Januš Golec: Mlin srcčc. Stari Zelenik, grča !z pohorske grabe, je priSel letos v upravo, poravnat naročnino za »Slov. Gospodarja«. Duša našega upravništva gospod monsig nor Janez Vreže je pripeljal origlnalnega Pohorca v uredništvo z namenoin, da bi nam povedal nekaj iz starih — dobrih Casov. Že koj na prvi pogled smo uganili, da je častitljivi možakar po imetju debele podlage in bogat na doživljajih. Po kratkem pozdravu se mu je koj mu dilo na vlak, čeS, da je hudo nadušljiv in radi tega je bolj počasnega koraka. Da bi nam ne odnesel jspanja, je sedel, odložil klobuk pod stol in krepko zakašljal. Bil je očividno v zadregi in radi tega sem ga vprašal: »Gospod Zelenik, povejte nam, kako stc postali tako premožni?« Ker sem brenknil na struno bogastva, seje stari takoj zavedel denarne veljave in ugleda: »Cela graba In vse, kar je v njej, je moje. Ravno to bom zaupal koj na bitro, kar je bil pravzaprav začetek mojega imanja.« Zelenik je pozabil na vlak in na na'dulio, položil prikrižane roke na mizo In začel: »Pred 57 leti sem služil za mlinarja pri dolgem Zeplu, ki je bll posestnik cele grabe, kakor sedaj jaz. Star je že bil, rad je dobro jedel, še boljše pil in •»fokselne« je uganjal. Zadolžena mu |e bila cela graba, a kaj dolgovi, Zepl 0e bil pač »fokselmaher« in smrt že tui&i ne daleč proč od njega. Norčeval se fte iz vsega ter vsakega, nikdo od nas Uižjili mu ni ugovarjal, ker je dajal za pijačo. Jaz sem bil Zeplov mlinar v najbolj Bgornjem Arnuštovem mlinu na dva lečaja. Koj pod mlinom je gospodar krčmarH to bil seveda sam naiboijši gost. Kar smo zaslužili Zeplovi mlinarjl, žagarji in hlapci, smo zapili pri njem. Pri predavanjih za gostilniško mizo je vodil dolgi Zepl glavno besedo. Največkrat smo CenCarili o hitrem obogatenju potom Ioterije, koje kolo je sukal tedaj vsak, ki je bil posestnik enega groša ali seksarja. Nekega večera smo zlagali loterijske številke in Zepl je poslušal naža modrovanja o sreči. Naenkrat je vstal — pljunil glasno po tleh, se razkorec.il pred nami in prerokoval: »Vi mladi pobje ne veste nič, kaj je loterija in kako se je treba sigurno dokopati do njenega zaklada. Na mojo kpščeno dušo zakleto, jaz znam, da je treba srečne loterijske številke namleti pod mlinskim kamnom in ne izbrskati iz »trampihla« (sanjske bukve). O loterijskem mlinu Še ni čul nobeden od nas. Z vso radovednostjo smo silili v Zepla, naj nam za božjo voljo razodene zagonetno skrivnost. Stari je sedel za peč, si nadelaval pipo in zrli smo vanj kakor v tabernakelj. Ko je gorela fajfa, nas je odrešil iz strmljenja s tem le receptom za prijem hitre sreče: »Loterijskc številke, ki seve zadenejo, se morajo namleti na cvetno soboto od 11. do 12. ure po noči. Mlin mora biti tako skrit, da ni slišati do njega cerkvenega zvona in mimo še niso smeli nesti mrliča. Ob omenjeni uri morajo biti zbrani 4 moški. Nobeden ne sme imeti krstnega imena po kakem od štirih svetih evangelistov. Na papir se morajo napisati numare od ene do devetdeset. Številke, ki so izrezane na posamič, je treba pomcšati z dvema litroma ovsa, ker papir sam ne gre izpod mlinskega kamna. Mešanico iz papirja in ovsa sc mora usuti v grod in spustiti vodo. — Numarcc, ki prifrkajo čitljive, je tre]>a staviti. Ako ne zadcnoš prvič tpvne, v drugič jo boš gotovo. Pri taki čuda.voni mletvi lazi vedno peklenšček okrog mlina z butaro brezovih šib. Ako bi poskušal kateri pobegniti, ga otepe vrag zunaj s Sibami na smrt in že mrtvega raztrosi na vse štiri vetrove v solnCni prah. Slabo znamenje je še tudi, ako udari zlodej z butaro med mlenjem po vratih.