Poštnina plačana v gotovini.
 SOBOTA, 3. augusta 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov t cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga                               Uprava : Črensovci. Post. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 31.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št 28.
Dve odliküvanji.
Ob priliki zlatomešniškoga jubileja prevzvišenoga našega Nadpastera sta med drügimi bila odliküvaniva tüdi č. kanonik, g. Ivan Szlepecz v M. Soboti i jürjanski plebanoš g Jožef Čarič. G. kanonik je bio imenüvani za konzistorijalnega svetnika, g. plebanoš pa za dühovnoga svetnika. Obema iz srca častitamo.
Novi ljubljanski püšpek.
Papeška nunciatura v Belgradi je ljubljanskomi nadpüšpeki dr. A. B. Jegliči poslala papovo bulo, s šterov se imenüje za naslovnoga nadpüšpeka i se sprejme njegova odpoved na ljubljansko püšpekijo. Ravno tak je poslala bulo dozdašnjemi pomožnomi püšpeki dr. Gregori Rožmani, v šteroj ga imenüje za ljubljanskoga püšpeka (ordinarija).
Grozen potres v Italiji.
Južno Italijo je zadela nesreča, kakše že duga leta ne pomnijo. V večih pokrajinaj je bio strašen potres, ki je vničo cele vesnice i varaše. Pri tom je okoli 3000 jezero lüdi zgübilo živlenje, do 5000 pa jih je ranjenih. Porüšenih je na desetjezere hiš. Listi poročajo, da je do miljon lüdi brez strehe i živeža. Nesrečnikom je priskočila na pomoč vlada i tüdi sv. Oča je poslao svojega odposlanca, ki deli narodi podporo.
Oča odnoro i bujo 2 sina.
V Torunji na Polskom se je trgovci M. Ewerti ponoči zmešalo. V zmešanosti je bujo dva svojiva sina, ki sta spala, potem pa šče samoga sebe.
Pametna sodba,
Nekši pijan zidar je na cesti, ki vodi iz Zagreba proti Maksimiri delao velko rabuko. Tak je bio močen, da so ga komaj štirje policaji premagali. Zaprli so ga i prišeo je pred sod. Obsodili so ga na eden mesec ostre voze i na to, da šest mesecov ne sme iti v niedno krčmo. (Tak bi trbelo obsoditi vsakšega pijanca. o. ur.)
Velke poplave v Indiji.
Že več dni so v nešternih krajih Indije velikanske poplave. Zbežati je moglo do 15 jezer lüdi.
Blagostanje kmetov na Danskom.
Kak blagoslov prinese kmeti močna Stanovska organizacija, kaže položaj kmetov na Danskom. Severno od Nemčije je ta mala državica. Tri i pol miljona prebivalcov ma. Skoro sam kmet. Kmetijsko je fundament danskoga gospodarstva.
Dansko kmetijstvo je vzorno! Skoro štiri petine zemle je obdelane (v Sloveniji komaj Polovica.) Večina je travnikov; približno edna tretina je pola, logov je malo. Zemla je razdeljena med lüdstvo jako pravično: dve tretini je srednjih i menjših posestnikov, ne, celo edna tretina je vekših kmetov s 15—60 plügi; komaj 2% kmetov ma nad 60 plügov. V teh srednjih - i malih - kmetijskih drüžinaj vlada blagostanje. To se vidi že na zvüna : dobre ceste, lepo vrejena stanüvanja; tüdi pri malih kmetaj najdeš lepo Pohištvo i skrbno zbrano knižnico, srednji kmet ma klavir, zdaj tüdi radio, vekši posestnik ma celo mali auto. Če pogledamo gospodarstvo, najdemo pri 80% kmetov i kučarov moderne gnojnične jame ; kmetijske mašine (sejalne, za košnjo, mlatilnice itd.) ma skoro Polovica posestnikov, elektromotore blüzi štrtina; živine majo povprečno na vsaki plüg po eno, mlečnost krav je povprečno 2.900 kg (okoli 2.500 na 1 kravo na leto), pri nas je to sploh najvišiše i izjema; štrtina krav na Danskom da celo blüzi 3 500 kg (3000 1.), ponekod 3 800 kg, neso redki slučaji nad 4000 kg. i celo 6000 kg.
Visiko stopnjo danskoga kmetijstva najjasneje kaže izvoz i uvoz. V tom pogledi presega Danska vse evropske države, tüdi Nemčijo i Angleško, celo Zdrüžene države Severne Amerike. L. 1926 je prišlo na Danskom na vsakoga prebivalca za Din. 13.637 uvoza i izvoza, trikrat telko kak v Nemčiji ali Zdrüž. drž. Sev. Amerike.
Ka pa Danska izvaža? Blüzi 90% vsega danskoga izvoza tvorijo
kmetijski pridelki : živina, mlečni izdelki i belice. Posebno v izvozi žmočaja je Danska sploh prva država na sveti. Potom svojega sijajnoga zadrüžništva so danski kmetje pridelovanja i predelüvanje mleka organizirali tak, da je izvoz žmočaja razdeljen enakomerno na vse mesece v leti. Tüdi v izvozi svinjskih produktov se je Danska pred 3 leti pospela na prvo mesto med vsemi državami sveta. Jako se je v zadnjih desetletjih razširila kokošjereja. Izvoz belic je naraeo tak, da je Danska zavolo toga na celom sveti na drügom mesti ; tüdi belice pošila največ na Angleško (79%) i Nemčijo (18%). Kak je izvoz napredüvao po bojni, se vidi iz toga: Od 1. 1920 -1927 se je izvoz sirovoga zmočaja i belic podvojo, izvoz mesa potrojo, izvoz preserviranoga mleka i živine početvero, izvoz -klavnih odpadkov popetero !
Ka pa žito ? Šče pred 50 leti ga je Danska izvažala. Kda so pa zavolo ameriške konkurence cene žita spadnole, so se razumni danski kmetje od polodelstva, ki se ne več splačalo, vrgli na živinorejo, ki jim prinaša blagostanje. Žito pa küpüjejo to je: uvažajo. Uvažajo pa tüdi umetna gnojila i krmila za živinorejo. Uvoz žita i krmil se je po bojni v letih 1922—1927 toti skoro podvojo, uvoz umetnih gnojil pa več kak potrojo ; itak dohodki izvoza daleč presegajo izdatke za uvoz.
