M 219ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Od 22. do 26. septembra 2008 je v Berlinu potekala med- narodna konferenca Dublin Core 2008 (http://dc2008. de/), ki so jo organizirali Competence Centre for Inter- operable Metadata (KIM – http://www.kim-forum. org/), Max Planck Digital Library (MPDL – http://www. mpdl.mpg.de/), Göttingen State and University Library (SUB – http://www.sub.uni-goettingen.de/index-e.html), German National Library (DNB – http://www.d-nb.de/) in Humboldt-Universität zu Berlin (HU Berlin – http:// www.hu-berlin.de/). Tema letošnje konference je bila Metadata for Semantic and Social Applications, udeležilo pa se je je 312 udeležencev iz 39 držav, največ predstav- nikov muzejev, arhivov in knjižnic ter javnega sektorja in vladnih organizacij. Tema predavanj prvega dne je bil Dublin Core: • Dublin Core History and Basic (Jane Greenberg, Uni- versity of North Carolina at Chapel Hill), • Dublin Core Key Concepts (Pete Johnston, Eduserv Foundation), • Dublin Core and other Metadata Schemas (Mikael Nilsson, Royal institute of Technology), • Dublin Core in Practice (Marcia Zeng, Kent State University). Predstavljena je bila kratka zgodovina nastanka Dublin Cora (v nadaljevanju DC) in skupine DCMI (Dublin Core Metadata Initiative) od njenega prvega sestanka leta 1995 v Dublinu, Ohio, do mednarodnih konferenc, ki se od leta 2001 redno odvijajo enkrat letno. Razen osnovnih principov DC, kot so enostavnost, semantična interoperabilnost, mednarodna soglasnost, interdiscipli- narnost, razširljivost, modularnost, dumb-down preslikave Qualified DC v Simple DC (npr. pri OAI) in principa ena-na-ena (angl. one-to-one, samo en metapodatkovni opis za en vir), so bili predstavljeni veljavni standardi DC za DCMES (Dublin Core Metadata Element Set) in priporočila, ki so objavljena na uradni spletni strani DCMI (http://dublincore.org/). Standardi in priporočila so zahtevni in bolj tehnične narave, ker je tudi sam DC na- menjen strojnemu prepoznavanju semantičnih podatkov in tehnologijam semantičnega spleta in ne uporabnikom (npr. knjižničarjem). Podrobneje je bil razložen konceptualni model DC-me- tapodatkov DCAM (DCMI Abstract Model), relacija tega modela z drugimi konceptualnimi modeli, kot je npr. RDF-model, ter kako predstaviti DCAM v konkret- ni sintaksi (Encoding Guidelines), kot je npr. DC-RDF, DC-HTML in DC-DS-XML. Preko DCAM, specifikacije DCMI Metadata Terms, RDF, RDF-sheme za DCMI-ter- mine, izbranega podatkovnega formata (XML, X(HTML) itd.) in ogrodja Singapure Framework za definiranje apli- kacijskega profila (DC Application Profil) za posamezno področje ali aplikacijo, zagotavlja DCMI enega od ključ- nih konceptov DC – interoperabilnost s specifikacijami metapodatkov zunaj DCMI. Interoperabilnost je možna na različnih poslovnih področjih (e-vlada, izobraževanje, knjižnice, multimedia itn.), z raličnimi tipi specifikacij, kot so npr. različne tehnične specifikacije (datotečni siste- mi, protokoli, datotečni formati, ontologije itn.), izrazne specifikacije (XML, RDF, SQL, HTML, ID3, EXIF itn.) in sheme (MARC, METS, MODS, IEEE LOM, MPEG-7, CSDGM, Atom itn.) za različne namene: iskanje, opiso- vanje, administriranje, strukturiranje podatkov itn. Ker pa je na ta način omogočeno tudi mešanje, kombiniranje in rafiniranje metapodatkov iz različnih virov, z različ- nih domen in iz različnih tehničnih okolij (npr. v Adobe XMP, ODF 1.2), enotna identifikacija virov preko URI- jev in povezovanje odprtih podatkov (FOAF Profiles, DBpedia, W3C WordNet, RDF Book Mashup, Flickr, Wiki itn.), imajo DC-metapodatki vse večjo vlogo pri ustvarjanju semantičnega spleta. Pri modeliranju metapodatkov za posamezno področje ali aplikacijo je zato zelo pomembno, kako bo definiran