« Tako nas je podučil dolgi Zepl. Verjeli smo mu vsi, ker je bil star, imovit ter preizkušen. Po tem čudnem in skri; vnostnem navodilu smo zaprli usta ini vsak je sklenil: Poskusil bom, da postanem na hitro bogat. Temeljito sem prisluškoval, izpraševal ter dognal, da do Arnuštovega m\i\ na ni slišaii zvona ne iz Puščave in nej od Sv. Lovrenca. Kai' so pomnili najstarejši ljudje, tamkaj mimo niso nesli mrliCa, ker je mlin prvi v grabi in! dalje naprej sploh ni in ni bilo človeš-; kega bivališCa. Težje je Slo za krateki Cas do cvetne sobote z izbiro tovari-| Sev, ki ne smejo imeti imen štirih sy. evangelistov. Tudi te sem iztaknil in' se dogovoril z njimi vse prav naianko in.pod najstrožjo molčečnostjo. Res lepa in prijazna evetna sobota se je prismehljala. Veder večer jc objel grabo, ko sem bil v mlinu pripravljen s številkami in ovsom. V Zeplovi krčmi smo čakali do pol enajstih in nič govorili. kaj in kako nameravamo. Ob pol enajstih v mlin. Da bi katerega ne premagala strahopetnost napobcg, smo zabili vrata od znotraj z dolgimi žreblji. Krog mize srno sedli. Točno ob enajsti uri sem usul v grod številkc z ovsom in potegnil vodno zatvornico. Voda je pljusknila, kolo se jc zavrtelo, kamen je zaropotal čudno močno \n glasno. Po pravici priznano: strah je nas preletel vse ob bobnenju kamna, ki jc sukal papir in drobil ovsena zrna. Nobeden si ni upal iti pogledat v podstavljeno korbo, ali je že frknila katera številka izpod kamna srečo. So deli smo bledi, tiho ter neruo v mut.nem priCakovanju, da bi že bila ura vražjega mlenja pri kraju in bogastvo zasigurano. Kedaj ravno je bilo, ne vem, pa pred dvanajsto uro je ubrisala peklenska roka parkrat prav močno po zabitih vratih. Udar šib nas je preplašil do šklebeta z zobmi. Ofov .Taka je hušnil po koncu, prevrnil ter razbi) lampič in proti vratom. Duri zabitc, v jamo pod kolo in pri odprtini za vreteno venkaj, kjer je pljuskala voda. V temi je revež zgrešil rešilni skok iz luknje in padel tako nesreCno, da je priletel s prsami med trda tla in vrteče se kolo. Pretresljiv krik, vzdihovanje, rohljanje, voda je plaskotala, kolo se je vrtelo in klopotalo smrtno pesem neprevidnemu beguncu. Smrtna nesreča tovariša nas je toliko streznila od strahu, da smo odtrgali vrata in se raztepli na prosto. Šc le drugo jutro smo izvlckli izpod mlinskega kolcsa mrtvcga Ofa z zdr«b ljcnim prsnim košem. Jaka je bil prvi mrlič, ki so ga nesli mimo Arnuštovega mlina na pokopališčc pri Devici Ma riji v Puščavi** Januš. Golec: Najljubša prikuha. Gospod profesor Matevž je bil že dolgo upokojen. Ob večjih praznikih in velikih počitnicah je obiskoval svoj rojstni kraj v Slovenskih goricah. Pri vaški krčmarici Kristini je stanoval in bil na lu-ani. Na sprehode je hodil, z rojaki se razgovarjal in vsak dan je obiskal gospoda župnika, s katerim sta bila že stara in res iskrena prijatelja. Priljubljen je bil gospod Matevž po celi župniji, ker je bil prijazen in je znal toliko zanimivega in podučljivega pripovedovati s svojih potovanj.Ljudje so se le čudili- da tako častitljiv ter učen gospod stika za hrošči, lovi metulje, mu he, kače in razno golazen. Radi razgrebanja po naravoslovnih poljih. je bil odet gospod profesor pri domačinih s tajinstvenostjo. Kaj vse je znala povedati zgovorna Kristina o strašni in večkrat gnusni navlaki, ki jo nosi stari gospod s sprehodov v svojo sobo. Sicer pa je bil profesor pri krčmarici v visokih čislih, ker je dobro in točno plačeval stan in prehrano. Pri jedi in pijači ni bil zbirčen. Kristina je kmalu pogruntala nerazvajenega gospoda, kateremu je bilo lahko postreči. Vsako opoldne je vprašal: »Dobra gospodinja, kaj bo za obed?