.
. subjektivne -sile, zlasti : v občinab in /delovnih organizacijah, da dosledno izvajajo že sprejete družbene opredelitve, povezane z . ustreznim vrednotenj cm vsakega dela.
Ob 'tem pa ni izostala niti pri-pcimba, da so pogosto ljudje, ki bi:: . se morali zavzemati'za takšne o-predolitve,. nagrajevani po sistemu koeficienta, oziroma da so »tisti, ki bi morali voditi takšno akcijo,. - pogosto zunaj -dohodkovnega sistema.« ’	-. - -	'
Pomembno na; toni srečanji! pa je bilo tudi to, da se vprašanja delitve niso /Lotevali izključno iz sta-. lišča delitve sredstev za osebke dohodke, ampak so to obravnavali širše. Tudi ob.-tem je bila izrečena kritika, tako na primer o primarni , in . sekundarni delitvi, saj so poudarili, da lahko nezadosten, vpliv združenega dela ria politiko cen in'izločanje, sredstev, za vse oblike neproizvodne-porabe označimo kot -enega najpomembnejših vzrokov motenj v delitvenih razmerjih oziroma v neenakomernem prelivanju dohodka.
»Prav v neenakomernem prelivanju-pa tiči vzrok, zakaj nimamo dovolj stimulansov za večjo produktivnost dela niti zagotovila,»da je od dela in prispevka odvisen dohodek in s tem tudi možnost, da z upravljanjem z družbenim dohodkom vplivamo na delovne in življenjske razmere. Pot za odpravo takšnega-stanja vidijo v trdnejši povezavi združenega dela na podlagi samoupravnega planiranja ih Poslednjem uresničevanju zakona o. združenem -delu.«,.|
po Komunistu št. 7
Helikopter je nadomestil roke
40-tonska kadna peč zopet obratuje
Bližal se je’ konec remonta na 40t peči. V boju s častim, ki je bil predviden, je ostalo še precej nedokončanih del.. Eno od njih je bilo tudi postavitev hladilnega stolpa za tehnološko vodo na strehi
dan pa je bil vrhunec vseh del. Priletel je močnejši, helikopter s skupino strokovnjakov. Delo močnih roki ki bi bilo potrebno je bilo opravljeno v pičlih nekaj minutah/' Stolp je stal na strehi zmesar-
. V prvi letošnji številki Steklarja smo obj-avili članek o začetku remonta 40 t kadne peči. V njem. je bilo opisano kakšno delo nas čaka. 'Danes pa'lahko ugotavljamo, da smo zastavljeno si delo'uspešno dokončali. Pri tem moram poudariti, da za to delo remont ni prava beseda, ker je bila praktično 40 t kadna peč v. celoti' rekonstruirana. Poleg čistega dela na peči smo morali obrobno opravita; še vrsto del kot so transformatorska postaja za dodatno električno kurjenje, povsem novo vlagalno napravo, remont vseh hladilnih peči, celotna preureditev ogrevanja feedrov in še vrsto drugih malenkosti.
Če pogledamo danes celotno napravo lahko s ponosom’trdimo, da smo v zelo kratkem času opravili ogromna dela in da smo dela dokončali z zelo malo . zamudo, ki skoraj ni omembe vredna. To kar nam je uspelo, je sigurno rezultat naporov vseh tistih, ki. *so ha kakršenkoli način sodelovali pri sami
Proizvodnja sama je, že stekla z polnim zamahom in že. prihajajo izdelki, ki so’jih kupci težko pričakovali.
Med tem časom smo. tudi končali rekonstrukcijo mostnega dvigala pri pesku in s tem zagotovili nemoteno obratovanje same zme-sarne, ter spraznevanje dospelega, peska. Ta rekonstrukcija je bila zelo potrebna saj je dvigalo obratovalo že več kot 15 let.
Tudi na transformatorski postaji TP 5 ih TP 6 so dela .v zaključni fazi. Problemi nastajajo .le pri dobavi nekaterih vrst. .materialov, kar nam. povzroča problem v zaključni fazi montaže., Upamo, da bomo tudi to nalogp opravili v mesecu marcu, ker je to nujno potrebno vsled nemotenega, obratovanja na B kadni peči,, kjer smo vključili še en IS avtomat in riio-ramo zato nujno., uvesti-..dodatna električna kurjenja, ki pa je razen .priključita,'že v celoti pripravljeno.
Naj se h.d krajuš svoj ega razmišljanj a še enkrat zahvalim vsem, ki
Le nekaj trenutkov in že je bil hladilni stolp na strehi zmgsarne
Ko smo napravili .tale posnetek so že vsi stroji na 401 banji zopet normalno obratovali in tekoči trakovi so že bili polni stekleničk, ki so jih kupci željno pričakovali
zmesarne, ki je pogojeval obratovanje banje. Zaredi pomanjkanja ključavničarjev v TOZD 5 so le-ti iskali pomoč v delavnici vzdrževanja avtomatske proizvodnje. Z analizo del na strojih IS je bilo ugotovljeno, da so opravljena dela v prednosti v primerjavi z deli na peči, hladilnih pečeh in ostalih objektih. Sklep, da se sodelavcem v TOZD 5 pomaga, je bil sprejet. Toda sklep še ni postavil stolpa ha vrh zmesarne. Pred nami je bilo še kup problemov v zvezi z realizacijo tega dela.
Po ogledu -na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je mogoče postaviti stolp tudi a pomočjo helikopterja. Tak predlog je bil podan na običajni jutranji konferenci-v TOZD 2. Kljub nekaterim posmehom, je bil predlog s strani inž. Žagarja sprejet. Kmalu za tem je zazvonil telefon v ljubljanski UJV. S posredovanjem tehniških podatkov so takoj pristali na sodelovanje. Zaradi odsotnosti helikopterja je bilo dogovorjeno, da bo ogled izvršila skupina strokovnjakov iz UJV. Rečeno, storjeno. Do tega dne pa je bilo potrebno pripraviti še nosilno konstrukcijo stolpa na zmesarni. Delo je stekla in delavci so se odrekli prostemu času v soboto in nedeljo, zavihali rokave in konstrukcija je stala na strehi. Zaradi slabe opremljenosti delavnice za tovrstna dela pa so se sproti porajali še dodatni problemi.
Sledil je ogled strokovnjakov UJV, ki so bili z deli, razen nekaj malenkosti, zadovoljni. Naslednji
DOPISUJTE V STEKLARJA
ne, na konstrukciji in čakal na povezavo z ostalim sistemom vode v Steklarni. Precej ljudi Si je oddahnilo in- stisnilo roke,, da je delo uspelo. Precej obrazov je bilo nasmejanih, radovednežev potešenih, ki pa niso vedeli, da so fantje, ki . so stali pod helikopterjem in fiksirali stolp, premraženi do kosti in da so y,a. uspeh delali, medtem ko smo drugi uživali prosti čas.
Mnogi se verjetno sprašujejo, ali jé bil res potreben helikopter, ali sé ni dalo to izvesti drugače? Stolp "bi lahko stal na zmesarni tudi drugače. Toda'za drug način, transporta bi bilo potrebno, izdelati na vrhu vrtljivo .konzolo in vitelj ter s pomočjo mnogo močnih rok dvigniti razstavljen stolp na streho. To pa zahteva več dni dela skupine ključavničarjev, ki so bili v boju s časom bolj potrebni na drugih delih.
Ne smemo, pa pozabiti omeniti tudi preizkus zvez UJV Ljubljana in Hrastnika y namene splošne ljudske obrambe ter utrjevanje sodelovanja med njimi in člani DO Steklarne Hrastnik.
Albin Lavrič
ZAHVALA
Zelo sem bij presenečen ob mojem odhodu v pokoj za pozornost, ki mi je bila izkazana. Iskrena vam hvala.
Posebno se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in prijateljem v zmesarni,. ki so mr pripravili toliko lepih daril in me pospremili z srečo in dobrimi željami.
Želim vam veliko uspehov in medsebojnega tovarištva pri vašem nadaljnjem delu!
Hvala vam prijhtelji!
Jernej Zalaznik
rekonstrukciji in ostalih delih okoli rekonstrukcije 401 kadne peči. Pri tej rekonstrukciji smo zopet dokazali, da znamo delati in da imamo v naši delovni organizaciji sposoben kader, ki se lahko loti še tako zahtevnih opravil. Zato se moram ob tej priliki zahvaliti vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali, da smo pravočasno in uspešno dokončali zadano si nalogo. Žal pa moram ugotoviti, da imajo posamezniki v naši DO že pripombe na osebne dohodke tistih, ki so sodelovali pri remontu. Želim si le to, da bi si ti posamezniki ogledali storjeno delo in pa, da bi spoznali napore, ki so jih ti ljudje vložili za uspešno končano delo in s tem pravočasno zagotovili proizvodnjo in s tem izpolnitev. plana za leto
1982.	S tem bi moreli za zmeraj razčistiti, ker 'bo takšnih in podobnih del vSiaši' delovni organizaciji še več. ;-‘
Če pogledamo danes 40 t kadno peč in pa pred rekonstrukcijo, vidimo že po samem izgledu, da je videz povsem drugačen in gre človek mimo s ponosom. Želim pa tudi, da bi se sam izgled peči z dobrim vzdrževanj egi ohranil za dalj časa.
so sodelovali na rekonstrukciji in jim ob tej priliki izrečem pohvalo v želji, da bi vse zadane naloge še naprej uspešno izvrševali.
Direktor TOZD 5 Jože Guzaj, inž.
. ZÁHVALA
Čeravno je minilo že šest mesecev odkar me ni med vami, drage, sodelavke in sodelavci, so me prelepa darila in cvetje, ki Ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj, prepri-, čala, da se me še spominjate/ . ’
Priznati moram, da-sem bila vsega poklonjenega izredno vesela in ganjena ob tolikšni pozornosti, ki ste mi jo izkazali.
Izmenama ¡Milana Doberška in Janka Razdevška ter vodstvu TOZD 2 se iskreno zahvaljujem za dragocena darila, v prihodnje pa vsem želim še mnogo; delovnih uspehov.
Pavla Učesahek
O delu „Steklarske godbe44 Svobode II. Hrastnik
Za nami je zopet leto 'dni dela naše godbe. Ob zaključku leta smo na občnem zboru ocenili delo in aktivnost godbenikov Steklarske godbe.
Na.letni konferenci pred letom dni se je že postavljalo vprašanje nadaljnjega dela in celo obstoja godbe. Takrat je bilo stanje, resnično kritično, tako finančnega značaja, kakor tudi glede opremljenosti godbe. Na. zadnjem občnem zboru smo ugotovili,' da so bili takšni pomisleki-odveč.