Ali Danska, ki v kmetijstvi telko naprodüje i je med prvimi agrarnimi državami sveta, nema ravno najugodnejše lege: zemla je Srednje vrste, podnebje nevugodno: zima je toti milejša, a duga ; leto je kratko i zavolo stalnih ostrih vetrov hladnejše. Danci pravijo: Mi mamo 8 mesecov zimo i 4 mesece nikakšega poletja. Prvi mraz se začne oktobra i zadnji konča sredi maja. Zavolo toga rastlinstvo zaostanjüje.
A nasproti vsemi tomi dosegajo v kmetijstvi telko uspehov, da moremo strmeti ! Dnes tüdi danski kmet čüti svetovno agrarno krizo, ki se Vseširom kaže v preci znižanoj donosnosti kmetijstva; ali pri opisanom stanji to krizo ležej zmaga, nego v šterojšteč drügoj državi ! Ka je pripomoglo do toga blagostanja ? Visoka stopnja izobrazbe, močna stanovska organizacija (Kmetske zveze i Kmetijske drüžbe) ino sijajno razvito zadrüžništvo jih je pred pol stoletom zdignolo iz sirmaštva na to gospodarsko višino i jim pomaga da ležej zdržijo tüdi žmetne čase !
2
NOVINE
3. augusta 1930.
Kalendar.
august (31 dni)	32. teden.
dnevi
tedna
4
5
6
7
8 9
10
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Rim. kat.
Dominik Mar. Snežna Spreobr. Jez Kajetan Cirijak Roman Lovrenc
Evang.
Dominik
Ozvald
Sikst
Donat
Cirijak
Roland
Lovrenc
Senje: 6. Martjanci, 7. Draškovec (Medj.), 10. Cirkovlani, Racka Kaniža.
Vreme : Spremenlivo. Sredi tedna dež.
Novi vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M, S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935, 2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1834 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, ll23,1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255, 1932 v.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
Realna gimnazija.
Šolsko leto 1930. 31. se začne dne 11. septembra.
Vpisovanje učencov v I. razred se bo vršilo v pisarni ravnatelstva 11. in 12. septembra od 10. do 12. vüre. Učenci naj prinesejo s sebov šolsko spričevalo o uspešno dovršenom 4. razredi osnovne šole i o dobrom ponašanji ino rojstni list, s šterim dokažejo, da so rojeni 1917., 1918., 1919. ali 1920. leta. Istočasno bo tüdi Vpišüvanje ponavlalcov I. razreda.
Vpisovanje učencov v II. IV. razred bo 13. septembra točno ob 8. vüri v razredaj, v štere spadajo.
Vpisüvanje učencov v one višje razrede, ki bodo nadale obstojali, bo
13. septembra ob 10. vüri dopoldne Vsakši naj prinese s sebov pričevalo iz prejšnjega leta. Ob vpisi v V. razred Učenec ne sme biti starejši od 17 let, ob vpisih v VII. razred pa ne starejši od 19 let.
Učenci, ki so uspešno dovršili I. razred meščanske šole, se sprejmejo v II. razr. gimnazije brez izpita ; učenci, ki so uspešno dovršili II. ali III. razr. meščanske šole, se sprejmejo v III. ozir. IV. razr. gimnazije, če napravijo v septembri dopolnilni izpit ; učenci IV. razr. meščanske šole s spričevalom končnoga izpita se sprejmejo v V. razr. gimnazije, če napravijo v septembri dopolnilni izpit i nižji tečajni izpit.
Pri vpisi plača vsaki Učenec 5 Din za kolek na prijavi i 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencov. Te takse so oproščeni učenci, ki prinesejo k vpisi od pristojne oblasti izdano Potrdilo od siromaštva.
Redni pouk se začne 15. septembra 1930.
*
Popravni razredni i dopolnilni 
izpiti se bodo vršili od 1. do 10. septembra po razredi, ki bo proti konci meseca avgusta objavleni na črnoj deski v veži šolskoga poslopja. Prijave za popravni izpit morejo biti kolkovane s 5 Din, i za vsaki predmet s kolkom za 10 Din. Predložiti se morejo najkesneje do 25. augusta.
Pismeni nižji tečajni izpit se začne 2. septembra, pismeni višji tečajni izpit pa 1. septembra, obakrat ob 8. vüri zajtra. RAVNATELSTVO.
* *
*
— Martinišče. Samo ešče mesec dni pa se začne novo šolsko leto na gimnazijaj. Zato je že čas misliti na stanüvanje i drügo. Rado se dogaja,
da starišje odlašajo na zadnje dneve, gda je že navadno vse puno. V Martinišče se sprejmejo dijaki za vse razrede. Dijak more biti zdrav i meti lepo spričevalo. Najbolše je vložiti pismeno prošnjo na ravnatelstvo Martinišča v M. Soboti.
— Seja kuratorija. V pondelek večer je meo gimnazijski kuratorij sejo, na šteroj se je razpravlalo od višjih gimnazijskih razredov. Ka bo ž njimi, se šče ne ve gotovo. Te dni bo Šla k bani deputacija s prošnjov, da prevzeme višje razrede banovina.
—	Dr. Plečnik v M. Soboti. Preminoči petek se je stavo v Soboti znameniti slovenski arhitekt dr. Plečnik, ki je napravo načrt za bogojansko cerkev. V cerkvi si je ogledao luster i drüge posebnosti.
Ka novoga v Belgradi ?
Smrt znanoga politika. V pondelek so pokopali Marka Trifkoviča, bivšega predsednika vlade i narodne sküpščine. Pokojnik je bio poslanec radikalne stranke i je igrao v političnom živlenji važno vlogo.
Za pozdigo živinoreje. V kmetijskom ministerstvi se pripravla pravilnik, šteri razpravla od toga, kak bi se v državi pozdignola živinoreja. Gledoč na perotninarstvo se posebi določa, da se v vsakom okraji ustanovi perotninarska postaja, v šteroj se bodo gojile najbolše vrste perotnine.