« Naštela mu je jedilni list, kojega resnične zaloge sploh ni bilo pri navadni podeželski krčmi. Gospod profesor je ponovil vsako napovedano jed fn ailil: »In kaj še?« Nazadnje je pač prišla goveja juha in meso s kislim hrenom in gospod je potolaženo ter zadovoljno vzkliknil: »A, to pa to. Kar zadnjo točko jedilnega lista mi prinesite!« V svoji profesorski zamišljenosti se niti zavedal ni, da je eno njegovo koailo za las enako drugemu in to celi čaa bivanja na deželi. Ravno hren, ta je bil ona čudovita korenina, katero je cenil gospod Matevž nad vse. S hrenom v surovem ter kuhanem stanju si je omakal meso, znal ga pa tudi rabiti kot zdravilo pri prehladih in bolezenskih nadležnostili. In hrena — debelega, hudega in okusnega kakor pri Kristini v rojstnem kraju ni 'dobil gospod profesor nikjer drugod. Bogznaj kaj vse je znal dobri gospod o brenvi, ki raste tako globoko pod zemljo In pritegne vase vse najbolj žlahtne kovinaste snovi ter naravnost čudodelne moči. Leta in leta je zahajal upokojeni pro- fesor h Kristini in pel slavo domačemu hrenu. Na veliko soboto zjutraj se je odpravil gospod Matevž z gospodom župnlkom na blagoslov jestvin okrog po fari. Možnarji so pokali s prijaznih griče?, ženske so tekale v prazničnih oblekah z jerbasi na glavi h križem ter kapelicam, tukaj je zagledal kakega zgodnjega hro šča, tamkaj je pahljal metuljček — ali niso bili vsi ti pisani prizori prava pred slava velikonočnega praznika! Oba staročastitljiva gospoda pa so go spodinje še pogoščale. Ker so znale za profesorjevo Ijubezen — hren, je bil ta povsod na mizi. Pri vseh spomladanskih velikosobotnih prizorih, doživljajih in pogostitvah ni pozabil gospod Matevž ob zaključku obhoda ugotovitve: »Najboljši hren je le pri Kristini!« Po vrnitvi z blagoslova se je udeležil gospod profesor vstajenja in se pomudil pri gospodu župniku na kratki večerji. Že bolj v gostem mraku se je vra.al iz župnišča na svoj stan. Pot je peljala nekaj časa med dvema pokopališčema. Na desno roko je bilo gtaro ter že davno opuščeno, na levi novo z lepo ograjo in za deželo okusno notranjo opremo. Gospod profesor se navadno ni zmenil ne za stari, ne za novi mirodvor, ker je bil koj po slovesu od prijatelja v globokih mislih pri navadni zemeljski golazni, ki ne išče večnega počitka po ograjenih prostorih. Onega velikosobotnega večera je vzbudila njegovo pozornost prikazen na starem pokopališču. Prav razločno je videl, kako ženska oseba nekaj maha, koplje in se pripogiba k tlom, kakor bi pobirala izkopano. Groza ga je spreletela pri nenavadnem prizoru na veliko soboto. Pospešil je korake, kar hušnil mimo porušenega plota, a čul čisto razločno kopanje. Tisto noč se je celo zaklenil v svojo sobo in razmišljal dolgo: kaj ncki je izkopavala in Iskala neznanka v tako pozni uri na blagoslovljencm kraju večnega počitka. Mučne sanje so ga motile in se je prebudil zbit in nevoljcn sam nase. Po pozni službi božji ni krenil k prijatelju v župnišče, ampak v svojo sobo, ker se je odločil, da bo okuail velikonoj ni žegen pri Kirstini. Sobotni sprehod po župnijl je nagnal gospodu profesorju dober tek na svinjsko meso s hrenorn. Prav zadovoljen se je brisal krog ust, ko mu je porinil pred ospredje želodčne blaženosti spomin —< prizor s pokopaliSča. Potožil _e doživ« Ijaj Kristini in jo vprašal, če je že videIa kedaj podobnega. Krčmarica se je uprla z rokama ob bok, se nasmehnila tn odgovorila brez prikrivanja: »Gospod, jaz sem poslala snoči deklo na staro pokopališče, da je nakopala M danes svežega hrena.