Če v kratkem ocenimo.dejavnost v preteklem letu, le ni bilo tako slabo. Imeli smo precej nastopov: koncert ob tednu kulture v Podkraju, igranje na' proslavi pri muzeju NOB v Hrastniku, ob otvo-
ritvi 'Partizanske transverzale, Promenadni koncert pri . kresovanju na predvečer 1. maja v Steklarni, promenadni koncert ob priliki akcije in mitinga NNNP vi Podkraju, na proslavi Dneva mladosti na stadionu na Rudniku, promenadni koncert v počastitev občinskega praznika v Podkraju, igranje ob Dnevu vstaje in steklarskega praznika na proslavi v Gorah, na proslavi obletnice'gasilskega društva Dol, pri odkritju spominskega obeležja- v Podkraju. Nekaj naših godbenikov je sodelovalo na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, ki je bilo v Krškem, ter na koncertu v pobrateni občini Raški. Samostojno pa vsmo nastopili na vseh treh revijah zasavskih prihalnih godb, ki
so bile v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Igrali smo. tudi na 35 pogrebih. Skupnih vaj naše godbe smo imeli; 3.362 ur. Po vsem tem smo lahko zadovoljni še toliko bolj, ker smo delali v res težkih pogojih.
Delo odbora je bilo dokaj težko, in odgovorno, vsekakor pa uspešno vsaj v nekaterih pogledih. Rešeno je bilo’ kritično finančno stanje s tem, da smo v delovnih organizacijah TKI in Steklarni Hrastnik, uspeli doseči . povišanje prispevka za mašo dejavnost. Dobili smo v tudi nove dežne plašče, srajce in kravate za kar se moramo zahvaliti kolektivu Steklarne Hrastnik ter OO sindikata za izkazano razumevanje.
Zadovoljni smo tudi z novim gospodarjem,V ki je vreden pohvale za redno .vzdrževanje in čiščenje godbenega doma.
- Vendar pa nam v preteklem letu še ni uspelo .rešiti vseh proble-_mov, ki so se nakopičili v zadnjem času. Predvsem moramo kritičilo oceniti našo' neresnost in slabo ocenjevanje samih sebe in naših možnosti. Kritika še nanaša predvsem na odpoved udeležbe na tekmovanju pihalnih godb v Krškem. Kritika je utemeljena tembolj, ker smo sklep o udeležbi na tem področnem tekmovanju sprejeli na zadnji letni konferenci. Verjetno, da smo v konferenčni zagnanosti precenili-ali slabo ocenili situacijo v kateri s e j e godba nahajala. Dejstvo, da še tekmovanja nismo'mo-^ ’ gh. udeležiti je pogojevalo več negativnih vzrokov, 'Predvsem težave.
Gasilci
Kot vsako leto, tudi danes delamo obračun oziroma pregled našega dela za minulo leto. Upam, da §i bomo v.zaključni oceni .edini .ih da bomo lahko pozitivno ocenili delo našega .društva/, kakor' 'tudi dela vseh ostalih faktorjev v: naši DO na tem področju. Enaka ocena bo verjetno, tudi za skupno delo V OGZ ne glede , na probleme* in napako, katere se še pojavljajo in . na.katerih se učimo. .
V	lanskem letu smo dokazali svojo budnost in pripravljenost na Več intervencijah.in na vajah. Delo in aktivnost našega društva je bila precej razgibana, saj smo imeli v letu 1981 šestnajst vaj, Od katerih je bilo osem rednih in tri sektorske, dvakrat smo imeli; predavanje, dve delovni akciji, in eno intervencijo v sklopu CZ KS. Pri vsem tem pa niso všteti dnevi in delo naše tekmovalne desetine, ki je imela veliko število .vaj oziroma priprav za tekmovanje.
Redno so se člani našega društva udeleževali proslav, pogrebov in raznih sestankov v okviru občine in izven nje.
Upravni odbor je imel deset sej in ugotavljamo, da smo v večini izpolnili zadane naloge iz programa dela in plana.
V	letu./ ki je preteklo, smo spre-, jeli sedem novih članov v naše vrste, dva pa smo iz članstva črtali, tako da je sedanj e. stanj e dva-inpedeset članov in štirinajst veteranov, od, katerih bi ¿jih lahko skoraj polovico, ocenili še kot zelo
v letu 1981
aktivne za delo." v društvu. V- .spomladanskem delu smo si pridobili še enega poklicnega gasilca. V je-senskem delu pa sta , dva člana uspešno opravila- tečaj Za nižjega častnika.
. Med letom smo. organizirali Strokovni ogled in. razgovor z gasilsko, -enoto' v PLIVI — Zagreb in: lahko rečemo, da, so udeleženci ta način izredno, dobro ocenili in si; vsi -še želimo takih prijetnih srečanj.
Po teh podatkih in številkah pa moramo povedati tudi to, da pri-analizi udeležbe posameznikov na Vajah le: hismo! tako zadovoljni z rezultati. Ugotovili smo:,- da iiekaj članov, nima dovolj resnega pristo-. pa in da včasih kljub upravičenim razlopom- odsotnosti ne. jayijo. Tu ... smo upoštevali tudi starostno mejo. in zdravstveno .stanje.' Z' vsemi, ki beležijo več neupravičenih izostankov se bomo pogovorili in ustrezno ukrepali...
Če naprej . analiziramo še nabavo opreme, .moramo poudariti, da jena tem področju čedalje manj problemov in_vse več razumevanja v naši DO, saj so vsi zavedamo pomembnosti naše dejavnosti. Izostal je nakup paradnih uniform, vendar to ni ovira za delo in smo ta nakup prenesli v letošnji, plan. .
. Zelo dobro: je tudi sodelovanje s CZ v naši DO, saj.smo s pametnim ' načipom nakupa ,rz njihovih sredstev pridobili’, štiri UKV radijske postaje, v-kratkem pa pričakujemo | še top na vodo in peno.
uspešni
Ostal je odprt problem zagotovitve rezervne ■ gasilne vode. ! Tu je treba .poudariti, -da je stanje boljše kot je bilo in’vsi’ se moramo zavedati, da v tem času: ni enostavno zagotoviti tako velika finančna sredstva. Problemov pa je še več, pridobitve ustreznih soglasij itd .
Pri oceni stanja naše .DO na pod-ročju, požarnega varstva je.. tudi boljša od prejšnjih let, saj nam število intervencij > rahlo upada. V lanskem letu jih je bilo 22, od tega je bilo, 16 začetnih požarov, bili so 4 izteki stekla. Enkrat pa je puščala cisterna s kislino na industrijskem tiru. Vzroki za te intervencije pa so še vodno, največkrat človekova malomarnost.
.: kljub boljši tehnični opremljenosti in. manjšanju števila požarov' pa ne šinemo uspavati in je tako eden od sklepov upravnega odbora, da.se za vsakega nosilca čina' določi izvedba ene vaje. Poudarek vaj pa naj bi bil na organizaciji intervencij in koriščenju novejših tehničnih sredstev in postopkov gašenja. V zadnjem času se opaža, da vsi delamo največ napak na tem področju. Vzporedno- s tem pa bo potrebno povečati aktivnost na preventivnem, delovanju. Smatramo,, da je tudi povezanost v občinskem merilu še premajhna in da se bodo v letošnjem letu izboljšalo, saj bo akcija NNNP posvečena požarni nevarnosti.
zaradi bolezni več godbenikov, težave pri obiskovanju vaj radi „izmenskega dela godbenikov ter problemi zaradi menjave šihtov, delno pa tudi slaba aktivnost posameznikov. Danés vemo, da je bila tó za nas grenka a dragocena izkušnja. Zahvalimo se lahko tistim članom, ki jim je bilo omogočeno sodelovanje z Rudarsko godbo in so vztrajali več kot,dva meseca intenzivnih vaj -vse do nastopa. Isti godbeniki so sodelovali kasneje še na koncertu v pobrateni občini Raški,
Iz dosedanjih izkušenj vidimo, da še vedno niso urejeni pogoji zá aktivne godbenike v naši delovni organizaciji, glede zamenjave šihtov, nadomestil ali izrednih dopustov ob primernih pomembnejših nastopanj.
Do sedaj smo morali te probleme reševati večkrat in ha različne nacrne, ki' vsekakor niso ugodni. Upáino, da 'bi-bili tudi ti problemi rešeni z malo več razumevanja s strani - vodstva. posameznih TOZD in OO sindikata v katerih 'naši godbeniki delajo.
Resen problem so tudi stari, pokvarjeni . instrumenti, ki močno: vplivajo na izvajanje glasbe. Vemo, da smo tehnično in kvalitetno že zdavnaj prerasli igranje. na •takšne instrumente. Vsekakor ne pretiravajo posamezniki, ki večkrat pravijo, da jih je sram, ker še na kvalitetnih prireditvah ali pomembnih proslavah pojavljamo . z takimi, instrumenti. -Že dalj časa se je: delalo na tem, da bi dobili nove, skupno z Rudarsko godbo. Med tem časom smo' že dobili nekaj instrumentov, vendar ne-' za kompletno godbo. Nekatere, bo potrebno še dokupiti, seveda če bodo sredstva.
Tudi pridobivanje novih, mlajših godbenikov ni tako rožnato kot bi‘ si želeli. Vsi delamo na tem, da bi se članstvo povečalo, da bi pridobili vse tiste, ki so že nekoč sodelovali. Naša stalna naloga je gojiti tovarištvo in dobre odnose, kar je pogoj za množičnosti in obstoj- godbe. Predvsem bi na področju pridobivanja mlajšega kadra morali storiti nekaj več. Izrečena so bila že razna mišljenj a_o izboljšanju načina učenja in's tèm hitrejšega pridobivanja kadra,
Upamo, da se v bodoča ne bodo več porajala vprašanja in problemi o obstoju steklarske godbe. Vi* dimo, da se z malo več Volje in resnosti dajo premagati porajajoči se problemi. Apeliramo na člane, •da bi v nadalje še bolj : vestno obiskovali vaje, sodelovali, Uživali v izvajanju lastne -glasbe. Želimo, da bi se nam priključili tudi novi interesenti in ljubitelji glasbe, ki naj bi se dobro počutili v naši sredini. Ob. vsem’ tem tudi uspehi rre bodo izostali, kar smo tudi pokazali 1 na revijah pihalnih orkestrov, ki So bile v Zasavju. Obiski poslušalcev na teh revijah in njih •aplavzi iñ odobravanje so nas prepričali, da ljudje še radi prisluh-nejo.lepim in zabavnim melodijam, kar nam daje nove spodbude.
Ob vsem moramo tudi v nadalje sodelovati z pevskim zborom Svobode.- IL in Rudarsko godbo, predvsem kadar gre za predstavitev izven občine, ali področna in republiška tekmovanja,-
A. B.
OSNOVNOŠOLCI - KAM PO
Mnogi učenci končujete osnovnošolsko izobraževanje in se odločate za poklic, v katerem ho-šte delali nekaj deset let. Od vašega dela in uspešnega ustvarjanja bo odvisno,; kako se bosta razvijala delovno področje in o-kolica, kjer boste delali, j Z zaključkom osnovnošolskega izobraževanja še vam ponujajo mnoge- možnosti za izbiro poklica in nadaljnje - izobraževanje. Vse to pa je seveda povezano z vašimi možnostmi, možnostmi va--ših staršev in družbenih potreb po kadrih v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih.