apli- kacijski profil: katere specifikacije metapodatkov bodo uporabljene, kaj so njihove omejitve in kakšna je njihova interpretacija v lokalnem kontekstu. Singapure Frame- work za definicijo aplikacijskega profila predpisuje: • funkcionalne zahteve – katere funkcije bodo podprte, katere ne in pod katerimi pogoji, • domenski model – opisuje osnovne entitete in njihove relacije v izbrani domeni (tekstovni opis ali UML), • DSP (Description Set Profile) – XML-shema za opis virov, njihovih lastnosti in vrednosti, če uporabljamo XML-notacijo, ali ustrezna ontologija, KONFERENCA DC 2008 DOI: 10.3359/oz0804219 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 220 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 • priporočila za uporabo in kodiranje v določeni sintak- si (opcijsko). Pri oblikovanju konkretnega aplikacijskega profila je treba uporabiti koncept “najboljše prakse” za izbrano do- meno (npr. uporaba XML-sheme ali ontologije), da bi se zagotovila konsistentnost. Treba je definirati: • kateri standardi za strukturo, semantiko, vsebino in vrednosti podatkov bodo uporabljeni, • kateri tipi in elementi metapodatkovne sheme bodo uporabljeni za katere funkcije, • kako bo potekal prehod (angl. crosswalk) oz. ma- piranje uporabljenih metapodatkov, specificiranih zunaj DCMI, in določanje obveznosti, ponovljivosti, lokalizacije in drugih omejitev posameznih elementov metapodatkovne sheme, • kako se bo merila in ocenjevala kakovost metapodat- kov (kompletnost, korektnost, konsistenca in duplika- cija), • kakšni bodo postopki uporabe metapodatkov (angl. workflows), • kateri referenčni viri bodo uporabljeni. Če je lanska konferenca DC 2007 imela predvsem teh- nični značaj, so se prispevki letošnje konference nanašali predvsem na funkcionalnost ter na zahteve semantičnih in socialnih aplikacij, ki so jih v poročilih posameznih raziskovalnih projektov tudi predstavili. Konferenco sta odprla Christoph Markschies, Michael Seadle (HU Berlin) s pozdravi v imenu organizatorjev, nato pa je sledilo vabljeno predavanje Kurta Mehlhorna (Max Planck Society). Predstavil je njihovo združenje 78 raziskovalnih organizacij, ki so v zadnjih 50 letih dale 18 Nobelovih nagrajencev, ter 3-letni projekt eResearch, v okviru katerega so razvili digitalno knjižnico (MPDL) ter orodja in servise za podporo raziskovalcem. Rešitev so ponudili tudi kot odprtokodni model eSciDoc na osnovi repozitorija Fedora. Direktor DCMI Makx Dekkers je na kratko predstavil zgodovino, organizacijo, poslanstvo in cilje skupine DCMI ter vsebino, organizacijo in sekcije konference DC 2008: • Dublin Core: Innovation and Moving Forward, • Semantic Integration, Linking, and KOS Methods, • Toward the Semantic Web, • Metadata Generation: Methods, Profiles, and Models, • Metadata Scheme Design, Application, and Use, • Metadata Quality, Tagging and Metadata for Social Networking, • Wikis and Metadata, Vocabulary Integration and In- teroperability. Druga vabljena predavateljica je bila Jennifer Trant (Archives & Museum Informatics). V predavanju z na- slovom Access to art museums on-line: a role for social tagging and folksonomy? je predstavila rezultate poskus- ne uvedbe uporabniških oznak in folksonomije pri iskanju slik v njihovi digitalni kolekciji. Eksperiment je pokazal, da samo 14 odstotkov uporabniških oznak še ni bilo v muzejskem geslovniku. Te uporabniške oznake dajo samo 51 odstotkov relevantnih zadetkov in so bolj primerne za opisovanje tehnik in stilov slik, muzejska gesla pa za vsebino. Carol Jean Godby, Devon Smith in Eric Childress (OCLC) so v prispeveku Encoding Application Profiles in a Computational Model of the Crosswalk opisali aplika- cijski profil DC in prehod med formatom MARC in DC, ki jim kot spletni