« Profesor Matevž je prebledel trenut« no po teh besedah. Nekako ves prepla§en je momlja! nerazumljivo, da je bila Kristina uverjena: gost je ni razumel. Potegnila je robec trdnejše za oba škrica fn nadaljevala še bolj glasno započeto razpravo o hrenu na starem pokopališču: »Veste, gospod profesor, na našem sta rem pokopališču raste že od nekdaj najdebelejši in najokusnejši hren. Pri nas in v župnišču ga rabimo celo leto. Moja viničarka ga nosi celo na trg v mesto.« Kristini se niti sanjalo ni, kaj je razodela s temi besedami rahločutnerrm gO' spodu profesorju. Matevžu se niso gnusili hrošči, ne kače in druga golazen, a pripovest o uživanju hrenove korenine, ki je bila izkopana globoko na pokopališču, ga je prešinila s trepetorn. Leta in leta mu je med vsemi prikuhami najbolj teknil hren in on niti znal ni, odkod ta slaščica. Jeza in gnus sta ga prevzela, da je o* stavil gostilniško sobo na največje začudenje krčmarice. V farovž jo je urezal še pred kosilom in vprašal prijatelja — župnika: »Kje imaš nasajen hren?« Gospod župnik je pokazal na staro pokopališče in. mu razjasnil že domnevano zagonetko z besedami: »Glej, koliko hrenovega perja poganja med starimi grobovi.« •Kristinina in prijateljeva izjava sta se krili za las. ResniSno ia nedvomno istina: gospodu profesorju Matevžu je šla v slast leta in leta hrenova prikuha z domačega — starega pokopališča. Brez kosila na samo Veliko noč je poravnal gospod profesor račun pri Kristl ni in se odpeljal v mesto brez slovesa od prijatelja, V mestu so se čudili, da odklanja s.ari gospod profesor hren, a kako ne, ko je bil tudi ta s starega pokopališča? Gospod župnik pa je obiskal prijatelja v mestu in izvlekel komaj iz njega, zakaj je ostavil letovišče kar po pasje. Vse pomirjevalne besede, da človek ne zna, od česar se debeii in da ni na starem ml rodvoru že davno nobene človeške kosti, so bile zaman. Dobrodušni gospod profesor Matevž je zameril do smrti Kri stini in prijatelju, ker sta mu nudila desetletja najslajšo prikuho z domačega, pokopališča, k jcr so že bili zdavno stroh neli profesorjevi predniki. Tako je bila krčmarica Kristina ob dobrega gosta, gospod župnik ob starega prijatelja in gospod profesor Matevž ob najljubšo p.rikuho — hren! Fokselmaher dolgi Zepl je bil prav ža tostnega obraza pri pogledu na smrtno žrtev vražjega mlenja loterijskih numar. Očitno ni nikdar priznal, da je bil on taisti, ki nas je strašil 9 šibjimi udarci po zabitih vratih. V koibi pod grodom sem dobil 13 številk, ki so prifrčale skoro nepoškodovane iz mlina srece. Zbral sem jih 5 od 13. Stavil prvič — nič! Drugič — bogata terna in podlaga mojemu današnjemu imanju. Od srečno pobeglih tovarišev me ni nikdar vprašal kateri po številkah. Po par letih seua kupil iz zadete terne Arnuštov mlin. Dolgi Zepl je umrl kmalu za tem. Sorodniki so se stepli za njegov posmrtni preostanek v grabi. Z lahkoto sem požel iz prepira in tožb en mlin za drugim in eno žago za drugo ter postal to, kar je bil pred leti fokselmaher dolgi Zepl.« Stara grča Zelenik je sicer zamudil vlak s povestjo 0 mlinu sreče, pa mi zatrdil, da mu ne bo žal zamude, ako bom zaupal cenjenim naročnikom in čitateljem »Slov. Gospodarja« po celem Pohorju zuani mlin loterijske — sreče. Januš Golec: Nezgoda nebonoše. Slovesnost Gospodovega vstajenjal vsakega i pravim prazničnim razpoloOb svitu velikonočnega jutra prcšine | ženjcm. V župniji Sv. Florjana v Grabah so se držali lepe navade jutrajnega vstajenja. Že ob četrti uri zjutraj, ko so se oglasili zvonovi v ubrani jutranjici, je spremljalo zvonenje grmenje