-	Enkratna in pravilna izbira poklica ža mladega človeka ni lahka naloga, Prav zato smo pe odločili, da vam prikažemo nekaj | možnosti in potreb, ki bodo ob letošnjem vpisu 'v usmerjeno izobraževanje v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik.
Za. potrebe naše delovne organizacije v so razpisane naslednje, štipendije:
V	skrajšan program: (izobraževanje: traja dve leti) .
STEKLOSLIKAR -r- 20 štipendij STEKLOPIHALEČ-KROGLIČAR 10 štipendij
V	srednji program:
-#■ STEKLOPIHALEC — 5 Sti-'. pendij
—	KLTUČAVNiČAR — 17 štipendij
—	CIZELER — 5 štipendij
—	OBRATNI -ELEKTRIKAR — 1 štipendija
—	ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK — 1, štipendija
—	KEMIJSKI PROCESNIČAR '—• 4 štipendije
Kje bo potekalo izobraževanj e?
Učenci za poklice- stekloslikar, steklopihalecTkrogličar in steklo-pihalec se bodo izobraževali v steklarski šoli v Rogaški Slatini. Šola z več kot tridesetletno tradicijo je danes sodobno opremljena in nudi učencem dobre pogoje za učenje za poklice, ki jih izobražuje. Šola ima tudi internat (šola internat sta celo v isti stavbi), v katerem bivajo učenci, ki nimajo možnosti vsakodnevnega prevoza v šolo.
Ker so stroški šolanja za mnoge starše previsoki, ti proizvodni poklici pa so pri nas deficitarni, našim štipendistom plačamo vso oskrbo v internatu.
Ključavničarji in cizelerji . se bodo izobraževali v Izobraževalnem centru v Trbovljah, elek-vïtrikarji pa. v Centru strokovnih šol — elektro smeri v Zagorju ob Savi. Kandidati za poklic kemijski proceSriičar pa se lahko šolajo v tehniški kemijski'šoji v Celju in Rušah pri Mariboru.
Priprava orodja je pomemben člen v proizvodnji.Slika prikazuje model za stekleni izdelek
Brigada steklarjev pri delu
Naše potrebe po poklicih-.smo vam tako predstavili, odločitev pa je seveda vaša, če se boste za katerega izmed naštetih poklicev odločili, nam sporočite pismeno, lahko pa se oglasite tudi. osebno. Strokovni delavci v kadrovski.
retičnerhu spoznavanju delovne organizacije, V naslednjih dneh pa so učenci bili razporejeni v posamezne temeljne organizacije, kjer so pod vodstvom mentorjev opravljali ' naloge, določene v programu dela.
službi vain bodo radi dali še dodatna pojasnila.
V kolektivu Steklarne Hrastnik vas pričakujemo.
Proizvodno delo
V teh dneh, ko .osmošolci razmišljajo in se odločajo ;za poklice,’ pa so učenci prvih letnikov usmerjenega izobraževanja že o-pravili .del učnega programa, ki -se" mu pravi proizvodno delo. Po novem ta del izobraževanja u-čenci opravijo v.proizvodnih delovnih -organizacij ah, ki izpolnju-■ jejo določene pogoje.
V Proizvodno delo v naši delovni organizaciji je .opravljalo dvaindvajset učencev •• iz različnih šol oziroma usmeritev. Njihovo delo, ki je trajalo deset delovnih dni,’ pa je potekalo po vnaprej določenem programu, pripravljenem v sodelovanju šole in delovne organizacije.
- Da bi učenci delovno organizacijo kar najbolje spoznali, spoznali delovni proces, samoupravno organiziranost, delo posameznih služb, delovanje samoupravnih organov in sploh vse, s čemer’ naj bi bil človek ob vstopu v kolektiv seznanjen, je bil prvi dan njihovega dela namenjen teo-
Steklar pri pihanju velike krogle'
KONČANI
NOVNI ŠOLI ?
Po končanem proizvodnem delu smo se zopet srečali z učenci, tokrat z namenom, da ocenimo delo ter z željo, da bi oni spregovorili o svojih pogledih na delo, ki so ga opravljali, kot tudi o morebitnih težavah pri delu. Iz tega razgovora bi lahko povzeli naslednje: ob zadovoljstvu, da je opravljena že ena šolska obveznost, so učenci pozitivno o-cenili takšen način izobraževanja ter da delo v proizvodnji ni bilo tako težko kot so pričakovali.
Niso pa pozabili povedati tudi tega, da so nadvse hvaležni mentorjem ter vsem ostalim delavcem, ki so jih pri delu usmerjali' in jim kakorkoli pomagali v tem prvem koraku, ki 'jim ni | bil lahek,
¡ Romana Hrovatič, ki hodi v prvi razred gimnazije, pa je svoja razmišljanja o delu,'zapisala takole:
Moje prvo delo v OZD
Letošnje usmerjeno izobraževanje je prineslo razne novosti, Nekatere so za naš učence zelo dobre, druge pa so nam malo
manj všeč. Med novostmi je tudi delovna praksa, ki jo moramo opravljati vsi dijaki prvih letnikov.
Zadnji dan pouka smo nestrpno pričakovali spričevala, z njimi pa tudi razpored, kje bomo o-pravljali delovno prakso. Razveselila sem se, ko sem izvedela, da bom delala v Steklarni Hrastnik. Mislila sem si, da o tej OZD vem kar dosti. Pa sem se zmotila. O njej sem vedela zelo malo. Niti na misel mi ni prišlo, kako zanimiv je proces izdelave kozarcev, steklenička in drugih izdel-; kov. Zelo sem vesela, da sem imela možnost in si vse ogledala, Videli smo avtomatsko, polavtomatsko in ročno izdelavo steklenih izdelkov. Nisem mogla odtrgati pogleda od strojev, ki izde-, lujejo kozarce. Samo nekaj sekund je potrebnih in že je narejen prekrasen kozarec. Drugačna: pa je ročna predelava, kjer so delavci izpostavljeni visokim temperaturam. Njihovo delo je naporno. Posebno so. se mi vtisnili v spomin - šteklopihalci, ki morajo nenehno pihati. Kar občudovala sem jih.
' Prvi dan v OZD so nam povedali o razvoju tovarne, o varno-
Učenci — naši štipendisti pred. vhodom v Steklarsko šolo
sti pri delu, o disciplini na delovnem mestu, o prihajanju- nd delo in odhajanju z dela... Na-r slednji dan sva s prijateljico delali v satinirnici. Tu je bilo prijetno, delo ni bilo preveč na-
porno. Delavke so bile prijazne z nami. Žigosali sva zabojčke, V katerih so bila razšvetljavna telesa, nanje smo lepile etikete in jih zlagale na palete.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Veliko delavcev različnih poklicev je sodelovalo v proizvodnem procesu
Nastali so lepi izdelki, ki jih vidite na slikah
KAM PO OSNOVNI ŠOLI
(Nadaljevanje z 9. strani)
Res je, da smo z delom začele že ob 5. uri, vendar smo se v tednu dni, kolikor smo delale v satinirnici, na to dobro navadile. Naslednji teden pa smo delale v pisarni. V administraciji TOZD sem pomagala pri enostavnejših delih. Tu morajo biti delavke zbrane, kajti poročila, zapisniki in druge listine morajo biti brez napak. Večkrat je prišel na ogled mentor, da je videl, kako nam gre delo od rok'.
Menim, da nas je kolektiv Steklarne zelo dobro 'in lepo sprejel, še posebno s tem, ko nam -je pokazal delovni postopek. Z nami so bili zelo prijazni. Za delo pa smo dobili tudi denarne nagrade. Pisala sem tudi dnevnik, ki pa mi bo ostal v spominu na moje prvo delo v Steklarni Hrastnik.
Ni mi žal, da sem se odločil za steklarja
Med učenci, ki so opravljali proizvodno delo, je bila tudi,sku-
pina osmih učencev, štipendistov naše delovne organizacije, ki se v Steklarski šoli v Rogaški Slatini šolajo za poklic steklopiha-lec-krogličar. Poleg že prej o-menjenih vprašanj smo jim zastavili še vprašanje: kakšen je' njihov pogled na poklic steklarja sedaj, ko so delo in značilno sti steklarskega poklica temelji' tej e spoznali.
Tudi ja Čosič
Kot mnoge šole ima tudi Steklarska šola v tem času »pod isto streho staro in novo šolo«. Na. sliki so štipendisti naše DO, ki so se v Steklarsko šolo vpisali še pred usmerjenim izobraževanjem. Letos obiskujejo drugi letnik. Zelo resno pa že razmišljajo o bodočem delu v Steklarni
Hrastnik. >
Odgovori kot je tale: Ni mi žal, da 1 sem se odločil za steklarja prav gotovo-niso bili naključni, saj je iz odgovorov velo tudi spoznanje, da je delo steklarja oziroma steklarske brigade odvisno od vsakega posameznika, pa tudi iz spoznanja, da je poklic steklarja zahteven, vendar lep, saj človeku ponuja neskončno možnosti za ustvarjalnost in lepoto, to pa je tisto, kar mu pri delu daje zadovoljstvo. Le nekaj truda je potrebno vložiti, da se do vsega tega pride.
Na podlagi meril o podeljevanju nagrad in priznanj za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki jih je sprejela skupščina Občinske raziskovalne skupnosti dne 10. 4. 1979
RAZPISUJETA
Občinska raziskovalna skupnost Hrastnik in Občinski sindikalni svet Hrastnik
NATEČAJ
*1. za predložitev izumov, tehničnih izboljšav, in koristnih predlogov za delovne ljudi v občini Hrastnik.
V natečaju lahko sodelujejo delavci in skupine delavcev DO, kakor tudi posamezniki, ki so zaposleni v občini Hrastnik,
Prosimo vas, da v vaši sredini zberete vse izume, tehnične izboljšave in .koristne predloge, ki -so nastali po 15. 5. 1981 do sedaj, jih opišete in ocenite v smislu _»Mexil o podeljevanju nagrad in priznanj za izume, tehnične izboljšave in koristne’ predloge delovnih ljudi v občini Hrastnik«, ki jih je poslala Občinska .raziskovalna skupnost vsem delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim.
Ocenjene predloge pošljite-do 30. 5. 1982 Občinski raziskovalni Skupnosti Hrastnik. Na osnovi ocenitve poslanih predlogov bo Občinska raziskovalna skupnost skupno z Občinskim sindikalnim svetom Hrastnik podelila nagrade in priznanja. Tg leto bomo upoštevali izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki so nastali po 15. 5. 1981.