servis omogoča lažjo transformacijo nji- hovih zapisov med različnimi metapodatkovnimi formati. Maria Elisabete Catarino in Ana Alice (University of Minho) sta v prispevku Baptista Relating Folksonomies with Dublin Core predstavili pilotski projekt definiranja lastnosti za uporabniške oznake, ki bi lahko pokrile po- dročje socialnih aplikacij. Mapiranja njihovih 5098 upo- rabniških oznak v lastnosti DC je pokazal, da je uspešnost 75-odstotna, da je za 19 odstotkov oznak treba uvesti nove lastnosti (Ation, Category, Depth, Notes, Date, Username, Utility) in da za 6 odstotkov oznak sploh ni možno najti lastnosti. V prispevku LCSH, SKOS and Linked Data so avtorji Ed Summers, Antoine Isaac, Clay Redding in Dan Krech (LOC) opisali način konvertiranja njihovih podatkov MARC v SKOS (Simple Knowledge Organization System – http://www.w3.org/2004/02/skos/) in sistem URI-jev v LCSH, ki jim omogoča povezovanje njihovega geslovni- ka z odprtimi podatki v semantičnem spletu. Xia Lin, Jiexun Li in Xiaohua Zhou (Drexell University Philadelphia) so v prispevku Theme Creation for Digital Collections predstavili delo na projektu definiranja tém za njihovo digitalno kolekcijo. Vprašanja, ki jih poskušajo rešiti, so: kako predstaviti povezovalna razmerja, kaj je širši in kaj ožji pojem in kako slediti spremembam teh razmerij. Obstajata dva pristopa: vizualizacija (npr. grafi) in grozdi uporabniško definiranih tém. Niso se še odločili za ustrezno shemo (SKOS ali Topic maps) in način vred- notenja posameznega pristopa. Skupni projekt institucij FAO, TNO Science & Industry, Vrije Universiteit Amsterdam in GESIS Social Science Information Centre so v prispevku Comparing human and automatic thesaurus mapping approaches in the agricultural domain predstavili Boris Lauser, Gudrun Johannsen, Caterina Caracciolo, Johannes Keizer, POROČILO M T 221ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Willem Robert van Hage in Philipp Mayr. Cilj projekta je bil avtomatizirati iskanje po heterogenih kolekcijah na primeru treh tezavrov: AGROVOC (FAO), NALT (Na- tional Agricultural Library) in SWD (DNB). Rešitev s prevajanjem, prehodi (angl. crosswalk) in terminološkim mapiranjem je pokazala, da je avtomatsko mapiranje uspešnejše pri enostavnejših terminih in na področjih, ki imajo definirane natančne sheme poimenovanja (npr. biologija ima 60-odstotni uspeh), vseeno pa takšna avto- matizacija lahko zelo zmanjša stroške ročnega mapiranja tudi na drugih področjih. V prispevku DCMF: Dublin Core and Microformats, a good marriage so avtorji Eva Méndez, Leandro M. López, Arnau Siches in A. G. Bravo (WebPosible) predstavili idejo o uporabi DC v mikroformatih, ki se uporabljajo v [X]HTML, javascriptu in PHP. Treba je še pripraviti dokumentacijo za DCMF in razviti orodja, npr. za avtomatsko generiranje RDF-jev iz spletnih strani. Martin Malmsten (LIBRIS) je na primeru Švedskega vzajemnega kataloga v prispevku Making a Library Cata- logue Part of the Semantic Web predstavil sistem URI-jev v njihovem novem OPAC-u, ki so ga v dveh letih zgradili s tehnologijamo semantičnega spleta, FRBR-a in na prin- cipih uporabniško orientiranih aplikacij. Na ta način so dosegli sematično povezljivost njihovega kataloga z dru- gimi odprtimi podatki ter omogočili uporabnikom dostop do semantično povezanih informacij znotraj kataloga, kar niso mogli doseči preko SRU/Z39.50/. Tretje vabljeno predavanje je imela Ute Schwens (Ger- man National Library) z naslovom The Ultimate Ques- tion. Na kratko je predstavila razvoj knjižničnih standar- dov in postavila vprašanje, ali ti standardi danes še lahko delujejo skupaj z vse večjim številom novih informacij- skih standardov. Izpostavila je potrebo internacionaliza- cije standardov na vseh nivojih