topičev. Pred šesto uro se je zbrala cela župnija pred farno cerkvijo, da spremi vsta« lega Zveličarja v dolgi procesijL Gospod župnik je zapel glasno izpred božjega groba trikratni Alelujal Zvončki so zazvončkali, pevci so ubrali velikonočno, Pohletov Franc je stopil pred monštranco s podobo Zveličarja. Procesija se je uvrščala iz cerkve, štirih mož z nebom še ni bilo od nikoder. V Grabah so nosili nebo najbolj imenitni možje v župniji: dva župana in oba cerkvena ključarja. Letos ni bilo župana Piskernika. Ključar Plečnik se je posvetoval s tovarišema in odločili so se, da povabijo k nebu Zobakovega Tinčeta. Oženil se je v pustu, postal gruntar, bil na novo oblečen ter pokrit in zakaj bi ne pomagal nositi nebo. — Tinče se je čutil s povabilom počaščenega in kako tudi ne, ker se je povspel v pustu od čevljarja do posestnika in danes celo do nebonoše! Zobakova žena je bila dolgoletna cerkvena pevka. Kako jej je vzrastel ponos, ko je videla Tinčeta pri drogu neba v najodličnejši družbi. Pločnik je še nekaj pošepnil Zobaku, ta je skril v globočino hlačnega žepa cevko pipe, ki mu je silila na prosto. Gospod župnik je že stal z monštranco pod nebom,ko so izvršili ncbonoše stari oi.ičaj: pred vzdigom neba so se sklonili vsi štirje in si podvihali kakor na povelje nove hlače. Pri zavihavanju se je Tinča sklonil globoko, ko se je zravnal, mu je nekaj počilo krog pasu. Prvotno veselje in navdušenje sta se se mu razblinila v strah, ker odpoveda! mu je stari piravi pas, ki je priklcpal hlače k lednjam. Možje so dvignili nebo, procesija se je premaknila med petjem, pritrkavanjem zvonov ter pokanjem možnarjev in pištol. Že prvi koraki so poučili Tinčeta, da ne bo dobro z razrahljanimi hlačami. V levici je držal novi klobuk, z desno roko se je oklepal droga in trepetal, kaj bo . . . Nebar Zobak je pozabil na vstajenje, alelujo, petje in streljanje, skrbele so ga hlače, katere je že vlekel visoko pod vihane — po tleh. Še en korak in — cap — je padlo nekaj izza Zobakovega pasu na tla. Znal je, zgubil je mehur za tobak, ki mu je tičal za pasorn celo nedeljskih hlač. Pevci so videli Tinčetovo nezgodo, nobeden ni smatral za vredno, da bi pobral po nezgodi izgubljeno. Saj mu ni bilo za sicer polni mehur, a gotovo se je zasadila nesreča v oko — bognasvaruj starikaste pevke in žene — Mime! Tobačni mehur je bil prva žrtev, tej je sledil pri naslednjib korakih del Tinčetovega trblega pasu, ki je zdrknil gospodu fajmoštru na nogo. Vroče je postalo Zobaku, stopal je na široko, da bi se otel največje sramote in to je pomagalo nekaj časa. Velikonočna procesija se pomjka brez prestanka in v. Grabah še posebno na dolgo in celo navzdol. Januš Golec: Ni radovcdna ...? Profesor zgodovine Janko in profelor verouka Marko sta sedla pravkar k stalni mizi v krčmi. Brhka in ljubka krčraarica Zefka je natakala vino, g. Janko je vprašal g. Marka: »Poznaš li žensko, ki bi ne bila radovedna?« »Ne«, se je odrezal nagovorjeni. Zefka je postavila vino na mizo in zatrdila samozavestno: »Gospodje, ki posečate že leta in leta to stalno mizo, bi pač lahko znali, da n. pr. jaz nisem radovedna. Iz moje goBtilne se še ni zvedela nobena pri mizi izgovorjena skrivnost. Jaz in moja služinčad se umaknemo takoj iz sobe, ako imate kake važnejše pomenke. Že moja rajna mama, katero ste vi dobro poznali, je povdarila večkrat mojo zakrknenost napram sicer običajni ženski radovednosti.« G. Janko je pokašljeval neverjetno, g. Marko je uprl preizkušeno pogled v Zefko in jo posvaril nalahno: »Otrok naš, ne hvali dneva pred večerom.