Predsednik Občinskega	Predsednik skupščine občinske
sindikalnega sveta	_	raziskovalne skupnosti
Hrastnik	1	v	Hrastnik
Alojz Stradar	Valter Moljk
Občinska raziskovalna skupnost Hrastnik na podlagi zbiranja sredstev iz dohodka delovnih organizacij po Stopnji -0,05 % in na podlagi sprejetega finančnega načrta in delovnega programa na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti dne 4. 12. 1981/	.	"	.	•
RAZPISUJE
raziskovalne naloge, ki bi imele širši pomen za občino Hrastnik iz naslednjih področij,'in sicer:
1.	Raziskovalne naloge s področja politično družbenega, ekonomsko samoupravnega sistema in obvladovanja prostora m vaTstva okolja,
2.	Raziskovalne naloge s področja razvoja industrijskih proizvodov, tehnologij in proizvodnih procesov.
3.	Raziskovalne naloge s področja vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja.
4.	Raziskovalne naloge s področja pospeševanja razvoja kmetijstva.
5.	Raziskovalne naloge s področja drobnega gospodarstva.
Prioriteto pri sofinanciranju -bi imele raziskovalne naloge
in njihove izvedbe, ki bi nakazovale rešitve najbolj kritičnih problemov s teh področij v občini Hrastnik.
Prijave pošljite na Občinsko raziskovalno skupnost Hrast? nik do 30. 5. 1982.
V prijavi naj bo navedeno:	/
—i kratek opis raziskovalne naloge,
—	pričakovani rezultati, .
—	rok izvedbe (naloga se lahko podaljša tudi v naslednje leto),
—izvajalci,
' — viri financiranja.
Vse navedene naloge bo Občinska raziskovalna skupnost ocenila, jih razvrstila po pomembnosti in jih sofinancirala.
O rezultati razpisa vas bomo. obvestili'do 30. 6. 1982.
•Pričakujemo vaše prijave in vas tovariški pozdravljamo!
¡Predsednik skupščine ORS Hrastnik Valter Moljk
Nedo Stjepanovič
1.	'Vzgojno varstvena organiza-. eija 'Hrastnik' za izredna prizadevanja in dosežene rezultate pri izvajanju programa 'športne značke- I. Prekp.; .;90.9/(>- ipredšplskih. otrok, . vključenih. v to ’organizacij -jo, je v šolskem letu . 1980/81 iz-.i polnilo . pogoje in prejelo .zlato športno značko.
, 2. Domska skupnost — Samski, dom Rudnik. V letu 1981 so v tej ' sredini storili najbrž največ, kar zadeva vključevanje dela v- : cev ,iz drugih republik v program športno rekreativne, dejavnosti' naše občine. Poleg tega so izvajali svoj program in dosegli zavidljivo množičnost.
• 3. TOZD 4 — Orodjarna s struparsko cizelersko delavnico Steklarne. 'Za' -uspešnost pri. izvaja-., ’nju programa športne rekreacije' in aktivno sodelovanje.'v programu TRIM iger. Odbor je bil mnenja, da je to prav gotovo en najbolj športno rekreativnih TOZD v občini;
.Največ pozornosti, pa-je.-.tudi le-, tos veljalo' proglasitvi . najboljšega šporlmka-oe in ekipa' leta.
Izvršni odbor in Orbor za .podeljevanje nagrad in priznanj pri -TKS Hrastnik sta - se, .odločila, da naj izbor najboljših -poteka .- tokrat drugače kot v preteklih -letih. Od- ~ ločitev so prepustili občanom. V anketi ' je sodelovalo točno pede -set telesnokulturhih delavcev, predstavnikov posameznih društev,' družbenopolitičnih - delavcev in občanov,- -izbranih/ po prostn: presoji. Izidi glasovanja so" proti vsem - pričakovanjem zelo realni in .bolj realne ubvrstitve ni mogoče-'doseči z nikakršnim točkovanj em Seveda; tudi tokrat hi šlo brez pripomb, kar je kar naša, bi rekli tradicionalna »navada«. Bilo ja tudi nekaj užaljenosti in ne-, ravno; brez (športnih) odnosov do boljših.'. Toda, kot rečeno- je že tako, da se vedno, kdo najde, ki misli drugače.
4; . Moška, ekipa NTK Kemičar. Ekipa je v letu 1981 ponovno o-svojila naslov republiških prvakov. So na najboljši poti, da ta, že sedmi naslov, osvoje tudi letos.- : ; |
- 5. Moška ekipa ŠD Rudnik. Ekipa je v letu 1981 dosegla vrsto lepih- dosežkov, 'krona teh pa...je, osvojeno drugo .mesto, na državnem prvenstvu v Kragujevcu v streljanju z zračno puško. .
■ "6. Moška ekipa, ŠD Ernest Draksler-Marko;- Z uvrstitvijo na 'državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško je ekipa dosegla naj večji uspeh v dolgoletni zgodovini /družine.
7.	Vili Ojsteršek — trener m tehnični vodja NTK Kemičar za izredne uspehe v delu z žensko vrsto-. NTK Kemičar, ki je z uvrstitvijo v žensko Zvezno namiznoteniško ligo dosegel enega največjih -dosežkov hrastniškega športa. doslej.
Za tekmovalne’dosežke v letu 1981 pa so priznanja TKS prejeli 'naslednji' posamezniki-ice:
. Vesna Ojsteršek, Nataša Salmič, Jolanda Novak, Polona Novak, Jernej Zalaznik; Miran Leskošek, Franci Rešetar, Cveto Raj-mud, Zelko Hrnčič,. Jože Vavtar ml., Peter Kauzer, Mitja Vidovič in Drago Delič.
Občinske Blaudkove značke' so 'tokrat prejeli:
Zlato: Milan ig. S im eri, prizadevni t.elesnokulturni in družbenopolitični delavec za več kot 30 letno aktivno in uspešno delo: v NTK Kemičar, kjer je trenutno tudi predsednik kluba. Je soustanovitelj NTK Kemičar.
Bronasta:	Anton Paulič,; elan
PD Dol pri Hrastniku, za več kot deset letno aktivno in ustvarjalno delo v.: planinski organizaciji. Je tajnik društva, gorski., vodnik in. ima; -Opravljen tečaj in izpit za gorsko stražo. Je tudi; planinski inštruktor z opravljenim . izpitom pri PZS.
Z ‘32 glasovi je bila za najboljšo športnico že petič izbrana namiznoteniška igralka — državna reprezentantka: Andreja Ojster-, šek. ki si je v letu 1981 dokončno priborila mesto med stalnimi državnimi. reprezentantkami. Nastopila je na svetovnih prvenstvih Anglije, Skandinavije, Nemčije, ter še nekaterih drugih, evropskih' držav. Je' republiška' prvakinja in kot najboljša Slovenka na 6. mestu rang lestvice najboljših igralk SFRJ za leto 1981. Je edina naša športnica, s statusom športnika mednarodnega razreda; članica NTK Kemičar.
Z enakim številom glasov je bil prvič pa športnika leta izbran namiznoteniški igralec'- —.državni reprezentant: Jože Urh..
Jože Urh ši: je . v letu 1981 s sodelovanjem v ekipi (več kot 50 % nastopov) ki je na Balkanskem prvenstvu osvojila 1 mesto, pridobil status športnika mednarodnega. rangš. Nastopil, je na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Novem Sadu. Na rang lestvicah najboljših igralcev SFRJ za sezo-' no 1980/81 je osvojil 8. mesto po prvem delu sezone 1981/82 pa je celo peti, medtem ko je na republiški lestvici brez konkurente naj-; boljši, : ;.
S kar 47 od možnih 50 glasov pa so anketirani izbrali za. ekipo leta 1981 žensko vrsto NTK Kemičar, ki se je po osvojenem naslovu medrepubliških prvakinj v sezoni 1980/81 uvrstila v I. zvezno žensko namiznoteniško ligo,, kjer si je' po prvem delu tekmovanja praktično že tudi zagotovila obstanek. Skratka,' prireditev je .tako kot že štiri predhodne, lepo uspela in povsem opravičila svoj namen. Škoda, ker nimamo v Hrastniku primernejšega prostora. Kajti. število tistih, ki bi ji radi prisostvovali je. vsaj še enkrat večje ,qd tistih, ki so se ta večer zbrali v dvorani poslovno-stano-'vanjske stavbe.
Pa nasvidenje spet prihodnje leto. •
Razstava laude Besednjak
Mi smo jih izbrali le nekaj:
— Izdelki so zelo zaniniivih oblik in občudovanja vredni, le škoda da niso na prodaj, da bi se la umetnost preselila v naše domove.
- Kadar-članek, pišev o likovnih in umetniških stvaritvah, je pisanje' še prijetnejše, če lahko .piše p delu in ustvarjanju ¡delavca iz svoje delovne sredine.
VANDA BESEDNJAK, oblikovalka, ki 'je v našo DO prišla, pred leti, si je od prvih dni dela 'prizadevala,, da v oblikovanju . stekla najde nove- podobe materije, novih oblik, funkcionalnosti v ”
Danes se njen trud v- nekem, smislu že obrestuje. Razstavo- stekla, ki jo je pripravila .y janu-arju V Trbovljah, v prvih dngh februarja pa tudi v Hrastniku (v avli družbene prehrane na Logu), so obiskovalci toplo .sprejeli. Navdušeni so bili nad vrsto domiselno oblikovanih izdelkov (ki :se. precej razlikujejo .od izdelkov, ki jih redno-izdelujemo v Steklarni). O tem dokazujejo številne potovale in vspodibudne besede ter čestitke, ki so jih obi-skovaičf . izrekli ali zabeležili v knjigi vtisov. r
—	Čudovito je’ obdelava, stekla. Roko sta si podala ideja in oblikovalec. '
—	Prijetno presenečenje. Več takih oblikovnih razstav, da se steklo bolj približa ljudem.
■—• Še' veliko podobnih, razstav, saj manjka umetniških presenečenj v naši temni dolini. •'
'V-rtr Razstavni eksponati dokazujejo strokovno raven in mislim, da je razstava dosegla: dober odmev v naši. dolini.
—	.Vsi stepleni izdelki so čudo-, vita umetiiiška dela, ki kažejo veliko sposobnost likovnega in' oblikovnega ustvarjanja.
—	'Čudovito razstavljeno delo, mislim da imaš še mnogo možnosti izraza V steklu, kajti tvoje ambicije so širše, kar si dokazala s prvo, upam da ne tudi zadnjo razstavo.
Steklo je materija, ki jo ljubiš in iz katere boš v bodoče izvlekla še' mnogo lepih kompozicij.
STEKLAR
ZAHVALA
Ob'mojem odhodu v zasluženi pokoj. se iskreno zahvaljujem Sodelavkam, sodelavcem brusilnice za nepozabno darilo.
