209
Od vremena je odvisna dobra ali slaba letina. Zatorej se kmet tako rad povprašuje, kako bode vreme? Sestavil je celo vrsto pravil o vremenu, iz mej katerih je pa večina brez vsacega pomena, posebno tiste, ki se opirajo na vreme kacega gotovega dne, morda na tacega gotovega svetnika.
Od starih časov so že narodi prepričani, da ima mesec silen vpliv na vreme. Natančnejše preiskave učenjakov pa dosedaj niso mogle tacega vpliva konstatovati, dasi znanost popolnega vpliva na vreme mesecu ne odreka. Vlade so osnovale velike zavode, na katerih opazujejo vreme in potem sklepajo po znanostnih načelih, kako bode vreme prihodnjih 24 ur. Dlje nego 24 ur se vreme skoro ne da za naprej določiti. Te znanstvene preiskave pa še niso dognale popolnoma zanesljivih pravil. Sploh so skušnje pokazale, da se sedaj samo z znanost-nimi pripomočki vreme ne da še zanesljivo določiti, temveč večkrat navadne skušnje dade več zanesljivejših navodil.
Važna priprava za določitev vremena je barometer. Če barometer zmerno pada, je pričakovati slab veter. Ko se pa zopet živo srebro v barometru vzdiguje, je pa navadno hujša sapa. Ako je pa močna sapa pri padajočem barometru, bode pa močen vihar.
Če je zrak posebno čist, tako da se jasno vidijo daljne gore, pričakuj dežja. Če pa zrak ni čist in vleče prav majhen vetrič, je zlasti jeseni pričakovati trajnega lepega vremena.    Oblaki,  ki  se zbirajo ob vrhovih gora
Kmetijstvo.
210
in se polagoma širijo, napovedujejo dež. Če popoldne se pooblači in začne dež iti, navadno gre dež skoro vso noč. Ce pa dež začne iti dopoldne, navadno preneha do poldneva.
Posebno je velikega pomena, kakšno je nebo pred solnčnim vzhodom in po solnčnem zahodu. Če je po solnčnem zahodu nebo bledorumeno, bode trajen dež. Lepa jutranja zarja napoveduje dež, sivo jutranje nebo pa lepo vreme. Če se zvečer zbirajo na zapadu kope oblakov in solnce ne zaide za gore, temveč se skrije poprej za oblake in se več zopet ne pokaže, bode dolgo grdo vreme. Če se pa oblaki pred solncem razhajajo in solnce zaide za gore zapustivši lepo zarjo, bode pa vreme lepo.
Če se megla vzdiguje, bode grdo vreme; če pa pada, pa pričakuj lepega vremena. Če je zjutraj velika rosa, je zlasti v poznem poletji lep dan. Večerno bliskanje v daljavi ob vročih dnevih zvečer pri sicer jasnem nebu je znamenje, da bode še dolgo lepo. Dobre napovedovalke vremenskih premerab so živali. Če se vzdi-gujejo kvišku žuželjke, bode lep dan, če pa letajo pri tleh in so posebno nadležne, pa pričakuj dežja. Tukaj smo navedli nekatera občna pravila. Sicer se pa ne da določiti lahko kaj sploh veljavnega. Mnogo je odvisno od krajevnih razmer. Zaradi tega pa vsak sam opazuj vreme v svojem kraji in dobil bodeš bolj ali manj zanesljivih znamenj.
Vreme, ki je pa zaznamovano v pratikah, bodi si že navadna ali stoletna, pa nima nobene veljave. Stoletna pratika opira se na staro vero, da ima vsako sedmo leto jednako vreme. Skušnje so pa pokazale, da na tem ni prav nič resnice, pač pa učenjaki hočejo vedeti za neko daljšo vremensko dobo, ali vendar še ni nič gotovega. Sploh smemo biti jako nezaupni proti vsemu vremenskemu prerokovanju na daljše dobe, nego jeden dan.