in njihovo povezovanje, ker samo tako knjižnice lahko še naprej zagotovijo svojo funkcijo zanesljivega vira informacij. V tem smislu se največ pričakuje od standarda RDA in njegove interope- rabilnosti s FRBR, ISBD, formati MARC itn. Intenzivno se razvija tudi aplikacijski profil DC-RDA, v sklopu pro- jekta KIM pa se trudijo prilagoditi standard RDA standar- dom semantičnega spleta, kar bo omogočilo tudi razvoj različnih orodij, npr. za izločanje metapodatkov direktno iz samih virov. V prispevku Automatic Metadata Extraction from Mu- seum Specimen Labels sta P. Bryan Heidorn in Qin Wei (University of Illinois at Urbana, Champaign) opisala način avtomatskega izločanja metapodatkov iz več kot milijarde etiket za muzejske vzorce, zbrane v zadnjih 250 letih v več različnih jezikih. Osnovni problem pri ob- delavi teh etiket je, da na tem področju ni nobenega stan- darda, tako da so elementi na etiketah težko avtomatsko razpoznavni. OCR-je izbranega nabora etiket so prenesli v XML-DC in jih z avtomatskim postopkom klasificira- li, nato pa še vsako etiketo ročno preverili. V prihodnje mislijo pripraviti skupno bazo preverjenih etiket, ki bi se pripravljale z njihovim programom v različnih muzejih. Problem vse večjega števila izobraževalnih virov po raz- ličnih ameriških univerzitetnih repozitorijih sta predstavi- la Stuart A. Sutton (University of Washington) in Diny Golder (JES & Co.) v prispevku Achievement Standards Network (ASN): An Appplication Profile for Mapping K- 12 Educational Resources to Achievement Standards. Da bi izločili izobraževalne vire, ki so potrebni za doseganje določenih izobraževalnih standardov (npr. nacionalnega kurikuluma), so v sklopu projekta NSF (National Sci- ence Fundation) razvili repozitorij teh standardov ASN (trenutno jih je 761) z ustreznim aplikacijskim profilom za mapiranje izobraževalnih virov določenim standardom ter spletne servise za dostop, iskanje in prevzemanje teh standardov. V prispevku Collection/Item Metadata Relationships so avtorji Allen H. Renear, Richard J. Urban, Karen M. Wickett, David Dubin in Sarah L. Shreeves (Center for Research in Information and Scholarship, Graduate School of Library and Information Science, University of Illinois at Urbana-Champaign) predstavili pomen metapodatkov o kolekcijah, ki so ravno tako pomembni kot metapodatki posameznih postavk v kolekcijah, a jih večina sistemov pri iskanju ignorira. S tem se izgubljajo pomembne informacije, kot je npr. o lastništvu postavk (tipični primer je Google). Ker so kolekcije kot celota tudi predmet raziskovanja različnih raziskovalnih pro- jektov, je eden od glavnih ciljev njihovega projekta IMLS Digital Collections and Content (DCC) definirati aplika- cijski profil metapodatkov kolekcij DCCAP (Dublin Core Collections Application Profile) z ustrezno standardno metapodatkovno shemo in repozitorij metapodatkov o kolekcijah. Skupina avtorjev Hollie C. White, Sarah Carrier, Abbey Thompson, Jane Greenberg in Ryan Scherle iz raz- ličnih organizacij (UNC, DRYAD, National Evolutionary Synthesis Center – NesCent, NSF) je v prispevku The Dryad Data Repository: A Singapore Framework Meta- data Architecture in a DSpace Environment predstavila aplikacijski profil za repozitorij Dryad, ki je implementiran v okolju DSpace s specifikacijami DC, Darwin Core, PRE- MIS, DDI in EML, in je usklajen s Singapore Framework. Pri definiranju profila so uporabili SWAP (Scholarly Works Application Profile) kot primer dobre prakse. Michael B. Toth (R. B. Toth Associates) in Doug Emery (Emery IT) sta v prispevku Applying DCMI Elements POROČILO 222 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 to Digital Images and Text in the Archimedes Palimpset Program predstavila projekt, ki se je začel že leta 1998, katerega cilj je predstavitev vseh Arhimedovih del na spletu. V okviru projekta so razvili sofisticirana orodja za digitalizacijo del in njihovo shranjevanje in prikazo- vanje na spletu, kot tudi metapodatkovne sheme za slike in transkripcije del, ki vsebujejo okrog 160 elementov za identifikacijo, prostorske informacije, podatke o spektral- ni analizi slik, podatkovne tipe in vsebino podatkov (DC, TEI, Adobe, FGDC, XMP, MD5 …). V prispevku Assessing Descriptive Substance in Free- Text Collection-Level Metadata so Oksana Zavalina, Carole Palmer, Amy S. Jackson in Myung-Ja Han (Center for Informatics Research in Science and Scho- larship – CIRSS, Graduate School of Library and Infor- mation Science, University of Illinois at Urbana-Champa- ign) predstavili podrobnosti projekta DCC in agregacije digitalnih vsebin iz več kot 200 kolekcij kulturne dediš- čine in iz 140 kolekcij ASHO preko metapodatkovne sheme, ki izhaja iz shem DC CDAP in RSLP (Research Support Libraries Programme, UK) iz leta 2003. Problem merjenja kakovosti metapodatkov so na primeru muzejskih katalogov na Nizozemskem predstavili Seth van Hooland, Yves Bontemps in Seth Kaufman (ULB) v prispevku Answering the call for more accountability: Applying data profiling to museum metadata. Spreminja- nje metapodatkov, kot tudi njihovih standardov, je osnov- ni motiv za merjenje njihove kakovosti glede njihove natančnosti in ustreznosti. Natančnost je možno meriti s primerjanjem metapodatkov z ustreznim podatkovnim profilom, ustreznost pa na osnovi uporabnikove interakci- je z metapodatki. Za slednje so razvili odprtokodno splet- no aplikacijo OpenCollection z dinamičnim vmesnikom za iskanje, ki si ga lahko uporabnik sam prilagodi, to pa omogoča merjenje metapodatkov, po katerih uporabniki dejansko iščejo. Log-datoteke obstoječih iskalnikov niso primerne, ker je potreben objektivni pristop pri merjenju, ki uporabnikov ne omejujejo pri iskanju samo na določen, vnaprej definiran nabor metapodatkov. Metode za ocenjevanje kakovosti metapodatkov so v pri- spevku A Conceptual Framework for Metadata Quality Assessment predstavili Margaritopoulos Thomas, Mar- garitopoulos Merkourios, Mavridis Ioannis in Manit- saris Athanasios (University of Macedonia, Greece). Pri ocenjevanju je treba upoštevati korektnost (ustreznost po gramatiki in sintaksi), kompletnost (popolnost opisa vira glede na aplikacijski profil) in relevantnost (kompatibil- nost s kontekstom) metapodatkov. Metode za ugotavlja- nje teh lastnosti metapodatkov so iskanje kontradikcij in odvisnosti med metapodatki s pomočjo modela matema- tične logike za DC in DC-termine iz aplikacijskega profi- la, na osnovi katerega je nato mogoče izdelati metrike za ocenjevanje kakovosti metapodatkov. Četrto vabljeno predavanje je imel Paul Miller (Talis) na temo Why the Semantic Web matters. Predstavil je ključ- ne točke v razvoju spleta od leta 1995. Decembra 2005 je bil predstavljen splet 2.0, ki daje možnost vsem uporab- nikom, da sodelujejo pri nastanku spletnih vsebin, vseeno pa dobavitelji podatkov in informacij ostajajo tisti, ki določajo kontekst portalov in spletnih aplikacij. Po drugi strani oblikovanje podatkov semantičnega spleta omogo- ča njihovo strojno berljivost, uporabnikom pa omogoča semantično povezovanje informacij. Princip povezovanja podatkov semantičnega spleta temelji na uporabi URI-jev kot “imen” za “stvari”, ki jih uporabniki lahko vidijo; pri- skrbijo jim uporabne informacije in povezave do drugih uporabnih informacij. Tim Berners-Lee je na konferenci WWW 2008 v Pekingu izjavil, da je Linked Open Data splet, kot bi moral dejansko biti. V prispevku Semantic Relation Extraction from Socially- Generated Tags: A Methodological Exploration so avto- rji Miao Chen, Xiaozhong Liu in Jian Qin (Syracuse University) predstavili metodologijo povezovanja oznak v socialnih aplikacijah: približno 290.000 oznak za opis okrog 29.000 slik pokrajin iz Flickra so povezali pre- ko Googla, tako da v rezultatih iskanja poiščejo skupne besede za določen par oznak. Ustrezne pare oznak nato shranijo v bazo povezav, ki jo uporabljajo pri iskanju novih parov oznak. Na ta način so uspeli povezati 84 od- stotkov oznak. Hak Lae Kim, Simon Scerri, John G. Breslin, Stefan Decker in Hong Gee Kim (DERI, NUI Galway) so v prispevku The State of the Art in Tag Ontologies: A Se- mantic Model for Tagging and Folksonomies primerjali različne ontologije za oznake (Gruber, Newman, Knerr, Echarte, SCOT, MOAT, NAO) in predstavili njihov mo- del za označevanje ter folksonomijo oz. kolaborativno označevanje. Uporabniki označujejo vire s pomočjo oznak v določenem sistemu, niso pa ustvarjene povezave med oznakami v različnih sistemih, ker obstoječe ontolo- gije tega dobro ne podpirajo. Po njihovem mnenju bi bila rešitev kombinacija ontologij SCOT, MOAT in dodatnih geslovnikov, kot so npr. SIOC, FOAF, DC itn. V prispevku Facilitating Wiki/Repository Communication with Metadata so avtorji Laura M. Bartolo, Cathy S. Lowe in Robert J. Tandy (Kent State University) pred- stavili integracijo Soft Matter Wiki in repozitorija Fedora MatDL (NSDL Materials Digital Library) preko njiho- vega odprtokodnega servisa Wiki2Fedora, ki omogoča časovno naravnano izločevanje metapodatkov iz wikija, njihovo konverzijo v DC in shranjevanje v repozitorij s POROČILO M T 223ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 pomočjo spletne aplikacije Fedora/Fez. Takšna integraci- ja omogoča prikaz digitalnih objektov iz repozitorja pri rezultatih iskanja v Wikiju. Emad Khazraee, Hamed Malek in Omid Shams (Sha- hid Beheshti University, Iran) so v prispevku Aratta: A Web-based Research Tool for Collaborative Research on Iranian Architectural History predstavili projekt Aratta (izgubljena civilizacija v Mezopotamiji, verjetno 2.500 pr. n. š.) za razvoj kolaborativnega orodja v tehnologiji semantičnega spleta, preko katerega bi zgodovinski arhi- tekti lahko prišli do relevantnih informacij o zgodovin- skih spomenikih. Implementirali so ga s priredbo Media Wikija tako, da so bibliografskim opisom virov dodali semantični nivo (oznake, ključne besede, deskriptorje, interpretacije) s pomočjo metapodatkovnega modela DC. V prispevku Wikipedia as Controlled Vocabulary sta Silver Oliver in Chris Sizemore (BBC) predstavila upo- rabo geslovnikov pri skeriranju spletnih vsebin BBC-ja. Vsi geslovniki so med seboj povezani preko mapiranja v DBpediji, do te pa je dostop preko SPARQL. Projet KoMoHe (Competence Center Modeling and Treatment of Semantic Heterogeneity) sta v prispevku Building a terminology network for search: the KoMoHe project predstavila Philipp Mayr in Vivien Petras (GESIS Social Science Information Centre). Cilj pro- jekta je modeliranje iskanja po heterogenih kolekcijah ali repozitorijih in definiranje, organiziranje in upravljanje s prehodi (angl. crosswalks) teh kolekcij. Kolekcije so z različnih področij (sociologije, izobraževanja, psiholo- gije, ekonomije) in uporabljajo 25 različnih geslovnikov (tezavrov, deskriptorjev, raznih klasifikacij, predmetnih oznak) v različnih jezikih (angleški, nemški, ruski), med katerimi so vzpostavili mapiranje preko sistemov KOS- ov (Knowledge Organization System). Rezultati testiranja iskanja so pokazali, da se uporablja samo 24 odstotkov vzpostavljenih relacij, je pa to osnova za kombiniranje z drugimi servisi, kot npr. s servisom za predlaganje termi- nov pri iskanju. Michael Panzer (OCLC) je v predavanju Cool URIs for the DDC: Towards Web-scale accessibility of a large classification system predstavil njihov sistem URI-jev za DDC. Glavna vodila pri ustvarjanju URI-jev so: dizajn URI-jev, kakšne prezentacije virov bodo za njimi, v kate- rih servisih se bodo uporabljali, povezanost z geslovniki, sodelovanje uporabnikov in verzioniranje. Projekt CACAO so v prispevku The Specification of the Language of the Field and Interoperability: Cross- language Access to Catalogues and Online Libraries (CACAO) predstavili Barbara Levergood, Stefan Farrenkopf (Goettingen State and University Library) in Elisabeth Frasnelli (Library of the Free University of Bozen-Bolzano). V projektu za zdaj sodeljujejo Go- ettingen State and University Library (Nemčija), Free University of Bozen-Bolzano (Italija), Bibliothèque Cité des Sciences (Francija), Kórnik Library (Poljska), Natio- nal Széchényi Library (Madžarska), to pomeni 6 jezikov, čeprav jim je cilj, da v bodoče pokrijejo vseh 23 uradnih jezikov v EU. V teh knjižnicah se uporablja 6 kontro- liranih geslovnikov, 3 normativne datoteke avtorjev, 5 klasifikacijskih sistemov in 5 bibliografskih formatov, ki naj bi bili povezani v arhitekturo CACAO; ta omogoča uporabnikom izpis smiselnih zadetkov iskanja v različnih jezikih. Npr. beseda “gift” pomeni v angleškem jeziku da- rilo in nemškem jeziku strup, rezultati našega iskanja pa bi se morali nanašati samo na darilo. Rešitev je narejena po vzoru WordNeta in EuroWordNeta preko definiranja jezika v metapodatkovnih elementih in z omejevanjem po enakosti oznak DDC, kar zahteva enotne klasifikacijske sheme katalogov oz. njihovo interoperabilnost. Vzporedno s predstavitvijo prispevkov so potekale seje različnih delovnih skupin: • DCMI Education Application Profile Task Group, • DCMI Governement Application Profile Task Group, • DCMI Government Community, • DCMI Libraries Application profile Task Group, • DCMI Libraries Community, • DCMI Indentifiers Community, • DCMI Tools Community, • DCMI Scholarly Communications Community, • DCMI/IEEE LTSC Taskforce, • DCMI Knowledge Management Community, • DCMI Registry Community, • DCMI Architecture Forum, • DCMI Accessibility Community, • DCMI Localization and Internationalization Commu- nity, • DCMI/RDA Task Group. Zadnji dan je potekal seminar PREMIS Metadata. Vodila sta ga Markus Enders (British Library) in Olaf Brandt (The Office of the Federal Commissioner for the Records of the Ministry for State Security of the former GDR). Na seminarju je bilo predstavljena delovna skupina PREMIS (Preservation Metadata Implementation Strategies) in specifikacija PREMIS Data Dictionary for Preservation Matadata, V 2.0. Gre za besednjak za opis metapodatkov za podporo digitalni zaščiti, ki omogoča učinkovitejše upravljanje, najdbo in ponovno uporabo digitalnih in- formacij. Razen podatkovnega modela, identifikatorjev in relacij PREMIS, semantičnih enot besednjaka, XML- reprezentacije PREMIS-a in njene uporabe v formatu METS je Karin Bredenberg prestavila konkretno rabo PREMIS-a v švedskem nacionalnem arhivu, Karsten POROČILO 224 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Huth v nemškem državnem arhivu in Markus Enders v britanski knjižnici. Paralelno so potekali še seminarji: User Generated Metadata: Connecting the Communities, Using the TEI for Documenting Describing Documents in Ontology Design and Interoperability. Konferenco so zaključili Bernhard Haslhofer (University of Vienna), Makx Dekkers in Laurent Romary (MPDL) z razglasitvijo najboljšega plakata konference – SKOS for an Integrated Vocabulary Structure, Marcie Zeng. Pred- stavnik Nacionalne digitalne knjižnice iz Seula pa nas je s predstavitvijo njihove knjižnice povabil na naslednjo konferenco DC 2009. Gordana Budimir POROČILO