Ivica Grohar
Besede obiskovalčev naj bodo Vandi resnično spodbuda za nadaljnje delo. Prav pa bi bilo, da ji tudi v bodoče v TOZD damo možnosti oblikovanja in ustvarjanja izvirnih umetniških izdelkov.
Za dosedanje dosežke pa ji iskreno čestitamo.
K.
ZAHVALA
Sodelavcem na izmeni Drame, svojim ožjim sodelavcem v brigadi ter pregledalkam se iskre- | no zahvaljujem za darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem odhajal V pokoj. V naprej pa vam želim delovnih uspehov.
Matija Šerer
J. P.
Novo v knjižnici Hrastnik
Verjetno vas zanima, kaj je spet novega na .naših, knjižnih policah. Pa si poglejmo naslednje zanimive . novosti:
1. Roman IZPOVED KRALJICE MARIJE ANTONIETTE angleške pisateljice Victorie Holt
lToltova je tokrat segla po zgodovinski snovi. Marija Antonietta, zadnja francoska kraljica razdobja pred veliko revolucijo, je junakinja tega dela. Znano ime torej. Za vednost o tem imenu ni poskrbelo le zgodovinopisje; Pisatelji, gledališki pisci in filmski avtorji so se nj enega življenj a in r azdobj a,: v katerem je vladala in tudi potoni-
la, lotevali na najrazličnejše načine. Pri nas je bržkone najbolj znana po sloviti' Žweigovi .biografiji.
Holtova je napisala roman v prvi osebi. Hčerka Marije Terezije še zdaleč ni -dosegla intelekta in odločnosti znamenite matere, v ospredje jo je postavilo pač revolucionarno dogajanje njenega časa in Usoda njenega konca. V romanu pripoveduje o sebi od mladih let dalje prek potovanja v Pariz, kjer je postala francoska kraljica, o svojem življenju in dogajanju vse do tja, ko je morala pod giljotino. To je zanimivo. napisana zgodba, pač v značilnem slogu
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Filmski program za obdobje od 15. 3. do 15. 4. 1982
Kino »Delavski dom« Hrastnik
ZMAGOVALEC VZAME VSE,, amer; rom komedija, predstave v sredo 17. ,3. samo ob 19. uri (Ob 17, uri koncert Andreja Šifrerja) in v četrtek 18. 3. ob 17. in 19. uri,
ŽGEČKLJIVE ZGODBE, nem. erot. komedija, predstave v soboto 20,3, ob 17. in 19. uri, v nedeljo 21. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 22. 3. ob 19.15. Mladini. do 15. let. ogled prepovedan!
Izredna predstava filma BEN HUR, amer. zgod. spektakl, samo sob 17. uri.
VELIKI ŠEF, hong-kong kung-fu, predstave v sredo 24. 3. ob
17.	in 19. uri ter v četrtek ob 19. uri,
ŽELEZNI. KRIŽEC, ang.-nem. vojni, predstave v soboto 27. 3 ob 17. in 19. uri, v endeljo 28. 3. ob 17. in 19. uri- ter v . nedeljo 29, 3, ob 19. uri,
KEKEC, slovenski mlad. (matineja), v soboto 27, 3. ob 10. uri in v nedeljo 28. 3. ob 10. uri.
LJUBEZEN IN KROGLA,- ital. vesjenCpredstave v sredo 31. 3. ob 17. in 19, uri ter'v četrtek'ob 19, uri
ABC O LJUBEZNI IN SEKSU, avstral. erot., predstave v soboto 3. 4'. ob 17. in 19. uri, v. nedeljo 4. 4. ob 17. }n- 19. uri ter v ponedeljek 5. 4. ob 19. uri. Film je mladini do 15, leta prepovedan !
DVA SUPER POLICAJA, ital. akc, komedija, .predstave v sredo 7. 4. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 8. 4. ob 19. Uri.
DESETICA, am erotični, predstave v: soboto 10. 4. ob 17, in 19. uri, v nedeljo 11. 4. ob 17, in 19, uri ter v ponedeljek 12. 4. ob 19 url Film je za otroke neprimeren!
PEPELKA, amer. risanka, matinejski predstavi v soboto 10. 4. in v -nedeljo 11. 4 .ob 10. uri.
KAGEMUS! IA - - SENCA BOJEVNIKA, jap. zgod. spekt,, predstave v sredo 14. 4. 1982 ob 17, in 19. uri.,ter v četrtek 15, 4, ob 19, uri. .
Kino Dol pri Hrastniku
ZAKAJ NF. PRIDEŠ' V MOJO POSTELJO, dan, erot|.komed.,.. predstave v soboto 13 V3. ob; 48. uri-in v nedelja 14 3. ob 17. uri -Miadrn-i, do 15. leta je ogled filma prepovedan!
Mladinska predstava ČUDEŽNI KARATE, športno dokumen- -tarni, 14. 3, ob 15. uti
BEN HUR, am, zgod. spektakl, .predstavi v soboto- 20, 3. ob '
18.	uri in v nedeljo 21. 3, ob 17. uri.
Izredna predstava filma ŽGEČKLJIVE ZGODBE, nem. erot ko- . medija, v ponedeljek 22. 3. ob .17. uri. Mladini ne dovolimo ogleda filma!
RESNIČNE ZGODBE I., ,nem. erot." predstavi v soboto 27. 3.
..„pb. 13-,nri in.v nedelj o. 28, j 3. ob 17- uri Film je za .mladino do 15. Ista neprimeren!
KEKEC,; slov, mladinski, mladinska predstava v nedeljo 28. 3;
- ob 15, uri.
PASJI POPOLDAN, amer, krimin., predstavi v soboto 3. 4. ob
19.	uri in v nedeljo' 4. 4. ob 18. uri.
TIGROVE OČI, amer. avant, predstavi v soboto 10. 4. ob 19. uri in v nedeljo 11. 4. ob 18. uri,
PEPELKA, amer. .risanka, mladinska predstava v nedeljo 11. 4. ob, 16. uri.
Holtove, ki. zna pritegniti zelo širok krog bralcev.
. Pisateljica prek njenega pripovedovanja daje podobo tedanjega francoskega dvora, spletk, izumetničenosti in okostenele etike, sovraštva in popolnega nerazumevanja za ljudstvo,ki je živelo daleč od tega dvorjanstva, v bedi in pomanjkanju. Marija Antonietta je v romanu povprečna in .živahna ženska, lahkomiselna, razsipna in uživaška. Knjiga seveda ni kakšna socialna kritika, to ni bil njen namen, je pač zabavno, branje; in tisti, ki kaj več ne išče, bo z delom tudi zadovoljen.
*2. Zbirka knjig PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV
: To je zanimiva zbirka, ki so jo pred leti s svojim mnenjem oblikovali bralci in knjižničarji iz vse Slovenije. Zbirka izhaja že več let. Dela Tolstoja, Ekstroma, Hemin-gwaya, Kranjca, Gorkega, Londona, Jurčiča, Tavčarja, BoCcacia, Dumasa, Kosmača, Bevka, Cankarja, ^Zupančiča, Voranca, Balzaca, Andrica, Ingoliča, Finžgarja; Potrča in drugih, ki jih ta zbirka prinaša, so najbolj priljubljeno branje, pri,nas in v svetu, večina, izmed njih pa je doživela tudi gledališko; filmsko in televizijsko u-podobitev.
Pred kratkim je izšel tretji paket zadnjega letnika z deli Iva Andrica Most na Drini, Franceta Bevka — Znamenja na nebu ter Antona Slodnjaka —- Neiztrohnje-no srce. :
V Andričevi pripovedi MOST NA DRINI je glavni junak »više-grajski most«. Ta povezuje usode generacij od 157:1. leta, ko ga je dal graditi Mehmet —- Paša Soko-
Jovič, pa vse do vojne, s katero Andric tudi končuje svojo pripoved. Most, ki ,j e zamenjal stari brod čez Drino, je 'povezal' dva svetova, povezal je dve veri in malo mesto spremenil v pomembno, križišče takratpega časa. S tem romanom je Andric pokažal svojo izredno domišljijsko moč in svoje veliko poznavanje razmer v stari Bosni; .
Slodnjakov -roman NEIZTROH-NJENO SRCE je doživel že več izdaj od prvega izida leta 1938. Roman o Prešernu je učinkovita sinteza .lirskega in epskega. Njegovo življenje :in snovanje je postavljeno v realen, okvir dobe, v kateri je 'živel in še naslanjal na preverjene podatke o času velikega pesnika. Dodana je še lirska nota: skozi nastajanje in vsebino njegovih pesmi nam Slodnjak prikaže Prešerna; kot človeka, ki živi in čuti vso slad-kost, in bolečino pesniškega ustvarjanja. 'Pokaže nam človeka, ki bolj tenkočutno in ^asneje vidi.čas, v katerem biva in čas, ki ga uklepa in ki mu beži naprej.
Tudi Bevk se je v svojji zgodovinski povesti ZNAMENJA.. NA NEBU zvesto opiral na zgodovinske vire. Gre za razgibano zgodbo, rki prikazuje življenje na Tolminskem, Goriškem in v Furlanski nižini v prvi- polovici štirinajstega stoletja. V sredo Zgodovinskih dogodkov postavi pisatelj rod Florijana in Agate iz Modreje, ki se nadaljuje v otrokih in vnukih. Ti se borijo za goli obstoj z nenaklonjeno naravo, tlačeni in ponižani od dveh plemiških rodov z ‘mnogimi imeni. Rdeča nit povesti, ki jo je avtor razdelil na tri dele, je pesem — prerokba Matere Agate, ki ji je trpljenje Vzelo razum — in v njej napoveduje hude čase. Pesem se ponavlja skozi usta najmlajše — Živke kot napoved vseh nesreč, ki zadevajo rod za rodom.
Marija Vučetič
Vsem sodelavcem in sodelavkam pošiljam lepe pozdrave iz Zrenj anina, kjer sem na -Odslu-zenju Vojaškega roka, še posebej pa pozdravljam Vinka Go-diclja ;— 'mojstra.
Dragan, Andric V. P, 2367/2 23002 Zrenjanin
Pozdravljen Dragan!
Obeh tvojih kartic smo bili v uredništvu veseli. V imenu vseh, ki jim pošiljaš pozdrave, ,se ti zahvaljujem ter želim) da bi ti čas služenja vojaškega roka hitro tekel. Tvoji želji, da ti pošiljamo Steklarja, bomo ustregli. Tako boš seznanjen,' kaj je novega v Steklarni.®
Urednik
Ko je ob polletju sin prinesel domov kar tri nezadostne ocene, je mati zatarnala': »Kako moreš tako mirno prinesti domov kar tri cveke?
Sin ji mirno odgovori»Nikar se ne jezi. Danes niti cveki niso več poceni. Kar spomni se kako si Se zadnjič jezila, ko si za ,pol kile plačala skoraj štiri jur je.« .