« Kuharica Matilda je poklicala mlado gospodinjo v kuhinjo. Novi gostje so se zbirali krog stalne mize, ženske so si dale opravka s kuho. Nocoj je bil predvečer zdravnikovega godu in radi tega slovesna predslava s pojedino pečenega purana. Večina stalnih gostov je že bila zbrana, pili so vsi na doktorjev račun, ki se je pa zamudil proti navadi bogzna kje. S slovesno večerjo so morali počakati ker godovnjak ni odpovedal. Iz kuhinje je bil slišati glas neznanca, ki je izročil nekaj za g. doktorja. Zefka je narezovala na širok krožnik pečenega purana, Matilda je obesila na podboje vrečico z nekim predmetom za . zdravnika. Gospodinja in kuharica sta bili uverjeni, da je prejel doktor kar v vreči godovno darilo in to najbrž od gospodov stalne mize. Puranova pečenka je bila narezana, litre so praznili gospodje pri stalni mizi, g. doktorja od nikoder. Zefki je obvisel pogled na vreCici na podbojih. — Stopila je k zavitemu darilu in ga začela otipavati. V platnu je bilo nekaj precej okroglega, lahkega in je glasno šklebetalo, ako je potresla vrečo. Nič kaj posebno ni bila zaprta vrečica na vrhu, le zavezana z motvozom. Že zavoj je pričal, da ne more biti godovni dar kfka dragocenost ali skrivnost. Gosi ni bila radovedna in je tudi ni briga! vsebina vreče. Gostje so klieali svežo pijačo, Zefka je hušnila v sobo, zadela pri naglici ob vrečico, ki je zabingljala po zraku in po njej je škrobotalo. Na povratku iz sobe v kuhinjo je ponovno uščipnila krčmarico radovednost. Vprašala je Matildo: »Kaj neki je v vreči za doktorja?« Kuharica je pobrzela s prsti po zavoju in bila mnenja, da bo že nekaj tako za hec, ker je lahko, okroglo in ropoče Povabljeni so že godrnjali radi zdravnikove zamude, Zefka je morala pono vno v sobo, da jih potolaži. Že zopet se je osmeknila ob vrečico. ki se je zazibala, udarjala po trdih pod bojih in iz nje je odmeval skrivnosten škrebet. Krožnik z narezanim puranom je prestavila Zefka s štedilnika na mizo| radovedna pri vratih in se odločila, naj začni večerjati pred prihodom slavljenca. Z belim predpasnikom je prijela za oba konca vročega krožnika, mesto a pečenko pred goste, je ošvignila še enkrat s pogledom vrečico. Prirojena radovednost jo je premagala, postavila j« purana nazaj na mizo in pozvala kuharico: »Matilda, poglejte v vrečo, mogoče j« le v njej kaj takega, kar bi doktorja užalilo, ker se gospodje toliko krohotajo.« Kuharica je razvezala vrečo kar na kljuki, segla v njo, Zefka je stala ob podbojih, oprta z rokama ob bok. Električna luč je osvetila doktorjevo daril« ce, krmarica je kriknila strahotno, Matilda je pognala na smrt preplašena trdi predmet po krožniku s puranom in na tla. Ženski sta stekli med krikom iz kuhinje, krožnik z dubtečo puranovo pečenko se je prekotalil z glasnim ropotom z mize na tla, skrivnost vreče je torkljala proti štedilniku. Veseli gostje po koncu in v kuhinjo na odpomoč! Po tleh razmetani kosi gorke pečenke, črepinje krožnika, v kotu ob štedilniku — človeška lobanja!!! Pravkar je vstopil tudi godovnjak in prepoznal strahotni položaj. Pogled na povaljano slastno večerjo in vsled padca razčrepano lobanjo ga je tako raztogotil, da je preklel žensko radovednost, zaloputnil vrata in odšeJ jeznih korakov. Zefke od nikoder, kuharice nikjer, mački so se že lotili kosov purana, nobeden ni znal, odkod človeška lobanja in godovnjakova jeza. Predvečer doktorjevega godu je bil zaključen brez večerje in v negotovosti, odkod vsi ti na prvi pogled res strašni, pretresljivi in zagonetni udarci usode. Po preteku par dni sta bila pokopana v pozabnost strah in nevolja. Stalna miza pri Zefki je bila zasedena. Doktor je pojasnjeval skrivnost vreče z lobanjo tako-le: »Že navaden zdravnik, kaj šele špecijalist za oči ter ušesa. sploh za celo glavo, kakor sem jaz, mora imeti že radi bolnikov kje na vidnem mestu v preiskovalni sobi človeško lobanjo. Leta se je trudil, da so mu odstopili v bolnici v moški dobi umrlega človeka, ki je imel po vseh predpisih pravilno razvito glavo in vse zdrave zobe. Potrošil je nekaj sto dinarjev, predno mu je poseben stro kovnjak osvobodil glavo mesa in jo priredil s prerezi ter peresi tako, da se ja dalo vse odpreti in so bile vidne. sicer prikrite skrivnosti kostenjaka. Sam je naročil, naj se mu prinese izdelani koščeni umotvor v krčmo k Zefki, ako bi ga ne bilo na stanovanju. Slučaj je hotel, da je priromala lobanja k radovedni Zefki ravno na tako slavnostni večer. Z žico ter peresi lepo spojeno okostjc je vsled sunka in padca popolnoma razklopotano in rabi temeljite poprave.« Vsi so bili zadovoljni z doktorjevim pojasnilom. Gospod profesor Marko jo poklical Zefko in povdaril na glas: »Kaj ne, Zefka, sedaj vemo vsi pri tej mizi, da Ti edina od žensk nisi prav ni5 Dol po hribu ni šlo s širokim korakotn. Tinčeta je mrcvarila vedno bolj bojazen, kaj bo rekla Mima, kaj cela fara, ako se mu pripeti najhujše. Z obema petama je že bacal po hlačah. Domislil se je pri procesiji nepotrebBega klobuka. Novo — za velikonočne praznike kupljeno pokrivalo je zmečkal in porinil v žep na suknji. Pri spra vljanju klobuka je bil tako zmeden, tta je premočno potegnii drog na nebu, gospod župnik je giasno posvaril nerodnost in zahteval, naj dvignejo nebo višje! Nesrečni podbreg, še opasnejši navzgorhTinča je obupaval, da se mora zgoditi z njim in s hlačami, kar bi se nikakor ne smelo! Pozabil je na gospodovo posvarilo: nebo boljkvišku, postavil drog na tla in si popravil z obema rokama hlače. Ni se zgodilo nič posebnega, le cela okolica neba si je bila na jasnem, kako je z Zobakom, ki |e danes prvič nebonoša. Tinča je bil otet vsaj trenutno najbolj sramotne nezgode. V pravo višino ivignjene hlače je sedaj držal z levico, t desno roko je dvignil drog in le tako je lahko zmagal klanec na kolovozni ce Bti. Tovariši so se mu posmihali, gospod župnik je godrnjal radi nerodnoBti novega nebonoše, Mima je bila tako ogorčena, da je prekinila petje in tnislila na osveto _em. nad teslastim mo- Kako je prinesel Zobak nebo nazaj v cerkev in ga pomagal odložiti, ni znal. Tolažila ga je zavest, da le ni zgubil hlač in si nakopal sramote pred celo faro. Kaj mu je bil mar mehur, kaj so bile povaljane nove hlače v primeri s tem, česar se je bal najbolj in česar so ga očuvala nebesa. Ti sveta aleluja, kako je bil vesel, ko si je odpočival doma na stolu in mu je romala mimo čisto sv^žega spomina nevarnost, iz katere je smuknil prav v zadnjem trenutku! Niti jezikavi Mimi ni zameril, ko ga je pitala mesto z žegnom — s psovkami o motovilasti nerodnosti na samo veliko nedeljo. Zaklinjala se je, da ne more več nastopati na cerkvenem koru, ker jej je nakopal švajdravi ded tako sramoto! Ni imel nič dobrega Zobakov Tinča velikonočne praznike pod domačim krovom, a na faro se splob ni upal. Doma in zbadljivke iz ust drugih je prenesel vdano, ker je znal dobro, da je zgubil mehur, del pasu — ne pa hlaS. Nebo je nosil Zobak enkrat, za tem bridkim doživljajem nikdar več, ker bi se tudi na povabilo ne bil lotil tega slovesnega posla v drugič. K vstajenju je hodil odslej v sosedno župnijo, ker sofarani niso hoteli pozabiti, kako mu je odrekel v dostojanstvu nebonoše pas na velikonočno jutro pri slovesni procesiji vstajenja.