Penezi po 25 par. S 1. augustom je finančni minister dao v promet drobiž po 25 par.
Svetovna politika.
Čuvari mir. Mednarodna delavna zveza vojnih invalidov i vojnih
Vdeležencov je mela v nedelo v Parizi spravišče, šteroga se je vdeležilo okoli 100 odposlancov. Francoski minister Champetier je v svojem govori naglaso, da bodo vojni invalid najbolši borilci za mir. Govor je končao z rečmi : „Vojna je norost.“
Boj za slobodo v Egipti. Anglija nema nevole samo v Indiji, kde je Gandi začno revolucijo, da bi dosegno slobodo svojega lüdstva, nego se je zgeno tüdi Egipet, ki se ravnotak šče osloboditi angleške oblasti i si pridobiti samostojnost. Med vladnimi četami i uporniki se vršijo po vulicaj prave bitke. Na obeh straneh je že na stotine ranjenih i mrtvih. Egipčani se držijo jako močno i je mogoče, da spravijo oblast v svoje roke.
Nemčija se oborožüje. Listi poročajo, da se Nemčija oborožüje, kak da bi se pripravlala za vojsko. Orožje i municijo dobiva iz Rusije. V Moskvi je posebna fabrika za orožje, ki je pod nadzorstvom nemških oficerov.
Slovenska krajina Izjava g. Rontler Julija.
Izjava g. Kontler Julija, štero je dao 2 dnes tedna v Novinah, me sili, da par reči spregovorim. Iz te izjave je razvidno, da neki temni ftiči lečejo okoli njega i razširjajo vesti od njega kak da bi on pisao v madjarske liste proti svojoj državi. Vekšo hüdobijo si je teško misliti, kak ta. Človek, ki je posveto vse svoje velikanske zmožnosti samo ednomi cili, ka pomaga v vsakom pogledi ka narod postane zaveden, domoljuben v najvekšoj meri, ki je v te namen včino telko, ka njemi malo što pride blüzi ne samo v našem kraji, nego daleč v državi, ki je z svojim nesebičnim, socialnočütečim srcom pridobo srca vseh Povsedi, kde je delüvao, ar ne je noso lübezni na jeziki, nego jo je kazao v djanji, bi si zaslüžo, da dobi če drügo ne, bar mučanje priznanja tüdi od svojih nasprotnikov, ne pa te nesram-
3. augusta 1930.
NOVINE
3
ne laži i ogrizavanja. Ne vemo, što je ta črna düša ali što so te Črne düše, ki so te vesti razširjavale ! Pa bole, da jih nevemo. Trikrat bi se mogli prekrižati prle kak bi mimo teh vüpali iti. To so takši izvržki človeče drüžbe, da spadajo v svet gnilobe. Oster izraz, ali šče preslab. Vekšega ne more najti poštena slovnica. Gnile düše so to, ki razširjajo samo smrad i küžne bolezni. Drügoga orožja nemre meti pošten Človik proti vam, kak da z prstom pokaže na vas, i se vas ogne. To smo včinoli
tüdi mi tü.	PRAVICA.
*
— V nedelo, dne 10. augusta bo v Lotmerki blagoslovitev gasilskoga doma. Blagoslovijo ga prevzvišeni nadpastir, zlatomešnik g. dr. Andrej Karlin.
—	Letošnji kalendarje Srca Jezušovoga bodo jako velki. V takšoj velikosti bodo, kak so negda sombathelski bili. Tüdi vnoge lepe reči bodo notri za čtenje, zato priporočamo, naj si ga vsakši poskrbi. Bo notri do 20 kepov. Koštao bo 10 Din, naročniki Novin pa, ki nemajo Marijinoga lista, plačajo za njega samo 5 Din. i teh 5 Din naj pošlejo naprej na upravo Novin v Črensovce do prvoga oktobra, da bomo zadostno število štampali, ar so lani sfalili. K vsakšemi kalendari bo pridjani tüdi lepi kep, ki je brezplačen. Kalendari se že štampajo.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	*	30
—	Ogen v Črenšovcih. V sredo zajtra je pri Neret Ivani vünvdaro ogen, ki je vničo celo domačijo. Gasilo je vnogo lüdi, na velko nesrečo pa je sfalüvala voda, tak da ognji neso mogli priti proti. Z domom vred je zgorelo tüdi snopje.
—	Dühovniška vest. Prestavleni je iz Beltinec v Gornjo Lendavo g. kaplan Jožef Tivadar. G. Lendava bo tak mela dva kaplana.
— Važno za vse, ki majo terjatev na Vogrskom. Vse terjatve pri pupilarnih i skrbstvenih blagajnaj trbe v najkračišem časi prijaviti na naslov: Konjovič N. delegat kralj, vlade za izvršenje konvencije o pupilarnim kasama v Somboru. Več se Zvedi od toga na srezkih načelstvih i pri občinskih županaj.
— Kruplivnik. Šolski upraviteo g. Koglot je priredo v šol. drevesnici dne 22. t. mes. strokovni tečaj za ceplenje v oko ali okuliranje. Udeležba bi bila vnogo vekša, če bi se priredo takši tečaj v nedelo, ar je med
tednom dosta dela. Najprle je g. šol. upraviteo držao govor na udeležence v šoli od važnosti kmetijstva i od hasnovitosti sadnoga drevja za gospodarstvo. Nato je v drevesnici cepio. Tečaja so se vdeležili tüdi šolski upraviteli iz G. Lendave, Vidonec i Küzme. Popoldnevi so se nešterni udeleženci podali v Vadarce i so si ogledali lepo drevesnico g. Žilavec Janoša, ki je dao pojasnilo, kak trbe ravnati z drevesnicov. Zasejanih ma 20 vrst jablani i grüšek.
— S hüte je spadno. Dvanajstletni Vohar Alojzija v Dokležovji je zadela preci hüda nesreča. S hüte je metao snopje. Med delom je šteo popraviti edno desko, da bi zadelao lüknjo. Pri tom se je poškalo i je spadno s hüte. Potro si je pravo nogo.
— Pajasnilo. Na članek „Najvekše prekletstvo“ ki je bio objavlen v Novinaj dne 13. VII. 1930. si dovolim v imeni tovarišov gasilcov pojasniti, da so ne vsemi prokletstvi rávno gasilske veselice krive. Samo gledajte : Jeli so gasilci krivi, da so se pod Lipov na proščenji do krvavoga zbili ? Jeli so gasilci krivi, da so potom drügo nedelo v Ižakovcih na proščenji klaftarska polena lüčali kak od toga Novine pišejo ? Jeli so gasilci krivi da bo drügo nedelo palik muzika i mogoče bitje, gde ni eden gasilec nede polek? drügi so vsi nedužni ? Pri rokaj mi je odlok Kr. banske uprave v Ljubljani štv. 14780. z dne 13 marca 1930 , ki pravi od pobijanje pijančüvanja : Dovolenje za podalšanje policijske vüre za posamezne prilike v misli § 2. razglasa bivših velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti Ur. list 170/47. se bode v bodoče izdajalo istinsko samo za izjemne prilike. Od toga so vodstva gasilnih drüštev obveščena i se tüdi toga držijo. Mi sami bi prosili, naj nam što pokaže drügi Vir dohodkov za, nabavo) gasilskih potrebščin, štere so v Slovenskoj krajini jako potrebne zavolo naših s slamov pokritih hišic. Mi zagotovimo, da bodo potem gasilske veselice jako, jako redke. Žalostno je, da so si gasilci gasilske potrebščine štere ne nücajo za sebe, nego za bližnjega ob ustanovitvi drüštva mogli ravno iz čistoga donosa veselic spravlati. Ne sme
se tüdi pozabiti, da je gasilnih drüštev največ, zato je bilo včasih tüdi gasilskih veselic največ. Na zadnje si dovolim prositi vso javnost, da v bodoče gasilstvo bole podpera.
SMEJ ŠTEFAN, podnačelnik gas. župe.
— Živinska razstava se vrši v Zagrebi due 13. i 14. septembra. Obsegala bo okoli 600 govedi, 100 konjov, 200 svinj i nekaj sto inozemske plemenske živine. Istočasno bo tüdi senje za plemensko živino. Ar bo razstava prav zanimiva i poučna, se namerava prirediti sküpen dvodnevni izlet v Zagreb, Živinorejci iz srezov Murska Sobota i Dolnja Lendava, ki se želejo vdeležiti, naj se prijavijo pri sreskom kmetijskom referenti.
ZA NEDELO.
Po risálaj osma.
Evang. sv. Lukáč vu 16. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jesuš vučenikom svojim priliko eto : Bio je nekši bogat Človek, ki je meo špána i té je bio obtoženi njemi, kak da bi razsipávao blágo njegovo. I zvao ga je i pravo je njemi : ka to čüjem od tebe ? daj račun od španije tvoje; ár že ne bodeš več mogeo španüvati. Velo je pa špán sam vu sebi: ka bom činio, da gospod moj vkraj jemlé od méne španijo) ? kopati ne morem, kodivati me je sram. Znam ka včinim ; da, gda bom vün vrženi z-španije, vzemejo me vu hiže svoje. Prizvavši záto vse dužnike gospoda svojega, velo je prvomi : kelko si dužen gospodi mojemi ? on je pa pravo: sto tün olija. I veli njemi : vzemi tvoj dužni list: i doli sedi hitro i piši pétdesét. Potom veli drügomi: ti pa keliko si dužen ? on je pa pravo : sto keblov pšenice. Veli njemi : vzemi tvoj list i piši osemdesét. I pohválo je gospod krivice špána; ka je spametne včino; ár so Sinovje etoga sveta spametnejši od sinov vu svojem národ). I jas velim vam: včinte si priátele z nepravičnoga mammona; da, gda pomenkate, primejo vás vu vekivečna prebiválišča.
Krvave roke . . .
(Iz knige : Fantič, le gor vstan !
Obračam se do vas vseh, slovenski dečki ! Postojte malo i Poglejte svojo mladost ! Ali je prava ! Ali je lepa ? Ali je bote veseli v starosti, na smrtnoj posteli, v večnosti ? . . . Ali pa se je bote kesali i zdihavali : „ 0 če bi mogeo šče ednok živeti, če bi mogeo še ednok mladi biti, zdaj bi šteo inači živeti !“
Dečki slovenski — če vas pogledam vse vsküp v dugoj vrsti, ka vas je živelo i hodilo po slovenskoj zemli v prvejših i zdašnjih časih — dečki, vaša preteklost je krvava . . . Ali ne Vidite, vaše roke so okrvavlene . . . Ne vseh, pač pa nešternih, prevnogih . . . Glejte jih — nož i količ majo v rokaj - ka to pomeni ? . . . Ali idete s tem orožjom na vojsko ? ! Ne, nad lastne tovariše idete, da mahate po njih i jih pobijate ! Nesrečneži ! Ka pa mislite ? ! Ali to
trbe ? Zakaj te vojske med vami ? Zakaj poboji, klanje, krv, smrt ? . . .
In ne konca tem bitkam ! Vse predge, vse šole, vsa drüštva, vsa izobrazba, vse vküp nikaj ne pomaga. Poboji se vrstijo vedno dale, drüg za drügim. Pitam še ednok : Dečki, ka pa mislite ? Ali še ne bo konec teh morij ? . . . Glejte jih, tam ležijo — žrtve mladostne norosti i divjosti ! ... Glejte jih, glejte . . . na stotine jih je, na jezere v pijanosti bujtih, ali zakonih . . . Strtih živlenj, končanih mladosti, vničenih, kruto poteptanih vüpov . . . Jaj, jaj ! Ali ne čüjete krika jokajočih mater, ki so na tak nesrečen način zgübile svoje sine ? ! vas same vklepajo v verige, gonijo pred sodbo, zapirajo v voze, kde delate žaslüženo pokoro, premišlüjete svoje grehe, obžalüjete svoja hüdodelstva.
Dečki slovenski, obrišite si svoje roke, mujte si jih! Odložite za vsigdar vsako morilno orožje ! Vstanite iz toga žalostnoga živlenja, teh sramotnih razvad !
4
NOVINE
3. augusta 1930.
Razgled po domovini.
— Proslava püšpekove zlate meše. Maribor je ob priliki zlatomešniškoga jubileja prevzvišenoga nadpastirja pokazao, kak spoštüje i lübi svojega cerkvenoga Očo. V soboto večer je slavlenci priredo podoknico. V okolici varaša so goreli kresi. V nedelo so se zbrale v cerkvi i okoli nje vnoge jezere vernikov. Vsi so želeli videti zlatomešnika. Pri zlatoj meši so bili tüdi : ban D. Sernec, pet püšpekov, Predstavniki vojaških, političnih i varaških oblasti, kanoniki, dekani, zastopniki drüštev z zastava mi itd. Prevzvišeni je od vseh strani dobo vnogo častitk, celo od sv. oče Pija XI. Mi njemi tüdi pri toj priliki Želemo, naj še dugo vodi lavantinsko püšpekijo v zdravji i zadovolstvi.
— Razkrižje. Dne 10. avgusta bo pri nas proščenje na čast sv. Lovrenci. Po velkoj meši bo blagoslavlanje nove križne poti i prošecija na dom darovalca. Križna pot je iz Milana.
—	Vinarska šola v Maribori. Šolsko leto se začne 15. septembra. Za sprejem se more vložiti prošnja (kolek 25 Din.), šteroj trbe priložiti: krstni list, domovnico, zadnje Š. spričevalo i dvojno izjavo staršov. Plača se mesečno za hrano i stan 150 Din. Več se Zvedi pri ravnatelstvi.
— Spravišče slovanskih kat. dijakov. Preminoči teden se je v Ljubljani vršilo spravišče krščanskoga slovanskoga dijaštva. Nastopilo je vnogo znamenitih govornikov, med drügimi tüdi ljubljanski nadpüšpek dr. Jeglič i minister dr. Korošec. Na spravišči so bili zvün Slovencov zastopniki Čehov, Hrvatov, Polakov, Rusov, Slovakov i Ukrajincov.
—	Toča v Slovenskih goricaj. Kak lepe so bile gorice prle, tak žalostno je zdaj v njih. Toča jih je oklestila i to tak močno, da je več kak Polovica grozdja vničena. Trpeli so najbole kraji pri Ljutomeri, Sv. Miklavži, Svetinjah. Močno je pobila toča tüdi štrigovske i gibinske gorice.
Pošta upravništva.
Štiblar Peter, Bersdorf. 10 mark sprejeli. Naročnina znača do 1. novembra 34 Din. To smo si zadržali, ovo pa dali vašoj ženi. Nemec Anton i Grah Janoš, Palbersdorf. 30 Din. sprejeli. Dajte nam na znanje, do šterimao naj vama pošilamo dvoje Novine. Franc Boltlžar, Verville. 40 Din sprejeli. Novine, M. List kalendarom dobite do novoga leta. Žibrik Ivan, Woldregarten. Din. 20. sprejeli. Klekl Jožef, pleb. V. Dolenci. Slaviček Julije Novine so prišle nazaj iz Francije s tem novejšim naslovom. Prosimo točnoga. Sukič Franc, Radovci. Ednomi Fujsi hodijo Novine v Francijo, štere je naročo g. Kerec. Tisti je Jožef. Vi ste naročili
Gumilari i njemi pošilamo. Za Fujs Jožefa pa zdaj oprvim dobimo od vas dopisnico. Naznanite nam njegov naslov i te njemi pošlemo Novine. Vas pa prosimo, da se doma poskrbite pri njegovih za plačilo naročnine. Bokan Anton Sv. Jürij. Takše reči se morejo na Vredništvo pošilati i ne na upravo. Gaber Franc, Srdica. Ki šče iti na euharistični kongres v Zagreb, naj piše po legitimacije na naslov : Pripravni odbor za Euhar. kongres, Zagreb, Kaptol. Penezi se morejo naprej poslati, i to za vsako legitimacijo 10 Din. Žilavec Franc, Paulshof. Novine redno pošilamo. Ne vemo, kde bi se mogle zatepsti nešterne številke. Smo je nadomestili. Horvath Janoš, Schneidersdorf. Juna 2. dobili 40 Din, tiskovino poslali, da si morete naročiti kalendar.
Ciffer Jožef, Martjanci. Dokeč ne preteče naročnina, ne pošilamo čekov.
Gaber Fanc, Serdica. Rudolf Vrečič je na lansko leto dužen za celo partijo 32 Din 50 para. Hodilo je 5 komadov. Letos njemi hodijo od prvoga aprila, plača na mesec 6 Din 50 par. Železen Franc. Gornja Lendava. Do prvoga oktobra mate vse plačano. Ček ste dobili, ar nemate Marijinoga lista, ka bi si lehko naročili kalendar, šteroga dobite za polovično ceno, t. j. za 5 Din. Rosič Janoš, Pertoča. Novine so popunoma Plačane. Marijin list je naročen, hodi redno i neste ga poslali nazaj. Za njega je poslan Ček. Forjan Andraš, Lipovci. Drage vole.
Pošta uredništva.
N. V. Tešanovci. Ne mogoče objaviti, ar je tožlivo. Žalik M. Polana. Za poslano najlepša hvala. Edno pride v božično številko, drügo pa mogoče v kalendar.
AGRARNE ZADEVE
Vsi, ki se ščete naseliti v Slovenskoj krajini, podpišite se na edno polo papira v vsakoj občini i pošlite zadrugi.
Ki so naročili slatino, naj prido po njo vsaki den predpoldnom od 8 do 9. vüre i popoldnevi od 2 do 3. V nedelo i svetek se ne sprejmejo.
Za kühnjo.
Zeljnate presne pogače. Friško zelje se zreže na rezance. To se spraži na masti, se osoli i opopra. Kda se zelje malo ohladi, se namaže na testo, štero se more razvaiati čisto na tenko (za presne pogače). Pogače so šče bole dobre, če se po zelji potorijo ocvirki. Na sto se morejo dati tople.
Ocvrte tikvi. Olüpana tikev se razreže na prst debele kolobare. Te trbe osoliti i jih püstiti, da malo počivajo. Potem se povalajo v meli, v raztučenom jajci i drobtinaj, nato pa se v masti na obeh stranej lepo ocvrejo.
Za smeh.
Gor so plačali. Nekši gospod povabi prijatele na obed. Kda se zberejo, jih pita, kak ščejo piti : po živinsko ali po človeško. Prijateli, ki so prinesli süha grla sebov, reko, da želejo piti po kravje. — „Dobro, lübi moji,“ pravi gospod, „žela se vam spuni !“ — Gospod zapove Prinesti vsakomi pol litra vina. Kda to spijejo, ne püsti gospod napuniti steklenic. Kda prijateli že nekaj časa čakajo vino, reče eden: „No, gospod, se smo sklenili, da ščemo piti po kravjem !“ — „Istina je, dragi prijateli,“ odgovori gospod, „i toga sklepa se tüdi držim ! Dao sem vsakomi pol litra vina i to je za žejo zadosta. Več kak za žejo krava nikdar ne pije ! “
Sodnik : „Ali je istina, da ste pravili, da moj tüvariš, sodnik Čuk ne razmi več kak vaš maček ?“ Obtoženec: To ne sam pravo. Pravo sem to, da moj čarni maček več razmi nego sodnik Čuk i pri toj trditvi ostanem. Ar ka se tiče miši, v tom se gospod Čuk gotovo nemre meriti z mojim mačkom.
Katehet : „Kakši postane človek, ki se skrbi samo za telovni blagor, za düšo pa ne ?“ — Učenec : „Takši človek postane debeli !“
Šnops ne sme biti pri hiši. Mož, ki opazi glaž, v šterom je bilo žganje prazen, pravi: „Što je izpio žganje ?“ — Žena : „Jaz sem ga, ar ne trpim toga vražjega šnopsa pri hiši . . .“
Vsled smrtnoga slučaja se oda :
Pohištvo za dve sobi, Pohištvo za kühnjo, postelnina, uredba za trgovino z blagom vred. Hiša se da zarende ali se tüdi oda. Več se Zvedi pri PREIS ADOLFI M. Sobota, Cerkvena vulica 13.
Dvejezero litrov
dobre jabučnice ma k odaji NOVAK TOMAŽ, Grabovnik p. Štrigova, Medjimurje. Ki šče küpiti, naj se javi pri njem, cene so nizke.
Ženitev.
Vdovec brez dece, s 16 plügi verstva i zidanov hišov želi spoznati vrlo dovico ali deklino od 20 do 30 let iz bolše hiže, štero bi vzeo za ženo. Štera je pripravlena iti k njemi za ženo, naj piše pod naslovom
„Ženitev“ v PREKMURSKO TISKARNO v M. Soboti.
3. augusta 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Kalman Kolar :
Pred nebeskimi vrati.
Ednok so mrli trije moški. Prvi je bio paroven štere, drügi krivičen grof, tretji pa pravičen kmet.
Vsi trije so mogli pred nebeskoga Sodnika.
Prvi ide štere. Hodi i hodi pa pride pred nebeska vrata. Mislo je, da ga bodo tüdi tü prav lepo notri püstili, kak pri lüdeh, zato je sklonkao i čakao, da njemi odprejo vrata. Na Pragi se prikaže sveti Peter i ga pita : „Ka želeš ?“ „Ve vidiš“, pravi štere, „prišeo sam, da me püstiš v nebesa !“
„Liki, ali si se mujo prijateo ?“ ga pita sveti Peter.
„Gde? Nesam se! “ odvrne
šterc.
»Tak zamazani i nemujti nemreš priti pred Boga ! Zato idi ta doli k stüdenci ino se najprle muj, pa te pridi !“ njemi naroči sv. Peter i zapre nebeska vrata.
Štere odide k stüdenci, samo nikak nemre do vode, ar je ves stüdenec okoli i okoli obloženi s celov
gorov kodiških torb. Proba priti k stüdenci od te strani, proba od drüge — liki vse zaman ! Nemre blüzi pa nemre . . . Ka naj napravi ? Drüge pomoči nega, kak da se vrne nazaj pred nebeska vrata.
Sklonka. Sveti Peter pride ino ga pita : „No, ali si se mujo ?“ „Nesam“ odvrne štere, kak bi se mogeo mujti, či je pa okoli stüdenca cela gora nametanih kodiških torb, štere ne püstijo človeka blüzi k vodi !
Na to pa pravi sveti Peter : „Zdaj vidiš, dragi, da nesi za nebesa, ar te obtüžüjejo grehi, Štere si napravo v živlenji. One torbe, štere si vido so torbe onih sirmakov, ki so bili vekši reveži kak ti, pa si jim odvrno miloščino, ki bi jo dobili od plemenitih lüdi, či nebi vsega pograbo ti sam, ki si že meo zadosta !“
„Toda, sveti Peter, ve vidiš, da sam sirmak", začne prositi štere.
„Či si siromak ali bogatec, je vse edno. Bi zato lehko napravo kaj dobroga ino bi se čuvao hüdoga !“ odvrne sveti Peter in zapre vrata. Štere pa more Čisto zdvojeni dale . .
(Dale.)
VGANKE
Predzadnja številka. Vseh vgank ne nihče prav rešo.
Zadnja številka. Rešitev :
1.	Dobro orodje delo prikrajša.
2.	Zgübleni čas.
3.	Več psov je zajčja smrt.
4.	Kravji pastir.
5.	Šeststo. 6. Brez dela ni jela.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj Štev.
Nove vganke :
Kakše vere je ?
2. 5 er 100 ka + = či.
Kakši stavek je to ?
(Obe poslala Celec Irma M. Sobota.)
Anka Lakotič
Slovenski
pregovor.
(Poslao Št. Vogrin Rakičan.)
4. Svetim tü, kažem tam, a jaj če pridem k vam. Ka je to ?
(Poslao 1. Gider, Vančavas.)
Ka so tej
lüdje ?
Poslao I. Litrop V. Polana Za nagrado se dobita knigi : V borbi za Jugoslavijo i Odpoved nesrečne žene.
I. Puž Nekad F. Koš N. K.
Gospodarstvo
Za povzdigo kmetijstva v gornjem Prekmurji. V nedelo dne 13. julija se je vršila drüga redna seja ožjega kmetijskoga odbora za srez Murska Sobota, ki se je prek dve vüri pečala s povzdigov kmetijstva v gornjem Prekmurji. V smislu zakonitih določil se namerava ustanoviti Sresko vzorno posestvo, štero de vzgajalo potrebne merjaščeke, kokote, gojile razna semena, izvršilo poizkuse, vzgajalo sadna drevesca, da ne bodemo več v telki meri odvisni od importa iz drügih srezov. V kratkom se bode naküpite nekaj prvovrstnih plemenskih merjaščekov i razdelilo med prošnike. Premovanja konjov, ki se vrši dne 9. avgusta t. l. v Beltincih, se vdeleži predsednik i de tam razdelo dve nagradi srezkoga kmetijskoga odbora po 500 Din. Najstarejšemi rodovniškomi odseki v Puconcih, ki priredi 30. avgusta prvo svojo razstavo plemenske živine, se odobri prispevek 3.000 Din; tüdi te prireditve se vdeleži odbor po svojem predsedniki. V jesen se bode naküpite i razdelite vekše število prvoklasnih kokotov štajarske pasme. Ravnotak se bo v jesen razdelila semenska pšenica Beltinci št. 277 in sadna drevesca i  razsadnika Rakičan; za oboje je zaprošeno za večje
banovinsko podporo, pa tüdi Srezki kmetijski odbor bo po svojih močeh prispevao. Za absolvente zimskoga kmetijskoga tečaja Strukovci se priredi začetka avgusta dvodnevna poučna ekskurzija. Nadale se sklene podvzeti vse potrebne korake, da se zniža zemliški davek, šteri je v Prekmurji vnogo višji kak v sosednih štajerskih krajih.
Sol za živino. Kak človek tüdi živina nüca sol. Dobila naj bi jo vsaki den i to : goveja živina dnevno do 30 gramov, konji 10 do 15 gramov, ravno tak tüdi svinje.
Vaš prvi pogled
pri küpüvanji vöre naj bode posvečen
zaščitnoj znamki. Staroznane znamke
„IKO“, „OM1K0“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje ! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese i trajnosti.
Že
za
44
Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontolr žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontolrRosbopf vöra št. 121. s Ia strojom. s svetečim se radinm-številkami i
kazalci. Že za
98
Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana
Anker—büdita št. 125
stane
samo
49
Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po
povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez.
Tüdi Vi dobite brezplačno
novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilanoj tvrdki :
H. Suttner, Ljublani) št. 945.
Gostilno da v najem
občina RENKOVCI dne 17. augusta 1930 popoldnevi ob 3 vüri za dobo 3 let Natančnejša pojasnila pri občinskom uradi v Renkovcih — Odbor.	2
Zastopstvo real. pisarne A. Bačič v Dolnji Lendavi Glavna ulica 18. oda: Paromlin z enonadstropno villo 500.000 Din. vinograd 2 orala s hišo 50.000 Din. hišo za trgovino na glavnoj ulici v Dolnji Lendavi 90.000 Din.
gostilno in trgovino Varaždini 270.000 Din. vinograd i posestvo v Medjimurji 13 oralov vinograda in 13 oralov staroga gozda in travnika. Krasno stanovanje, lepa pivnica gospodarsko poslopje, cisterne itd. 500 hl. lagvov, 3 preše s celim mrtvim inventarom. Vino je na daleč kraje poznato eno najbolše. Auto pot do vinograda. 430.000 Din.
6.
NOVINE
3. augusta 1930
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov. Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanji pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Schparherd)
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DlTTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
GORNJE-LENDAVSKE
GOSTILNE i PEKARIJA.
Veleposestvo v GORNJOJ LENDAVI oda pod ugodnimi pogoji na ratno odplačilo svojivi dve prvovrstnivi gostilni i pekarijo s hišami, ali pa se dajo iste tüdi v zaküp. V gostilne se sprime eventuelno tüdi natakar z osebnov pravicov (csapláros) Poizve se pri upraviteli Veleposestva gospodi	2
HARTNER v M. Soboti.
SPREJMEMO VEČ
DEKLIC
štere bi se rade navčile dobro kühati. Plačajo za to samo 150 Din mesečno. Hrana i stanüvanje v hiši. Pisati je na :
J. C. gostilna pri „Majarončku“
LJUBLJANA,
Stara pot St. 1. 
HALO !	HALO !
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.	5
Poštanske košare
za grozdje i ostalo sadje se dobijo jako fal v vsakoj vnožini pri
„KOŠARAČKA INDUSTRIJA D. D.“
VARAŽDIN
MEDJUMURSKA CESTA 6.	1
Krčmari, vinski küpci !
Okoli 60 hektolitrov dobroga pristnoga vina (letnik 1927., 1928, i 1929 ) oda po jako ugodnoj ceni ANTON GOLENKO, Sv. Miklavž pri Ormoži.                             1.
Zavozo ga je
ar se ne znao v pravom časi varvati. Zato zdaj leži . . .
Če se želete ob pravom časi var vati prehlajenja, gripe, bolečin v šinjeki, kašla, hripavosti i slinavosti — te morate vedno grgrati s Fellerova prijetno dišečim Elsafluidom! „Elsa-fluid“ z zakonom zavarüvan ! Skoz 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ispiranje oči i vüh. Odznotraj pri krčih, želodčnih bolečinah i napnjenosti — taki nekeliko kaplic na cukri !
To pomaga
V lekarnaj i vseh spodobnih trgovinaj : poizkusne stekleničice 6 Din., dvojne steklenice 9 Din., specijalne steklenice 26 Din.
Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poizkušnimi, ali 6 dvojnimi, ali 6 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Pet takših zavojov že s poštninov i zavojom samo 210 Din. Naročila na naslov :
EUGEN U. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146.
Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 Din.
3. augusta 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
— Ni revna, komur so bogovi dali toliko lepote ko tebi. Še nikdar nisem videl tako lepe roke kakor je tvoja !
Deseta je bila Medijka. Na rdečem obrazu se je svetlikala rosnata mladost. Telo je imela mišičasto in ravno ko palmino deblo. Oči so bile krotke, sanjave. In Kserkses je videl v njenih očeh pravljico, rajsko pravljico o ljubezni.
O, kako krasna si !
Smejala se je.
—	Lepa Nandana, kdo ti je bil oče?
—	Vojaški poveljnik Sogdianos.
— Ali še živi ?
—	V slavnih bojih je padel, ko se je ob strani kralja Darija boril zoper Indijo . . .
Kserkses je vzel z vratu indijsko diamantno verižico in jo je obesil dekletu na vrat.
V spomin na očeta !
Obrnil se je k enajsti deklici, ki je bila pripeljana k tekmi lepotic iz Kavkaza. Divja je bila. Krasna. Rjava polt se je bliščala ko bron. Iz okrogla lih oči so ji švigale strele, smehljaj je bil ko mavrica . . . Perzijsko je znala komaj nekaj besed.
—	To dekle je tako, ko da se je rodilo iz združitve solnčne svetlobe in močne teme ! — je dejal Kserkses skoraj ves omamljen. — Hej, Kavkaz !
Sama kri, življenje, hrepenenje, lepota in divja poezija je bilo dekle. Kserkses jo je dolgo časa gledal, razmišljal je in se obotavljal. Spremstvo je molčalo ko smrt. Bigtan je ves obledel mežikal, a sedaj se je oddahnil, ker se je Kserkses zopet ozrl na Parizatis.
— Kaj je tvoj oče v Kavkazu ?
— Načelnik plemena.
— Ali so ob vznožju hribov lepi mladeniči ?
—So . . .
Kserkses se je obrnil k dvanajsti in je od začudenja tiho zaklical :
— Hčerka neba !
Estera je padla na kolena.
Vstani !
Gospodar sveta je obledel. Več minut jo je gledal. Ni vprašal, kdo je. Le za ime. In Esteri se je dozdevalo, da ji od plamtečega pogleda temnih orlovskih oči celo duša umira.
Kserkses je vzdihnil, se obrnil, šel nazaj na sredo dvorane in se je še enkrat ozrl po dvanajstorici tresočih se deklet. Sedaj izbere ! In ona bo kraljica, kateri se vsede na zofo . . . !
Šel je k Parizatis.
—	Kaj ne, v dvoru ostaneš ?
Dekletove oči so se svetlikale ko ogenj.
—	O, milostljivi kralj.
Nehote se je odtegnila, da bi se Kserkses vsedel na zofo.
— Gotovo se še srečava ! — je dejal kralj ; z milostnim priklonom jo je pozdravil in se je začel razgovarjati z babilonsko zlatolasko.
Bigtan je obledel. Parizatis je mislila, da so Kserksovo preziranje le hude sanje, ki so jih poslale duši deve, hudobni duhovi teme.
Kralj se je že z Armejko šalil in ji je ljubko božal brado.
— Take oči imaš ko biser v tem prstanu — je dejal s smehom. — V spomin ti ga dam !
S prsta je potegnil prstan, ki je imel vrednost kake male države, dal ga ji je, se priklonil in stopil k Omfali.
Omfale ni mogla govoriti, le solze so ji tekle.
— No, Tiana?
Rdečelaska je sekala s trepalnicami ko metulj s peruti. Proseče je gledala gospodarja sveta, da naj ne gre dalje . . .
Nekaj ljubkih besed in kralj je govoril že v Hontsen iz okolice Delte.
Pozdravljam Akemenesa !
Zaostala je tudi zelenooka Mathred, a kmalu je bila potolažena, ker ji je kralj daroval tako zapestnico, da bi za njeno ceno lahko kupila četrtino Ponta.
Kserkses je prišel do Atharte, plave cvetlice.
—	Biser Cipra, kaj naj ti dam ?
Obrnil se je k zakladničarju :
—	Potem jo pelji v zakladnico, da si izbere !
Potem se je kratko naslajal v tisočbarvnih očeh
Atasse, s tem se je obrnil k medijski Mandani, kateri je dal v spomin diamantno verižico.
—	Z bogom, ljuba moja.
Pred kavkaškim dekletom je dvakrat obstal.
— Ti ne ostaneš tukaj ?
Vladarji so se ustrašili. Kdo reče Kserksu : ne, mora umreti ! A Kserkses ni zameril tega. Smehljaje je dejal zakladničarju, da naj da dekletu za doto mnogo zlata.
— Dvanajsta ! — so zadaj šepetali.
Kralj je prišel do Estere.
—In kaj naj dam tebi, ti krotko, ljubko dekle ?
Estera se je tresla.
— Kajti slišal sem o tebi mnogo lepega. Imam ljubkega norca, ta te je nekako zagledal skozi okno in je pel o tvoji lepoti tisoč hval. Hej, Artembares ?
— Evo me — je skočil naprej norec. — Prijatelj, kaj mi poveš ?
— To, da ti nisi norec !
Prejel je deklico za roko in se je mehko ter zaljubljeno nagnil k njej.
— Povej, kaj naj ti dam, nebeška lepotica ? Ali zlato ? Ali diamante ? Ali državo ?
Norec je vsekel vmes :
Srce !
Nastal je tih smeh. Tudi Kserkses sam se je smehljal. Potem pa se je počasi, s solznimi očmi vsedel na škrlatasto zofo.
— Svoje srce . . .
Klic je zagrmel, ki je pretresel stene :
— Estera !
Gospodje so se priklonili.
— Kraljica !
Zunaj so zadonele trombe.
—	Živela kraljica!
Parizatis je obledela in omahnila v Bigtanove
roke.
XIX.
Stene imajo ušesa.
—	Sramota je strašna, vsa Perzija se nam sme-
je. Parizatis je med življenjem in smrtjo, več dni leži v nezavesti in telo ji pretresa grozna mrzlica. Četudi se zdrami iz nezavesti, bo to še hujše, ker jo pretrese tak jok, da se zopet onesvesti. Ponižanja ne bo mogla preboleti. Kserkses jo je uničil.	(Dalje.)
POLODELSKI MAŠINI KAK :
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod
jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
a d ale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 30 —