Te dni. smo v enem izmed slovenskih dnevnikov prebrali .takole šalo:
POD PRISEGO
»Na carini so našli v prtljažniku deset kilogramov kave, vi pa ste trdili, da vozite hrano za psa -.. «
' »Če bi žrl, bi žrl, če ne, pa ne, silil ga že nebi?« -
ZANIMALO VAS BO
Za mesec januar
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD 1;— ročna in polavtomatska
predelava steklene jnasa.
DŽOGIČ Mevlida — -odnašalka stekla, KEVAC Vida — odnašalka stekla.
TOZD 2 —- avtomatska predelava steklene mase
JANČIČ ' ANTON — vzdrževalec.
TOZD 5 —>- energetika in ostale delavnice
IVN1K Anton — delavec težak na transportu, DOBERŠEK-Boris — zidar šamoter.	,
DSSS
GUGUN&/IČ Veselka — pomivalka posode — čistilka.
S. Sij
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
ČEHAJIČ Safet — odnašalec stekla.
DSSS
. IMAMOVIČ Fatija — čistilka v jedilnici.
IZKLJUČENI IZ DO
TOZD 5 — energetika in ostale delavnice
MIHAJLIK Ivan dežurni gasilec. .
ODŠLI V JLA
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase -
KARAMAN Sead — strojni steklar. :
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
MITROVIČ Zoran — delavec na jtanalu.
TOZD 5 — energetika in ostale delavnice
VOLAJ Aleš — ključavničar, MATEŠIČ ZORAN — ključavničar,
DSSS *
ZALOKAR Igor — samostojni a-nalitik,. BOČKO Stanislav- socialni delavec, BRATIC Vladimir—• trgovski potnik.
UPOKOJENI
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
TUTNER Marija -4- rezalka ste-': kla, ŠERER Matija — brigadir — strojni steklar. . .
TOZD 5 — energetika in ostale delavnice
JELENC Mihael —- vodja skladišča pomožnega materiala.
DSSS
ŠRENK Mari j a.•	- delavka v
skladišču gotovih izdelkov, ; UR-BAJS Ludvik — vratar.
Vsem upokojenim želimo še obilo trdnega zdravja in osebne sreče!
PRIRASTEK V DRUŽINI
KIRN. Bojan —¡sin Matej, CVELBAR Vera — sin Marko.,-LEVAČIČ Joža in Anton — hči. Melita, HRUP Branko —, hči Milena, DERGAN Viktor A- sin Viktor.
KRVODAJALCI
BUKOVŠEK Danijela DSSS --skladišče ■ stekla,.DEŽELAK Antonija DSSS — skladišče stekla, GOŠ-LER - Ivan TOZD 1, KREJAN Jože TOZD 1, KOVAČ Martina TOZD 1, .PREMEC Jožefa DSSS — skladišče stekla, P.ODMENIK Branko. TOZD 1, SRŠEN Edi TOZD 1, STRITAR Marjan TOZD 1, ŠPAHIČ Halil TOZD 1, TOMIČ Duško TOZD 1, UČESANEK Boris TOZD 4, VIDMAR Karel TOZD 1. ZALETEL Mirko TOZD 1.
Krvodajalci, iskrena vam hvala!
DISCIPLINA
Dvaindvajseto zasedanje disciplinske komisije, dne 15. 1. 1982
Priimek m ime	Rojen		TOZD-DSS!		Izrečen ukrep
Bojkič Samir	25.	‘ ,5.	1964	1	Javni opomin. Pavšalna odškodnina 600 din
Čehajič Safet	1Í.	7.	1963	1	Opomin. /■ Pavšalna. odškodnina 300 din
Dolinšek Marija	31.	12.	1943 .	1	Prekinitev -delovnega razmerja . pogojno za dobo 6 mesecev Pav;šalna_o.dšk£)daina.J-.200.dm.. .
Murgič Munih .	.7.	,3.	1959	1	■ Javni .opomin Pavšalna Odškodnina 600 din-
Zaletel Mirko t	14.	5.	1935	1	Javni opomin
Bašič'Mile- -	7.	8.	1932-	2	Prekinitev delovnega razmerja j ;
					pogojno za dobo 3 mesece Pavšalna odškodnina 300-din
Bukal Kati-	3.	11	194? .,	- 2 „ .	• - Javni opombi; , . Pavšalna, odškodnina- 600 din .
Prvulo.vič Nikola	4.	11.	1982,.,,:	2	Opomin
Pejkič Peter gi	3.	9.	1948 ;	2 S	Opomin .
Dankovič Osman	7.	7.	1953	2 ,.	Javni opomin.
. Terzič Senada	' 14.	7;	1960	2 ,	Opomin - Pavšal-na-odškodnina. 300 -din, •
Tržan Zlatka : .	’ 25.	-H»	1954, ,	! 2	Opomin --
: Bevc- -Štefka- •	3.	10.	1938	3	Opomin ’ -; Pavšalna- odškodnina 300 din
Radočaj: Dej ati	9.	9.	1964,.	3	Javni opomin -P.avšalna/odškodni-na '300 -din
... Slokan .-¡Nada	3.	4. m	1949,	J	Opomin—- Pavšalna--odškodnina 500 dan
Tovornik Zdravko	20.	i.	1954	5	Javni opomin Prekinitev delovnega' -razmerj a -Pavšalna o.dškodnina 600 din -
Klenovšek Drago .	27.	A.	1947 „	. DSSS:: .	Javni opomin : Pavšalna ’Odškodnina 1.500 din
Muhovič Aljana	14,	5.	1961	DSSS	Opomin - ' - Pavšalna --odškodnina 600 dih .
. Granat- Nada -	6.	12.	1957 -	DSSS :	Opomin . Pavšalna odškodnina 300 din
Pranjič- Ana	26.	.-9.	1961	DSSS-	Opo-min ’ ... Pavšalna odškodnina 300 din
Laneger Roman	28.	2.	1936	1	Postopek, .se ustavi ,		
, Sopar-..Slavko »	18.		1935 -	-1	Postopek se. ustavi
Goranbvič. Nada	,. 16.-	Tl.	1958,	; DSSS	Postopek še ustavi
Novak Rozika	14.	8.	1934 •	DSSS. .	■ Postopek še ustavi ,
Podatke zbrala					Predsednik komisij e
Jelka, Urbajs					Adolf Srenk
Delavski
pozdrav
kongresom
Leto 1982. Poimenovali smo ga tudi leto kongresov. Roki so do» ločeni- priprave tečejo po izdelanih programih. Pomemben de-. lež- predkongresnih aktivnosti so tudi kulturne p.rixe;diinrg, Y:.Hrast» niku in v Revirjih na sploh se je zvrstilo že lepo število prireditev, ki tudi na kulturnem področju oznanjajo -in poudarjajo pomembnost in vsebino kongresov. Dosedanje kulturne,- prireditve so bile glasbenega. oziroma . koncertnega značaja.- Ob koncu preteklega leta smo prisluhnili koncertu moškega pevskega zbora Svoboda 1, ki se nam je predstavil ne-le z novim repertoarjem, temveč tudi- v novi zasedbi.
Od ustanovitve pred dvemi in pol-leti pa do danes Se je ženski pevski zbor z Dola poleg številnih nasjppov na proslavah in drugih prireditvah znova predstavil si samostojnim koncertom.
Godbe na pihala iz revirskih občin pa so v. počastitev kongre-SOm .¡pripravile, 1. revij.o.,zpsgv-ških pihalnih orkestrov..
Glasbena, šola- Hrastnika pa je pirpravila nastop gojencev glasbene špleA
Program . predkongresnih aktivnosti,s tem ni izčrpan,.¡še sj bomo lahko ogledali nekatere kulturne-prireditve -tudi-drugačnih zvrsti. .
•*p
Nagradna križanka
					VARNOSTNI SVET	NEUMNICA, TRAPA	- rzRArzA BESEDIŠČE SLOVARSKO)	PREBIVAL* CL MESTA OB DRAVI	NATRIJEV KARBONAT	KING VIDOR	VRSTA SIN* TETICNEGA VLAKNA	IZUMITELJ TELEGRAFSKE ABECEDE	PRVI . sovjetski: ZEMLJIN SATELIT	slabotno Zl VINCE	UROŠ VAGAJA	LAHKO P0KRIYAL0	STAROE* GIPTOVSKI PISATELJ	ZNAMKA NEKDANJIH NEMŠKIH AVTOMOBILOV	JANEZ TRDINA	USALD VRABEC	fmj	
					►																ČRNI OVES	
					► -																	
VRHUNSKI ŠPORTNIK		v	▼		STAR DENAR					PEKOVSKI IZDELEK					MESTECE V FRANCIJI (VITEŠKA) TEKMA				STARO MESTO V ISTRI	VZHOD POKRAJINA VhSEVERNI ŠPANIJI		
URBAN CVAHTE					IME IGRAL* KE KI SI C					KEMIJSKI ELEMENT								IZRASTEK NA GLAVI				
					NORDIJSKA PRIPOVED, ROMAN					OTOK V JONSKEM MORJU								UNIVERZA V NEW HAV. NU V ZDA				
KRATICA ZA JUGO* SLOVANSKO DRŽAVO OD 4918 D01929						JVAN ČARGO \ LINO LEGISA			SLADKO* VODNA RIBA					PRITOK AMAZONKE V PERUJU GRMOVJE								
PRIIMEK DVEH POLJ. SKIH SMU« CARK-SESTRI-DVOJČICI		►							ROBERT OWEN			OTROŠKA ZABAVA					PLOŠČA NA ANTIČNEM STEBRU PREBIVALEC SRBIJE					
OBLIKA R0KAVNEGA KROJA S PRILAGOJE* NO RAMO									FRANCO-NERO UP NAŠIH SMUČARJEV (GREGA)			GORA NAD KO* baridom				ČEŠPLJA JAPONSKA IGRAS -KAMENČKI				-		
GORA NA KRETI						OSNUTEK POSLOPJA V MAJHNEM MERILU	IVAN BRATKO		▼	OKENSKA HAVOJNICA	DOBITNIK SREBRNE KOLAJNE V SLALOMU (BOJAN)	ESMA REDZEPOVA	HUD ENO* stranski glavobol KRAJ PRI MADRIDU								RTj	
							ČARODEJ, NEKROMANT														ml	
ANTON MARTI					MARINA VLADy			MADŽARSKI SKLADATELJ (FERENC» 1810-1893)			v			ZAGIB TKANINE				VRSTA GOBE	SLOVENSKI KIPAR (DRAGO)	KRITIKA PRESOJA	NEKCMNJA DENARNA ENOTA NA TAJSKEM	
					NAŠ BRON V VELE« SLALOMU									FRANCOSKI PISATELJ (EUGENE)								
SESTAVIL: KARLI DREMEL		REKA,KI T£* CE SKOZI MÜNCHEN SREDIŠČE MOLDAVIJE			—r—			AMERIŠKI PISATELJ, NATURALIST* (FRANK)							SEVERNO* ITALIJANSKA KNEŽJA RODOVINA	ATLETSKA DISCIPLINA	CENT -					
M0DRIL0, PLAVILO								IME KNJI« ZEVNIKA FINCI JA				SPOLNA BOLEZEN» SIFILIS					PREBIVALCI IRSKE SREDIŠČE VRTENJA					
SLOVENSKI IGRALEC (ZV0N&)		; -										NASA OBETAJOČA SMUČARKA (ANDREJA). LILI N0vy	►									
ŽVEPLO» SEVER			GRŠKA ČRKA GRAM, GAUSS					IME Pl* SATELJA SVEVA ,						POKRAJINA V ITALIJI (FIRENCE) FOSFOR								
1ZDELO* i VALEČ i. IGEL								ABELOV MORILEC					OBRTNIK ŽIVILSKE STROKE				VELIKO SLANO JE* ZEROVSZ					
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
• 1. nagrada	150 din
2.	nagrada	• 100 din
3.	-7. nagrada po 70'din
; Izrezek .ž vpisano- rešitvijo pošljite na ;..naslov: - Uredništvo. »STEKI. AR J Ar«; Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali 'samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 26. marca.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za februarsko nagradno križanko smo prejeli 60 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjimv .
§2 nagrada 150 din: Valči Kolar,
2.	nagrada 100 din: Maj^a Vozlič, S
3.	—7. nagrada po 70 din: Olga Pevec, Slavi Peršič, Marica Hole-šek, Ivan Restar, Janja Detič.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: maska, papagaj-ka, S. S.,' Karlina, Cimarosa, ep, regiment, Roger, brki, item, Keeler, tabetik, Non, ISKRA,, ete, Enare, krtar, Dositej, grčat, aligator, sir, Kea, Iha, 'etika, perjanica, Ana ..trasa, Esina," Ero, G. C,, Ruj, tloris, Krmin, oktavan, ' Utah, nakit,; S, Amati, PR, ozokerit, trta, ecu, Odra, alkar, amen, vek, krak, Njasa.
D. K.
ZAHVALA
Zahvaljujemo, se gasilskemu društvu Steklarne Hrastnik, za izkazano pozornost in;darovano cvetje, ob. dnevu občnega, zbora društva, na grob našega dragega očeta in deda Franca: Roškarja.
Vsi njegovi
(ElstekSar
-S Ji Ji SLABILO BEIAVČEV S TEK LAHNE KRAE1MÍE
UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm:.— odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda KroSlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Metere, Jože Godieelj n, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. y mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
1.	Karel DESTOVNIK-Kajuh
2.	Charles DARWIN
3.	Zveza tabornikov
4.	Biatlon .	- gj 1	■„
' 5. Mihailo PUPIN
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni:	'
1.	nagrada 70 din: Tomi Uldri-jan,
, 2. nagrada 50 din.: Jože Poto-čin II,
3.	nagrada 40 din: Jožica Omerzi, upokojenka.
ZAHVALA
06 boleči izgubi naše drage mame in stare mamé J-
JULIJANE ŠUŠTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovane vence ih cvetje ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sih Franci, Frida, hči Hermina in sin Sergej z -družinama, vnukinja Smilj aha; ž,; možem ter ostalo so-1 rodstvo.	.. .. -;E..	:.	.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža ■
EMILA SEDEVČIČA
še iskreno zahvaljujemo: vsem, ki ste nam pomagali v-najtežjih trenutkih. Hvala delavcem v brusilniei, sosedom in vsem, ki ste mu darovali cvetje, ter ga pospremili na njegovi zadnji potk .. Iskrena hvala godbi in pevcem Svoboda II. ter govorniku krajevne skupnosti Dol.
- Žalujoči: žena Vilma,. Bojan ter ostali sorodniki.
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA raziskujemo 3 nagrade, ki jih bomo z žrebom razdelili tistim, ki bodo pravilno-, odgovorili na zastavljena vprašanja.
1.	nagrada	70 din
2.	nagrada ^ ,	50 din
3.	nagrada /	.	40 din
Rešitev KVIZA pošljite do 26.
februarja na naslov: GLAS MLADIH, STEKLARNA HRASTNIK.
> Za nagradni KVIZ ZNANJA iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli 35 rešitev. Pravilni odgovori so:
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
MAREC 1982
Mladinsko prostovoljno delo v letu 1981 občine Hrastnik
Na kratko
' Delo — potreba in ponos človeka v novem svetu... Pred vami je naloga, da gradite našo domovino, našo razrušeno državo...
Besede tovariša TITA, ki nas obvezujejo, zato imamo v.si mladi Veliko dolžnost, da, nadaljujemo to, kar je bilo narejenega doslej. Mnenje večine nas je, da vestno opravljamo nalogo, ki nam jo je zadal tovariš TITO, kar se kaže tudi v rezultatih mladinskih delovnih akcij in mladinskega prostovoljnega ' dela.	'
Mladinsko prostovoljno. delo je v naši občini precej interesantno področje, kjer še mladi spoznavajo in dobivajo vrline mladinca v naši- samoupravni socialistični družbi. Delo Centra za- mladinske delovne: akcije pri predsedstvu OK ZSMS Hrastnik lahko ocenimo, da je v letu 1981 deloval dokaj dobro. 85 hrastniških brigadirjev je preteklo leto sodelovalo v 7 brigadah na 7 republiških oziroma zveznih MDAi.MDB 3. julij Hrastnik je sodelovala na zvezni MDA Posočje
1981.	Ta brigada je bila ena najuspešnejših v Posočju, saj so brigadirji prinesli domov vsa možna priznanja, ki jih lahko kakšna brigada dobi. Prejeli so:
—	trak akcije,
—- udarništvo v I. in II. izmeni oziroma dekadi,
—	udarništvo I. in II. dekade u-darnega dne,
—	izredno udarništvo,
Torek, odmor po tretji uri. Vsi ga izkoristimo za to, da se oblečemo in obujemo, saj smo že prejšnji dan izvedeli, da gremo v Delavski dom na ogled monodrame Domača naloga. Prerivajoč se nekako le postavimo v vrsto in odhitimo. Kot osmošolci smo dobili sedeže v zadnjih' vrstah. Ko se umirimo, naenkrat zagledamo znanega igralca Dareta Ulago, kako jo iz dvorane maha s -potovalko na oder.
Dopisujte
v Glas mladih
—	priznanje, za družbene?:dejavnosti v’ I; in IT .dekadi,
|— 14 brigadirjev je prejelo ■ u-darniške značke;
—	12 brigadirjev pa je prejelo pohvale.
: Brigada ja bila tudi predlagana za priznanje Republiške konference ZSMS in za plaketo konference Zveze socialistične, mladine Jugoslavije »Veljko . Vlahovič«. To priznanj e bo brigada prej ela 1, aprila letos, ko bo dan jugoslovanskih brigadirjev, ,
Hrastniški mladinci' so pa seveda precej udarniških ur opravili-v- domačem kraju. V letu 1981 smo imeli v Hrastniku 43 lokalnih mladinskih’ delovnih akcij, na katerih je Sodelovalo 757 mladincev. Opravili so 5.442, udarniških ur,v vrednosti . 907.530'•din; Da pa je ‘bilo leto 1981 Za naše brigadirje' uspešno, pa se moramo zahvaliti vsem delovnim ljudem v občini. Hrastnik, ki so s finančno pomočjo omogočili uspešno .delo.-.
" Za leto 1982-^Center za MDA pri predsedstvu OK ZSMS' Hrastnik načrtuje v občini še več lokalnih MEDA in 'tudi udeležbo občinske brigade na- zvezni MDA »Slovenske Gorice« 1982.
Kot lahko razberete iz poročila, lahko ugotovite, da je bilo udarniško delo v preteklem letu uspešno, V novem letu nas čakajo nove naloge, za katere smo prepričani, da jih bomo opravili v isti-rneri kot lani, če že ne bolje,
KOO-RUK
Že ta njegov dinamičen nastop se nam je zdel smešen, še bolj pa Smo se smejali njegovemu -pripravljanju na nastop.
Na zelo duhovit način je po mizi razvrščal svoje .rekvizite.
Predstavil, je odraslega človeka, ki hodi v večerno šolo, in mora za (domačo nalogo ..napisati spis .z naslovom Nekoč in danes,
France, -odrasli učenec, se mora tudi veliko Učiti.
Uči se na glas in pri tem razmišlja. Mi se pa seveda smejimo-; Tovarišice; pa nekaj -časa ne vedo ali -bi se njegovemu govorjenju smejale ali -obdržale resen -obraz, vendar zmaga dobra volja, In začnejo se na ves glas -krohotati.
Ta.monodrama je bila vsem zelo všeč, -saj je -bila vsebinsko zelo bogata, pa še izvedba je bila odlična.
Alenka Pirc, Sb
'Zdravo vsem skupaj .- -Po meseč? nem predahu našega »Glasu«, Smo za vse vas izbrali in pripravili nekaj kratkih nóvic iz življenja mladih iz naše delovne organizacije in iz dela predsedstva OK ZSMS občine Hrastnik. Preberite, mogo-, če boste ‘n'ašli kaj, tudi. zase.
■ — Y prejšnjih ■-novicah vam je bilo sporočeno, da še v OO ZSMS Steklarne Hrastnik' vršijo volilno-prog-ramske konference. Tako so med drugimi v OO ZSMS TOZD 2 izvolili novo predsedstvo. Novopečeni predsednik, te, osnovne organizacije je tov. -CVijetin Neškovič., V njegovi mandatni dobi mu želimo čim več uspehov, c'?— Tovariš Stojančič je po dolgih letih aktivnega dela- v mladinski organizaciji TOZD 1 predal svoj prestol tovarišu Miloradu Blatnjaku II., Sam pa sp je odločil, da- bo: v letošnjem letu »glava« mladinske delbvné brigade Steklar. JU, katere kot že veste, smo Organizatorji mladi iz . naše - delovne-; organizacije. -
—- Iz	Republiške .; 'konference
ZSMS smo v februarjuv prejeli potrdilo, da bo brigada- Steklar JU; sodelovala na prV-f izmeni Zvezne akcije KOZJANSKO 82. Ker se datum od 5. 6. do 3. 7. bliža z veliko hitrostjo,, komisija za MDA pri- KS. ZSMS Steklarna Hrastnik, dela z vsem. tempom, da pripravi- vse po-
To se
. Jaz sem Andrej, fant in-pol. Vsaj tako.mislim jaz, kaj pa mislijo drugi, pa ne vem. Ker se dobro blago samo hvali, naj povem le še nekaj stvari d sebi. Sem nagle jeze, zato je najbolje, da me nihče ne razjezi. Ne tepem se rad, ker nisem dovolj močan in jih vedno dobim nazaj, to pa -boli. Ód vseh živali, imam najraje psa, pa še tega, od daleč in na verigi. Z brat-
trebno za nemoteno delo -naših mladincev brigadirjev na letošnji akciji. -
—	Center za obveščanjeMn propagando pri OK ZSMS nam je poslal naslednjo novico o pripravi programa, da se bodo v vseh OZD ustanovili aktivi štipendistov. Ak-ti vi'štipendistov bodo Stalna oblika dela OO ZSMS v TOZD, -katerih osnovni namen je sodelovanje Ih povezovanje mladih delavcev Z učenci in študenti, njihovimi bodočimi sodelavci in iskanje optimalnih. rešitev na -relaciji štipendist1—štipenditor, .tako da se popolnoma uresničujejo pravice ari odgovornosti z obeh strani' Mladi štipendisti naj bi se -tudi vključevali v vse akcije, ki jih organizira OO ZSMS v TOZD,
—	Kaj in koliko se je po OO ZSMS -Steklarna 'Hrastnik še, dogajalo, nismo izvedeli, ker mladinci, ki So zadolženi po OO ZSMS, da -redno pošiljajo informacije o delu njihove OO ZSMS, verjetno le-te skrivajo še vedno v Svojih predalih.: Upanje, ki šem ga imela, da tisti,,ki čaka tudi dočaka je splahnelo. Verjemite , mi,-' da. mi ni vseeno-, pa se vendar mpreup 'šptijaz-nifi s tem. Žal mi je, da moram zaključiti to rubriko z besedami.. > Mogoče se v naslednjem mesecu spet srečamo ...
Anita
M
čem se rad igram, Sfeveda, če ja pretep tudi igra. V šolo si želim zlasti ob sobotah in nedeljah ter v počitnicah.
Takšen sem in takšeh bom ostal; Meni je prav, za druge pa nisem čist9 siguren.
Andrej Kaluža, 3 c OŠ heroja .Rajka, Hrastnik Pedagoška enota Franca Kozarja
vsem Članicam delovnega kolektiva po tej poti
ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU, 8. MARCU — DNEVU ŽENA.
Predsedstvo KS ZSMS Steklarna Hrastnik
Domača naloga
OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST pripravila tradicionalni
Večer športa, glasbe in razvedrila
Tradicionalni, .tokrat že peti zapored: »Večer športa, glasbe • in razvedrila«, je tudi letos ‘privabil v Poslovno stanovanjske stavbe lepo število športnikov, rekreativcev, telesnokulturnih delavcev in ostalih občanov. Skratka tistih, ki jim je telesna kultura blizu, pa naj si gre za aktivnega športnika, občasnega rekreativca, telesnokul-turnega delavca ali pa samo vztrajnega zasledovalca športnih dogodkov v občini.
Po uvodnih taktih, ansambla »Jantar«, Ki je tudi tokrat Skrbel za dobro razpoloženje, je prisotne
pozdravil predsednik občinske Tg-lesnokulturne skupnosti tov. Vili Ojsteršek in med drugim dejal: »Večer, ki je pred nami- naj izzveni kot obračun našega dela za preteklo leto. Petič zapored se srečujemo na prireditvi, ki 'je iz leta v leto bolj cenjena, v športnem žargonu rečeno: vse bolj popularna. Prepričani smo, da ne gre le za urico dve sprostitve,, temveč, da teža celotne prireditve leži na njeni neposrednosti, prisrčnosti in ne nazadnje' tudi' zanimivosti. Naj ne izzveni neskromno, toda zdi se nam, da. smo med redkimi, ki pola-
Magrmdni kviz zsmajet ff
Dolgo- smo razmišljali, kako naj :popestrimo' Kviz-znanja. Kolikor je spoznati iz vaših' odgovorov, nobeno vprašanje’ za vas ni trd o-reh. Ker že vemo, da poznate.vse glasbenike, sveta, pisatelje in igralce’, smo se' odločili, da. vam v tem mesecu, zastavimo vprašanja, koliko mladi 'naše delovne organizacije poznate zgodovine in razvoj delovne organizacije, v .kateri sel jem rešili tudi ta vprašanja in se iz njih naučili še kaj več. selje mrešili tudi ta vprašanja jn se’jz ti jih..naučili še kaj več.
- Pa veliko uspelia vam želimo. - .	»>' '¿- rji ,J.....‘
1. Predhodnica današnje steklarne je bila; zgrajena okoli' leta 1790 v Jurkloštru. Ta je leta 1858 prešla v roku, novemu lastniku, kateri jo je leta 1860 preselil in v Hrastniku na levem , bregu potoka Bobna postavil tovarniško poslopje. Kateri lastnik je to bil?
2. Tako dograjena tovarna ni uspevala, zato jo je tedanji lastnik prodal Francu Burgerju, mlinskemu posestniku iz Trsta. Ta je skupaj z upravnikom steklarne uvedel nov način kurjenja- steklarskih' 'peči. Pri poskusnem kurjenju leta 1873 je bil navzoč tudi sam Siemens, kajti to je bil prvi moderen mačin kurjenja steklarskih peči v' tedanji Avstro-Ogrski monarhiji. S katerim plinom?
■ 3 Gd leta 1887 do leta 1903 so se zamenjali lastniki. Leta 1903 je tedanji lastnici Abelovi vdovi ponudil pomoč Franc Wieltschnigg, tedanji knjigovodja podjetja. Tako je , tovarna v kratkem času premagala težave in že naslednje leto set postavili veliko talilno peč s 14 oddelki. Leta 1907 pa so zgradili prvo kadno peč. Leta 1903 je steklarna spremenila naziv v?
4. Po 1. svetovni vojni se je podjetje preimenovalo v »Sje-dinjene tvornice stakla d. d.« s sedežem v Zagrebu. Pod vodstvom bratov Viljema in Riharda Abela in njunega svaka inž, Koerbitza je steklarna hitro napredovala. Do leta 1937. so bile postavljene že 4 »banje« in se je število zaposlenih stalno povečevalo kljub gospodarski krizi, ki je zajela svet, Koliko zaposlenih je bilo leta 1929?
5, V času 2. svetovne 'vojne je steklarna izgubila precejšnje število steklarjev. Precej jih je mobiliziral okupator, veliko pa jih je odšlo v partizane. Po osvoboditvi je bilo zaposlenih v steklarni borih 240 delavcev. Koliko zaposlenih je bilo koncem leta 1945?
gamo svoje račune talca-odkrito in pred takšnim avditorijem,
Malo nas je, ki smo svojo aktivnost zapisali telesni kulturi. Toda upamo, da nas bo- -iz leta v leto več. - Pa- ne - zaradi te prireditve. Zaradi nas vseh; zaradi sprostitve duha in telesa, katerega neposredno budi in daje le telesna kultura. Leto,;ki j.e’za nami, bo; kljub neka«, terimi, za enkrat žal še. nepremagljivim težavam zapisano kot leto napredka-v hrastniški telesni, kulturi. Za takšno ugotovitev- je več dokazov.«
Po naštetju vrste uspehov, do s e« Ženih v preteklem letu je- tov. Ojsteršek opozoril:.
»Toda -bilo bi zelo zelo narobe, če bi menili,: da smo dosegli- želje-ne cilje. Šport in telesna kultura sta tisto področje, ki imata v naši družbi še velikanske ¡razvojne možnosti. Toda zelo odkrito si moramo
Košarka
’ l. Old Boys, -2. OO ZSMS Krajn-.sko, 3. Rudnik Hrastnik
Namizni tenis
1 SGP, 2. Sijaj. 3. TOZD. 4 Steklarna
Keglanje
L. K. K. Hrastnik, 2 Steklarna, 3. -Rudnik Hrastnik
Streljanje
1 Rudnik Hrastnik L, 2. Rudnik Hrastnik II., 3. Samski dom Rudnik |
Pikado
1 TOZD 5 Steklarna, 2. Rudnik Hrastnik II., 3, Samski dom Rudnik'	• •
Šah
, 1 Rudnik Hrastnik,'2. ŠD Invalid, 3. Samski dom Rudnik
Zasluženo najboljše —¿ ženska vrsta NTK Kemičar s predsednikom tov. Milanom Simerloffi, inž. (levo) in trenerjem Vilijem Ojstrškom (desno)
priznati-^.da to področje še vedno’ vse prevečkrat zanemarjamo!«
: .»Naj sklenemo,« — je nadaljeval in zaključil, svoje Izvajanje tov. Ojsteršek: »naše ugotavljanje s prisrčno; zahvalo vsem.; tistim, ki so v preteklem-letu v kakršnikoli obliki pomagali pri razvoju hrastniške telesne kulture: športa in rekreacije. Vsem nagrajencem, dobitnikom priznanj in o.dličij kut tudi. najboljšim športnikom, pa želimo še večje uspehe v -prihodnje. Za dosežene pa jim iskreno čestitamo.« ,
Zatem so po že ustaljenem vrstnem . redu najprej , pregledali in razglasili.- rezultate in uvrstitve najboljših ekip - in , posameznikov ha 'lanskoletnih občinskih TRIM igrah. Zmagovalne ekipe so prejele' pokale, trije prvouvrščeni posamezniki pa lične medalje,
REZULTATI TRIM IGER 1981
EKUJNO-
Mali nogomet
A liga:
1. TOZD 4, Steklarna, 2. SGP, 3. Samski dom-Rudnik	lltif
B liga:
1. Rudnik Hrastnik, 2. OO ZSMS Log ■— Novi log, 3. OO ZSMS Marno
POSAMEZNO'
Namizni tenis: 1.'Branko Sketa-ka, 2. 'Franc Kačič,'. 3. Vinko .Železnik
Keglanje’
. — .moški:; 1 Dolfi Laznik,■ 2. Ivo Kovač, 3. Vojko Šeško
ženske: 1- Sonja Tušek, 2. Vlasta Mustač, 3. Marta Aškerv
Streljanje: T Ivan Ferma, 2. -Edi Kirn, 3. Jože Vavtar I.
Pikado:, 1. Polde Podmenik, 2. Jože Vavtar II., 3. Iztok Vavtar
-Šahi'!. Franci Kranjc, 2. Andel-ko Žikovič, 3. Jože Kovač
Smučanje
—	16—-25. let: 1. Štefan Jane, 2. Renato Zorc, 3. Zoran Žibret
—	26—35 let: 1. Ivan Vnuk, 3. Franci Levec .
^Skupno je na TRIM IGRAH 81 nastopilo v 55 ekipah (8 panog) okrog 720 športnic in . športnikov ali 20 % kot v letu 1980. Tako kot v prejšnjih letih je občinska: TKS tudi letos podelila priznanja; ne-, katerim posameznikom in sredinam, ki so v preteklem 'letu dosegli pomembne športne dosežke ali pa so izstopali v programih, izvajanja .množičnosti in športno rekreativne dejavnosti. Ta priznanja so prejeli: