List 28. Tečaj XXX. gospodarske, obríniške m narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za cel po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 4 gold pol 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10 julij ci 1872. O b s e g: Še enkrat svilorejcem o celičnem semena. Na hvalo družbi kmetijski kranjski Našim gospodinjam nica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. juiija 1781. leta, ktera předpisuj kako Okrož- naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo šub). telj a svojemu pobratimu. Novičar. Slovensko slovstvo. (Konec;) Ozir po domovini Potopisni listi slovenskega uči- Mnogovrstne novice. Za smeh in kratek čas kaj Dopis Gospodarske stvari. skim premembam, temperaturi itd met LLu o^/iv>iuv/JLUuc«iia, tvLu^^iauuii lun. , UJLUC tua DR, uo Črvici odgojujejo od izlezovanja do zadnjega pri enaki V ce Še enkrat svilorejcem o celičnem semenu. topi 7 Slehernemu svilorejcu je že na lorejcev, na ťxxxxiw, uho dole tela beseda posebno zadnja izreja če se zrak čisti sploh po vodilih skušenih svi- priliko „čelično s e m e". Naj mi bode toraj razjasniti prednost takega semena. prof. Haberlandt-a. Priporočati je dovoljeno, malo obnaša 7 kajt taka rej a se prav dobro 7 a vendar plod takih črvičev — metulj vilorejce, ki jih umetno redé, za seme sposoben Nadlegovala je svilorejo povsod tako imenovana ker umetno izrejeni črviči so mehkužni vsled natančno ri^n lx I r\ v\ C C rjjj namwii r^ ali 1 a^ /in ™ ___—:i__*__• x___: • _______1.1___v__ 7 lisasta bolezen' corpuscule" (pri nas jej kmetje pravilne izreje, toraj je tudi njihov plod mehkužen, in mÊÊ vsem ia uuicûcu a>xx jjuii^uic j. uao jcj jjxa»vxxxxc> xzucjc, tuiaj Jc luui iijiiiuv jJlUU. LUCLliv pravijo „koz ci"), ktera je crve pomorila, po tej bo- če si ga svilorejec omisli, ki ne ugaja črvičem lezni močno napadene. Nedavno je učeni Francoz Pasteur v okom přišel oni bolezni. Našel je namreč v životu jajčic, gosenic kakor se je ugajalo njihovim starišem slabo in metuljev z drobnogledom — s prostim očesom jih ni mogoče zapaziti, razen pri velikih črvih od zunaj prav drobnih vsiljencev — telesec — jajčje oblike. Go • 1 v v li i 1 1 ' • 1 v* gotovo se sponašajo. Dokazalo se je letos to na Vipavskem pri svi- lorejcih,*) ki so si celiČnega semena iz umet omislili, ki pa niso tudi umetno redili črvičev da reje se f a* um dobro sponašalo, le enemu tovo je, da čem več se teh telesec nahaja, tem veča je enako seme imel, so se črviči prav lep bolezen; reklo seje, da še le potem ne bo nadlegovala ta i UU.111 V>1 V 1UO V , U.C. OC posestniku, ki je tudi vsi pre dli bolezen sviloreje, kedar se bodo ob varovala jajčica zato, ker jim je tudi umetno stregel s kurj enj em itd go- Da bo toraj naša sviloreja vspešna, moramo si c e-senice itd. teh vkužljivih telesec. Način obvarovati jih lično plod enj e omisliti, in sicer tako iz naravno vkužljivih telesec se pa imenuje „čelično plodenje". izrejenih črvičev. Za čelično plodenje je pa treba mi- Pripomočki celiČnega plodenja, ktere naj bolj po- kroskop m vršno nacrtam, so sledeči: Ko izlezejo metulj i, je nemudoma treba osamiti drug redek je, kdor si vse to pripravi priprave, ki dosti denarja stane 7 pare (samca in samico) in ne sme se odlašati 7 da Na Goriškem je kmetijska družba napravila več m se ne okužijo drug od druzega. Potem se denejo posa- mesni pari v žakljičke pajčolanaste (tula) nalašč za to škem svilorejskem poskuševališču teoretično in prak svilorejnih postaj, kterih namen je zdravo cei narejati; voditelji postaj so se na c. kr gon narejene, in se z nitjo zadrgnejo tù potem na odločen tično izurili prostor obesijo. Metulj a se še le z drobnogledom (mi- xj0i0u unu, wx kroskopom) preiskujeta, ko sta že poginila, ker proti družba enak korak storila? Želeti bi bilo da bi tudi ljubljanska kmetijska A koncu se najbolj telesca namnožé je toraj naj lože opazovati jih. Jajčica zdravih metuljev se ohranijo, druga pa zavržejo. Tak plod je prav zanesljiv za pri-hodnjo izrejo, le varovati je treba zdrave bolnih, in da nič blizo ne pride, kar bi moglo kužnino prenašati, na priliko, osebe, ki se z bolnimi črviči pecajo. Čelično plodenje pa ne nasprotuje le lisasti bo- Na hvalo družbi kmetijski kranjski. St. Jošta nad Polhovim gradcem. Zdolej podpisani si v očitno dolžnost šteje, družbi kmetijski kranjski hvalo v lezni, ono odstraňuje tudi strastno bolezen, ki jej z a- s pano st pravimo, kajti dokazano je, da gosenice 7 v izvrstno raste, da si le vidi, naročil. izreci za ruski lan, ki tako ga bode vprihodnje vsak, kdor ga propadej o prej nego one, v kterih kterih tičijo telesca se nahaja samo kal zaspanosti; ono odstraňuje tudi podolgasta telesca (vebrjone in bakterje), ktera se z Tudi trbižkeovce so neobhodno bile potrebne v nas kraj ; kjer je tako izdatna ovčjereja. Da se ž ne bi drobnogledom vidijo ni so vzrok zaspanosti. Zaspanosti se pa še ni prišlo v okom je plod vsled drobnogledne preiskave kajti 7 Čeravno vseh zel, vendar crvi še lahko dobij o zaspanost prost , po spremembah temperature, vremena in sploh po nepravilni izreji. , Izreja je pa dvojna: naravna in pa umetna. njimi tako lepo zboljša naš navadni domaći rod, biil skor verjeli. Al biser vse živinoreje so pa Suffolski prešiči, ki so pa pravi vzor dobrega plemena. Kakor se je drugod, tako se dobro obnesla, ter mi 29. rožnika 8 prešičkov (namreč je tudi pri meni Suffolska svinjica prav merjaščekov in 2 svinjici) vrgla, ki so kaj lepi 7 za * Glej letosnji „Novič Naravna je, če so črviči izpostavljeni vsem vremen- reja ni gotova pomoč list > ki toži, da tudi čelična iz Vred. P 0. 220 pleme jako pripravni videti. Kdor bi jih hotel kupiti, snaženje, perilo in preobleko odgoncev, stroške za pri naj se naravnost do mene obrne, vzlasti jih pa visoko- prego in spremljevanje in za zdravniško pregledovanje cenjeni c. k. kmetijski družbi priporočam. vsemi tukaj imenovanimi rečmi jako zadovoljni kurj Stroške za notranjo opravo odgonskih prostorišc 1 • • v 1 v • 1 • • 1 Šent Joščani pogrešamo lux x^uLix vxjux xvuijcu m osvecavo, JJlCttV^llCfc JUCb j^lOCXl 11u 111 LX kteri se morajo prec plačati, dajale trimesečne alog Po pre kteri so videti bolehni ali če iz deželnega zaklada proti dotičnim izkazom teku vsacega četrtletja bodeta ljubljanski mestni magi strat in predstojništvo občine Litijske za vozno odgon-cev po železnici posebne s potrebnimi dokaznicami obložene račune deželnemu odboru pošiljala. Gledé druzih BMBMHBHMHÉBHHHMMHHHIHIHHH 3 dgonskih stroškov pa za Ljublj in Litij so sumljivi kake skrivne bolezni. Zdravniški izrek se takrat spisati, kedar je potrebna za odgonce pri-Te zdravniške izreke obdržé tište odgonske ob-ktere so dale dotične odgonce zdravniško preiskati, ima prega čine. računski način, kakor za vse druge odgonske postaje. Vsaki odgonsko-postajski občini se pošlje vporabo potrebna obilost tiskanih odgonskih obrazcev A ? B, G D, E, F in od obrazcev A in B eden dopolnjen izgled } y da jih priložé z računom za povračilo stroškov. Zdravniško pregledovanje odgoncev zarad potřebnosti daljne priprege se ima na vsaki odgonski postaji po navede-nem načinu ponoviti. kako naj se "nJ pise Vsaka postajska občina naj Na vsaki odgonski postaji se imajo zapisati vsi odgonci v odgonski zapisnik, županstva prenočnih odgonsko - postajskih občin, v kterih so namreč c. kr. okrajna glavarstva, imajo tem vsak prihod in odhod odgoncev naznaniti; vsaka končna odgonsko-postajska ob- se o pravem času oglasi, kedar bode potřebovala zopet teh tiskanic. — Vsem občinam pa se pošlje tudi državni zakonik, v kterem je natisnjena državna postava od 27. julija 1871. leta, in razvid (karta) odgonskih postaj na Kranjskem, na kterem stoji sè številkami zapisana da ljava pota med postajami kar JeJ Je čina pa naj na hrbtu odgonske pôle zapiše znano o premoženji in razmerah dotičnega odgonca, ter naj ga odpravi v njegovo domačo občino. Ogled po domovini. Devet jézer v enem dnevu. soboto na sv. Petra dan ob 3. uri popoidne sem Občine z odgonskimi postajami imajo potrebo na- šel \z Srednje vaši v Bohinu.^ Spremljal me je Blaž jema posebnih stalnih odgonskih sprevodnikov dokazati. zaklada priskrbljeno Vso na stroške deželnega opravo v sedanjih odgonskih zaporih naj prevzemó odgonsko-postajske občine po inventarji političnih okraj-nih gospósk, ki bodo potem deželnemu odboru poslale Staré po domaće Primož, ki je pod Jelom domá; šla sva mimo sv. Pavla v stari fužini na desno gori v hrib. suhi grapi", Zložno se gré kvišku, večidel v gozdih po 7) mimo y) Cagovca " čez hrib Véliki klanec imenovan y potrjene inventare. Kjer je treba nove zaporne oprave, jo ima vsaka odgonsko-postajska občina na občinske stroške preskrbeti. in kmalu po osmih prišla sva do Fernarske planine pri jezeru. V dobri koči sva odložila, kar sva seboj imela, in tù našla vso potrebno hišno posodo in ne plačuj Odgonskih stroškov vseh deželni zaklad sicer v y • scmo ampak nektere in orodje, še celó turšično moko, Čeravno dozdaj niti kozá niti druge živine in tukaj. Primož vzame žehtar, in obá greva še četrt ure naprej do studenca pri jezeru po vode. Studenec f------u po takem tudi majeric ni bilo še odgonsko-postajskim občinam, namreč: nájem- je jako mrzel in dober; okrog njega raste kreša. Pri-odgonske zapore (prostorišča), stroške za hrano, mož mi je rekel, da ta kreša je najbolje zdravilo za soditi, ali mi Í'etiko. Ker nisem zdravnik, ne morem ^rimož pravo povedal ali ne. Jezero to je kakih 200 korakov dolgo široko, zeló močvirno je in neprijazno Je Te v abim da me spremiš v duhu v ravnokar imeno vano vas. y 100 pa V Gliha skup štriha" ^KJ y £à\jX.\J XJJL V V v 11 UL \J J \J lil 11V> x AJ Li/Jliv« V^V t VA J *XJ. A1W jyv Vrnivši se nazaj v kočo si napraviva na ognjišču jez koj v šolo. Prij Ogenj , II* IU1 U1UC v vaille v a ij_i aiuu , ^a luut y^ouij^iji iaunctuai uu»v «jt flaško slivovca ne pozabiva in polnega žehtarja dobre dano tudi v bizantinskem iz torbice vzameva klobáse in kruh pa tudi pregovor, in na podlagi njegovi azni učitelj pravi ponemčeno - narodski oglasil sem se K mi je bil tudi velikim seljem razkazal novo cerkev, enako oni v Selnici zi- log y vode, leživa vsak na svoji klopi, in kramljava se nama začne dremati, popraša me Primož : Kakor od mnogo let in večerja naji bila je skupaj. Zraven ognjišča sem vsako novo svetišče iz posebnih vzrokov precej na to in uno. Ko tanko pregledam in nekako ,,preštudiram u ali smem enmalo moliti? Le! Zato mu odgovorim Gospod uiu vu^vi vltui pa v «vj-u, wj....u-v i wmij «v uullvut ■ vim) i vjju uvlvvliutv x miíjiuvjuív mi reče — ker večidel delati med lepim in nelepim; pa menda se še nisem storil tudi v Boštanji. Mislil sem včasih o tem toliko vsaj že umem, da vem nekoliko razloček tako sem isto že tudi, da zakaj me vprašate ? gospodom molitev ni všeč ; godrnjaje me je že mar- dovolj naučil. Vsaj drugi nekako mislij tako Ako bi sikđo okregal: „gec cum tajfel!" Tedaj tudi na visoke bili vsaj po moji pičli razsodbi gore nosi nektera novodôbna gospoda svojo konfesions- cerkvi nektere reči malo drug pr Boštanjski pravili, bila bi ona loserijo! In začel je Primož roženkranec peti y na Ko zadnje pa še svetnikov ni bilo ne konca ne kraja, po dolgi molitvi vendar neha, mu smehljaje rečem: „Primož, ta roženkranec je bil ta dolgi" ; Primož pa mi odvrne: ,,ne, gospod, ta je ta kraji, ta poletošnji; zimski je še veliko dalji". — Zdajci pa se vleže va na mrvo — in lahko noc! posebne lepote; vendar pa morejo farani tudi take veseli biti. Ko sem se bil memogredé še poklonil gosp. župniku, mnogoletnemu svojemu znancu, in še nekoliko m od ogledal šolsko poslopj sem se priljudnega potil ; spremlj telj a, po sprelepo gleštanem polj j Zjutraj kmalu po 4. uri vstane va. Solnce je ravno ajda cvela, ter bil zrak napolnjen z medenimi vonjavami, proti bližnji dolinici, ki odpira pot v notranje Je že v straní kranjsko-dolenske mlj Pri vhodu imenovano spremlj evalca, in čisto kočo kukalo. Po požirku slivovca odrineva po Kri- dolino se poslovim od Štofovi dolini mimo Vševneka in prideva ob 5% podam po samotném jarku po ravni cesti uri na Dednjo polje. Tù stojí kakih 15 strganih ob reki Mirni. Ta dolina je res dolgoč koč koč. Kredo sva prišla ob sam se ? ki se vije y isna. Pospeševal koj potem se nahaja ovčarija in tudi nekaj enacih sem toraj korake, kar se je le dalo, pa tolkel in tolkel Na strani pustivši Veliko planino, Vazo, sem skoraj brez konca in kraja, predno se mi je svet 4 v/ Í X av. \J J7 i mi 1 II v j » tv tu \J j wxiui wj "i ikvuvw ill «.i Wju j ^/i vuiiv; OO UJI I Kj O V uri na Tičarico. Primož jel malo širiti, ter je dobila okolica nekoliko bolj pri zauka, in divji kozel skoči doli navzdol proti 3 jezerom, jazno podobo Na kraji Tičarice Je y dragi bralec, velikansk razgled na 3 jezera, veliko skalnato dolino, j^aj. mw1vj- txv/vl uuv/ja a-lcv burgu kažejo popotnikom enako „kam ni to morje", imenuje ta kraj 1 • • y # j # I * V # t . J#\ • 1 • V 1 • JI pri Salc- Zdajci pridem k sv. Troj farna cerkev vasio vred stoji na zmernem homcu na levi cesti. Valvazor » sv. ki pa nič ni proti tej naši,* sèm ter tjè vidiva Troj v ravnini" ovčar- zdaj dobro znani pisalec „olikanega Slovenca Tukaj biva skevkoče , zarobljene z velikim snežnim golim hribom od Crne prsti tje do Grada, za njimi je Soča Trenta, Bovec; naprej od Grada je dolina od Triglava doli, nasproti Grada se vidi Vršač domá odnjak gosp Koj nkraj V sv. obžaloval sem da y VJKJUCXIVJVCU. OOUl, KJLO, ga ni U1U Trojice se pospne cesta v grič vrli bilo gia v cl null y iiaojjiuu uiaua ou viui y x o c* vj y DciZclJ uv/ a wt jjlax\-/juv^ j^vuvul Tičarice pa je velikánsko hribovje : Ko pica in Zevna- zmerni homec postavlj do Nazaj gledajočemu mi je kazala vas vse drugo, novo, res prav mično podobo. V sredi obraščenih vrhov, na y rica. Očino zeljše (Edelweis) sem naj del tù, ki pa v se predočuje popotniku sliko idilično-tihe, od sveta ločene mirnosti, tako, da bi člověk kmalu zavidal ljudi, ki domujejo v tacih milih dolinicah. Od tod me je peljala pot bolj po vrhovih gričev, milo toži: „ubogi Bohinci! to so vam pa gotovo sedaj zaokrenil sem se bil tudi kmalu na levi, in prej ko cvetelo ni. Po majhnem zajutrku se podava čez skale doli do treh jézer. Primož zapazi tù koče podrte ter sopet sovražne roke naredile". Med onim časom, ko je Primož šel podrtih koč ogledavat, sem jaz jezera opazoval. Malih žabic (pubčev) globoka, sem se adjal, pokazal mi Je mrgolelo vse polno do dna; voda je čista zmernega^ homca, sloveča „Žalosti nkraj g u stojećemu na obrobku doline na okroglem^ griču poleg Mokronog Še ene in gorkote ima 10 do 12 stopinj. Na enkrat zagledam v vodi po skalah laziti prečudne živalice; majhno glavico in majhne nožice, kakor mravljinčeki, so kazale iz korake stopim dalje, in pod manoj v zakotji doline razprostrt se mi razgrne ravnokar imenovani trg, venčan V Oi Pelj adj s ponosno grajščino. Po strmem klancu pri me pot doli v trg y svoje hišice ktera je bila čudno napravljena, en palec , iz mecesnove sem bil koj blizo vhoda dolga in okrogla kakor drobán svinčnik skorje, podolgoma po skorji mecesnjevih zelenih bodckov položena; v vodi se je to rumenkasto-zeleno spreminjalo. Vio vil sem nektere ruj ave in manj in bolj zelenkaste, ter videl, da razloček v barvi le tišti mecesnjevi bodcki romarsko cerkvijo Matere Božje. pri dobrih znancih preprijazno sprej et in sem ostal celi dan. Drugo jutro, 30. avgusta sem šel v prijetni družbi na „Žalostno goro". Akoravno ima ta homec otožno vendar je posebno prij etno, nakitjen s prostorno njej se vidi poleg ime yy y Eno hišico denem na dlan; kar živalica ven umetno narejenega velikega marmeljnastega oltarja na steni cerkve obešen kratek konec silno debele vrvi. delaio. pride ter izpustí rumenkast sok na roko pa hitro sopet nazaj v hišico. Jelo me je potem skleti na dlanu, ktera priča o čudoviti rešitvi nekega mornarja šine y in čeravno se umijem , me sklí čez ure y čica pa se mi je poznala cela dva dni na roki. (Konec prihođnjič.) rumena pi- je y srčni Potopisni listi slo venskega učitelja svojemu pobratimu. (Dalje.) XVIIL pismo. obličji lepega Boš tan ja popustil sem Te kteri v sredi razsrdenih morskih valov Marijo na pomoČ klicaje, od nje zadobil pomoč, ter v zahvalo zato postaviti dal sv. stopnice, ki se nahajajo malo zdolej vkraj cerkve v mični kapelici. Zraven romarske cerkve pa hkrati tudi ponuja obiskovalcu razgled odtod toliko lepo panoramo po obširni okolici, da si člověk skoraj mora sam sebi prizadjati silo, da se zopet loči od krasnega lepovida. raz te višine Prav res je, kar Je y V mojih pre- pismih zdaj že v tretje navedeni slavni tržaški prošt -----j- --------r~r--------- - ; r - ~ Vrne, popisovaje ta kraj, m« mi»iw moj brate! o sklepu zadnjega pisma, danes pa žalostna gora pravijo. Sprelepa okolica Št. Ruperška, rekel da mu po krivici" 222 Rakovnik, Vesela gora, okolica Mirne v XV CJR.U V 11 i IV j T V ÍJ l; 1 CAI ^ U1 «I j VO.U1HJO/ 1U 11 11 U j - V VWUU1ŮI daljavi zlasti Zaplas in Kum; brezštevilno cerkvá, strašno obdolženi, da ste dali županu pri obcinskem zboru imel teden dni oteklo lice. L zjiclo li tula^iao 111 ix u 111 , ui gao tc v xiuu vjci j\ v c*, jsiiaouu ZaUSniCO , ua jo iiuci bcucu uui UbCJilU 11UC yiših in nižih gričev, vinskih goric, plodonosnih Zakaj ste to storili?" — Janez: Veste, gospod sodnik da Je ; vasi njiv in travnikov uliv a ju i,ia.viixjwv , — vse to se spleta kot zali venec seja je trpela več u.A, m»vu, u.«, uaui jc vacm pred očmi začudenega obiskovalca, in imeti si želi čio- zdehati. Da bi toraj odbornike malo predrami ur, tako, da se nam je vsem že jelo " 1 t 1 • m vek fotografne priprave, da bi vkradel majki naravi razvedril, sem založil njena delà, pa tudi po ljudéh skoz stoletja zidane kar plosknilo. Ne vem županu eno preko uses, da je zakaj me zarad tega „spasa" u JULJ ciict ucia , jjc* luui jj\j ij uu^žu oauzi o uuic lj i vi /\ rt 4ti ir% 11 Vv amh 1 a a 2 M «« Josip L. Železodolski. „goljufiji", kajti jaz sem in ostanem liberalec in usta- voverec. Žalostno bi bilo, ako bi toraj ne imel Slovstvo slovensko. pravice, * KriŠtofa Smid-a sto malih pripovedek za mladost. Poslovenil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani v za- s svojimi upniki se malo pošaliti; hudobnega namena pri tem tako nisem imel" itd. V drugem sestavku: „Pismo izOlimpa a Ljubljani. Z nekterimi podobami, ložbi in na prodaj pri J. Giontini-u. iz yy Kdo ; ki se je količkaj pečal s knjižicami za mla- Olimpa se norčuje dveh „večnih študentov", ki z vso silo hočeta biti nadprvaka". Tako-le se glasi šaljivo „pismo iz dino v nemškem jeziku, ne pozná mičnih pripovedek Kr. Smidovih? in kdo yy Dragi Brencelj ! Ne veš ; kako sem ki količkaj bere „Vrtec", ne ni več na svetu. In zakaj sem vesel? vesel Zato, y da ker me sem ve da ie gosp. Tomšič pravi slovenski pisateli za brez skrbi, ker se mi ni bati s o ne to v, kakoršne je i/ V O jL _ _ JL _ _ i «/ m . • . • i w w . • /-mi * • 1 1 1 • vi • količkaj VU j Ua JU O jL * m O 1 U jJlCi Y i oiu V jJlOCVUU mladino. Če se taka dva možaka skup vzameta Je ki y SO dobra reč gotova, m tako je s temi „sto ma- Stritar jel spuščati po Slovencih pomenljivi. Ti moraš malo veljati med Slovenci limi p rip ove dkami" ravno tako kratkočasnimi kakor v Tebe ni spustil še nobene pušice 4 . JL _ ^ _____ ____. ___ ^ _ m 1 • • w 1 • * • . m y ker podučivnimi. Marljivemu založniku slovenskih knjig gré Tudi nam so •vi« prišli soneti v roke, Tomšič jih pa hvala, da je on Smid-Tomšičeve pripovedke na je dobil po pošti in nam jih je bral po večerji Pre- svitlo dal in to v lični obliki in po prav nizki ceni, da ^ ucu«^, »mua, si jih vsak oče za svojega sinka ali hčerko in vsak vnelo pričkanje, je rekel : „Hvalimo Boga, da smo prišli prijatelj mladine za šolska darila omisliti more. Gotovi y daljne kraje, kamor take pušice ne segajo". — Tudi siren kteri Je čeravno nehoté, vzrok Je smo si, da vse knjižice se bodo kmalu pokupile. Trdo vezane velj aj o le 40 kr., s poštnino pod križnim 46 kr. ; lepo vezane za darila 50 kr., s poštnino vred premislim. jaz sem to mislil, kajti kako bi me bil Stritar raz-ovitkom mesaril, da bi jaz še kaj pisal! Kar strese me, če to 56 krajc. Vodnik ni niČ kaj zadovoljen ž njimi Za smeh in kratek čas kaj. niso bili Kranjci, ko sem jih jaz zapustil. v y ~ ~ ~ vsec To yy Taki mi ni yy Brencelj U( yy Dosledno" izvrstno izgovor, zakaj je Alojzijance pravi : poslednjem svojem listu pod naslovom no šiba prof. Heinrichov preneumni i Aloiziiance imenoval Aziniance, ter da se sami med seboj lasajo in svoje moči po nepotrebnem cepijo. Da bi bil jaz še doli, bi jim že se eno zapěl y da bi jih vse skup srbelo u Tako Je govoril starec in vsi so mu pritrdili, kajti on je pisal za narod, Stritar pa le za lastno slavo in da bi ohla- dil svojo jezo nad tistimi y ki mu niso všeč. „Prof. Heinrich se izgovarja v svojem odgovoru nam ti soneti niso po volji že zarad tega ne zarad Alojzijevišča s tem, da je one besede izustil Splošno y ker so jih nemčurski Časniki najhujše vrste hvalili in zarad tega, "da bi učence malo" raz veselil po večur- celó v nemški jezik přestavili. Ťo nam je bilo zadosti! Lep izgovor tak! Vsled tega bomo doživeli Lepi naj bodo, v podobi, vsaj je tudi mušnica lepo ru- deča, a vendar strupena. Za ljudstvo slovensko nikakor nem uku. Še sledeče dogodbe po sodnijskih dvoranah: Predsednik sodnije: „Zatoženec, Vi ste ob- niso, to je splošno naše mnenje dolženi, da ste svojega soseda ubili. Kaj rečete nam temu?' i dva Te dni sta kmalu drug za drugim priromala znanca, Blaž Potočnik in Blaz nik, ki sta na mi je bilo Zatoženec: „Kaj bom rekel? Dolg čas ---------,---- --------- nisem vedel kaj početi, toraj sem vzel se- zemlji „pratiko" delala. Dasiravno ju vina zemlji kiro in ker je sosed ravno v tem trenutku memo přišel, posebno prvega — bolj potřebujete, ko mi, smo vendar ~ ...........tudi mi veseli, da ju dobimo, vsaj ne bomo brez ,,pra- y sem ga mahnil, da je imel dosti. Mislim, da mi postava ne prepoveduje, čas si kratiti, kakor vem in znam." y Predsednik sodnije: Vi sano y l GUOCUU1IV O U UUiJ O . „ T 1 , kjoivich) bUl\CiJ JU |J1 da ste krčmarju v vasi klobáse in plečeta iz dim- tike". Tukaj je zmiraj lepo vreme Šavra, tukaj je pi- časno; zdaj bo vsaj kaj premembe. kar Je že dolgo- Se nekaj. Metelko nam je dal to-le vprašanje: nika pokradli? Je to res? Zakaj ste to storili?" y no y jaz imam preveč samega sebe zatajljive prvak"? Kak razloček je med besedama „prvák" in Tat: morale v sebi, da bi to tajil ter ne pripoznal y da to zadeL Na zadnje sam Dolgo smo ugibali, pa nihče mu ni yy nad- prave reši ni bilo prav Toda přišel sem ravno iz ječe y kjer sem že pet let sedel, in vtruden dolg ega sedenja se steg- yy yy ima edino zastavico tako-le : Beseda dvojno in množno število, beseda nem, klobáse in krače so visele ravno nad mano in tako dva: namreč Stritar in Levstek. so mi ostale v roki. Slabega namena pri tem nisem Metelko! Smejali smo se prvak' nadprvak" pa le dvojno, kajti nadprvaka sta le - - - - Ti pregneti y mož imel. Tudi mi ni ljubo, da se take reči po časnikih pi- tudi jaz ostanem šejo, še manj pa, da mene zarad tega po ječah vlačijo". Predsednik sodnije: „Janez Bašelj , Vi ste Ves Tvoj jo je bil zadel, in s tem Ù liro slav. 223 Mnogovrstne novice, * Avsirijska armada, ktera v začetku vojske leta 1859. ili štela več kakor komaj 600.000 vojakov, jih bode po dovršeni novi osnovi imela 1 milijon in 230.000. Redna armada šteje 770.000 vojakov, ki so razdeljeni v armado za linijo, reservo in namestovanje. Konjikov je 59.000, topničarji imajo 1500 topov (kanón). Po leg te armade je reservistov in brambovcev 5—600.000. Aktivna armada je razdeljena v 80 linijnih in 80 reser- vinih polkov (regimentov). * Strasna nesreća na železnici francoski (orleanski) se je pripetila 19. dne junija. Vozovlak z blagom je trčil s tako silo z vozovlakom napolnjenim z ljudmi skupaj, da je ta bil ves razdjan in se od ognja iz mašine vnel. Plamen je bil tako strašen, da ni bilo moc rešiti ljudi: v krátkém času so bili vozovi in ljudje (kakih 30 oseb) — oglje! Veliko pa jih je hudo za- smojenih. * Vročina v New-Jorku (v severni Ameriki) je letos tako huda, da je 2. dne t. m. 75, 3. dne t. m. pa 45 ljudi za sončarico umrlo (to je, po solncu so se jim možgani vneli). New-Jork leži kakor Neapolj pod enako širjavno stopinjo, vendar je v Novem Jorku pozimi bolj mrzlo kakor v Neapolj i, poleti pa je ondi huda vročina. * V našem cesarstvu zdaj „Avstrijo-Ogerska" ime- novanem, je 92 odstotkov katoličanov, to je, med 100 prebivalci 92 katoliških kristijanov, in vendar — kakor sam protestantiški Suzelka v „Reformi" pravi — veljá dandanes v Avstriji to za najvišo stopinjo liberalizma, da se svoboda katoliške cerkve, duhovnov in papeža zatira. Kar le grđega se kak li-beralec izmisli, to sme govoriti in pisariti, kakor le hoče!" v # # * Živine v tuje dežele se je iz našega cesarstva prve kvatre leto šnj ega leta prodalo: 11.945 volov, 7705 krav, 1676 mlade živine, 11.744 telet, 25.777 drobnice, 5671 jagnet in kozličkov, 41.392^prešičev starejih, 2320 pa mladih. Iz doljne Avstrije, Štajarskega, Kranjskega in Moravskega se ta čas v tuje dežele nič ni prodalo. * Za veliko dunajsko razstavo se je iz našega cesarstva v vsem skupaj oglasilo 14.061 razstavnikov ; de-želna komisija na Dunaji jih je naznanila 5112, v Pragi 536 (sila malo), v Reichenbergu 725, v Hebu 271, v Palzenji 97, v Budejevicah 56, v Brni 723, v Olomucu 299, v Tropavi 660, v Krakovem 200, v Lvovu 90, v Brodih 130, v Orno-vicah 61, v Lineu 410, v Salcburgu 52, v Ins-bruku 154, v Bočenu 192, v Roveredi 165, v Trgu (Feldkirchen) 95, v Ljubnem (Leoben) 108, v Gradcu 239, v Mariboru 65, v Celovcu 267, v Ljubljani 172, v Trstu 188, v Zadru 115, v Splietu 132, v Dubrovniku 39, v Kotoru 56, v Peštu 2501. — Nekoliko pomnožila se bo ta razstava še po razstavnikih, ki bodo v tako imenovano „začasno razstavo" poslali : živo živino, zaklano perutnino, mleko in sir, presno sadje, rastline, cvetlice itd. Dopisi. Iz Gorice 7. juiija. — „O, ce špetakul!" je marsi- ktera goriška babica danes vskliknila, ko je viděla vhod tržaških in tukajšnjih „ginnas tik o v". Danes namreč so tržaški lahonski telovadci prišli naših obiskat. Tak „špetakul" spravi vse mesto na noge. Vhod z muziko in društvenima zastavama so imeli od kolodvora po nekterih imenitniših ulicah in čez Travnik v telo-vadnico pri mestnem vrtu. Tam ceremonielno pozdrav-lj anj e , potem obed v raznih gostilnicah, pred kterimi vihrajo zastave z goriškim in tržaškim grbom; popol- dne nov „špetakul" pri Katarini-u na vrtu; ponoći bo Travnik razsvitljen. Mislite si k temu cartane pobrati-mije, govore, vpitje in petje — in popisano imate vso (demonstrativno?) veselico najskrajnišeitalijanske stranke goriške in tržaške. To je — ako se ne motimo — nekako hladilo tišti tukajšnji (,,Isonzo"-vi) stranki, ki je uni pot o mestnih volitvah p r o p a 1 a. — Te „liberalne" laške stranke naj skraj niša levica je začela včeraj izdajati humoristično-satiričen list s karikaturami pod naslovom „II Pet tine" (glavnik), kteri bo česal tisto stranko, ki je o mestnih volitvah zmagala. Prvi list — ki je imel več surovosti, nego humora — je gospóska konfiscirala, pa prepozno, ko so ga že povsod po mestu bili razdali. Dr. P. je v listu naslikan kot kameleon, potem nek profesor, kterega je v gostilnici neka nata-karica natolkla, in slednjič „Gorica" uklenjena in jo-kajoča se zarad slabega(!) izida poslednjih volitev. Dalje se nahaja v tem listu brezverska pesem na papeža itd. „Pettine" je prvi list te baže v Gorici. Kaj hoćete še več napredka?! Le še Gašpar Martelanec bi se moral preseliti k nam in ustanoviti zraven slovenskih dveh političnih listov še enega ilustriranega, pa bi potem Nemec rekel: „Herz, was willst Du mehr?" Zdaj pa še eno smešnico. Tukaj je nek profesor Kn. (na realki), kteri, kakor hitro je vtaknil pred 3—4 meseci nos v naše mesto, že v vseh razmerah pisari v „Deutsche Zeitung" (ktera je, nekaj časa sem) leib-organ nekterih nemških in — lahonskih krogov. Omenjeni dopisnik iu njegova iz tujih Še le došlih Nemcev obstoječa klika je sklenila zvezo z „Isonzov"-ci v namen, da pošilja dopise v „Is." smislu v „Deutsche Zeitung", ktere potem „ls." ponatiskuje. V predzadnjem listu je prinesel „Is." zabavljiv popis onega škandala z omenjenim prof. K., pa je vpletel va-nj nemške besede „die Tráger der Kultur und Sittlichkeit", češ, da med nemškimi kulturtràger-ji se nahajajo profesorji à la K. To je vzročilo strašno razdražbo v „nemškem" taboru. Kn. & Comp. so že hoteli „kiindati" „Isonzo"-u prijateljstvo. „Mi vas podpiramo — so rekli; mi smo še liberalniši, nego vi; — zakaj nas žalite? Na to je prinesel vceraj šnj i „Is." izgovor, da ni hotel žaliti „učenega in velikodušnega nemškega naroda", ampak da „Tráger^der Kultur..." so mu le profesorji, ki prihajajo iz Ceskega in Moravskega, sicer pa da ostane on („Is.") pri tem, da nemških šol v Gorici neče in da bratje Nemci morajo priznati i talijanski značaj našega mesta. Bo li to nemškim učenjakom prav? Kdo vé? Res! zeló mikavne postajajo razmere v Gorici, in to vsak dan bolj. — Zanimivo je tudi še to, da se stari, premagani mestni očetje z županom vred vkljub vladinim poveljem nikakor no-čejo umakniti novoizvoljenim, zato ker je stari zbor dve volitvi ovrgel, vlada pa ju ima za veljavne. Kaj tacega nismo še doživeli! Trst 30. junija. — Ker so „Novice" še vsako zanimivo „besedo" zapisale v svoje listine, naj zapišejo tudi to, ki je bila 23. junija v priznanje hvalevrednega sodelovanja g g. Katalana, Poženela in Remcá, gospé Kravsove, gospodičin Veselove, Hučkove in Altanove, pa dečka Dolinarjevega. Občinstvo je bilo jako zadovoljno s prijetno veselico. Iz Gradca 2. juiija. A—— Včeraj je mesto naše bilo nenavadno živo. Po ulicah in trgih so vihrale zastave v mnogo terih razlikah, vendar bilo je naj več in največih med njimi nemških. In kaj je vse to pome-nilo? Obhajali so namreč nemški „Feuerwehrtag" ; zato je prihitelo požarnih stražnikov od vseh krajev, Ob 11. uri včeraj so imeli od kolodvora v mesto slove-sen vhod; sprejeti so bili povsod z gromovitimi „heil-i". Jako mi je dopadlo to, da, ko pridejo Zagrebčani, 224 in jih Gračarji kakor druge, pozdravijo s „heil-om", vsi kakor iz enega grla jim odzdravijo z gromovitim bodo storili ) živio!" Radoveden sem bil potem Lj ubij ančanj e KostanjeYlce. (O samo to f gré tožit, ko vendar vé, pri čem da je rekli : „wârst nit aufi g'stiegen, wárst nit obe gfollen". uu t^uLi, kaj bodo storili Iz Kostailjevice. (O „dobrem gospodarji" dalje.) Naj prvi je „heil-al" Doberlet še to povem, da se popolno razjasni, kako GaČ skrbi in tropica njegova je „heil-čkala" za njim. Všeč mi je za mesto. — Naše mesto je imelo svoje pravice popi-bilo postopanje deželnega odbora, da na deželni hiši sane na pergamentu. Shranjene so pa bile pri „dobrem ni bilo nemške zastave, ampak le cesarska in štajarska. gospodarji". Pa ker Gač ni le „dober gospodar ", te- Mnogim je to jako v oči bodlo; prusjaki ne pomislijo, muč tudi dober člověk, zato je včasi dal kteremu po- Kar zgine pergament! gledati staro, častitljivo listino. ^TJI AlVf^â tJ J Wllb v ▼ vy v-/ JL N/ vy VVA V/ ^ jL J J^ VXJLiAKJlAJ V^ da deželni odbor zastopa ravno tako slovenske, kakor nemške Stajarce. Toliko več nemških zastav pa je vi- Ko stanje vičanje primejo Gača: hrálo iz mestne hiše. Dotični odbor je povabil tudi pravicami? Pa „dobri gospodar kje je pergament s se nevednega in ne- dijake tukajšnjega vseučilišča in tehnike, da se vdele- dolžnega delà, kakor otrok, ki krugljo vbije in Čepinje žijo slovesnosti. Al prišli so le tehniki ? vseučilišče gleda ter pravi : ostalo je popolnoma neutralno. Spremljali so došle po- cava in pravi: ? ,jaz nisem vbil" ? in Gač skomol „ne vem, kje da so pravice!" Ni mi žarne straže skozi mesto in zadnjič pred mestno hišo, ravno treba na široko razlagati, da meščanje sum na-nj da ni bilo niti konca mečejo, da jih je on kakor koli zapravil; in to po vsi se Je govorilo in „heil-alo", kjer niti kraja. Toliko imamo zdaj „Feuerwehr-e" tukaj, pravici; vsaj je on odgovoren za to, kar je hranil in I IHHHMM ■■■■MMH ■ ■■■IH I ÍHHHHHBKHIBÍHHÍHM MMMM Če začne Gradec tudi na vseh štirih voglih goreti 7 7 kar ni njegovo Gač! ali ni to strašno slabo gospo- bi ga pogasila gotovo sama senca „ Sicer pa mislimo, da tako prusko-nemško zviranje ment?! — In če ste staro listino komu izročili feuerwehristov". darstvo, da ste mesto pripravili ob dragoceni perga je prav zato, da se dražijo nenemški narodi in plamen to grozna zanikarnost, da ali ni V ij jl cd t aiultv ^ v1vv KJ v vtJi | v/ m ^ v/a-^i v ^ A ^ v ^ v " mwmaxawx narodnega sovraštva čedalje dalje šviga! Kar je župan pa veste, komu? se ne veste, komu?! 7 V se dr. Schreiner stor Schulz, bilo je tako skandalozno, da se je čuditi, da te pruske demonstracije je priča bil ces. namestnik! ali ni to velika hudobija 7 da Ce ne bolj pa, kar je kramljal luterski pa- poveste, da bi mesto moglo prijeti tatú?! smo ti njo. prišli ; da „dobri gospodar Kam paé a mestu zapravlja sve Ako nam Gač dokaže, da je kdo drug častit- Ljutomera. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo ljivo listino zapravil, onda odpade od njega sum, ki mu 14. dne julija popoldne izlet v Središče v gostilnico ne delà nič časti. Zato 7 Klobučarja pri kolodvoru, kjer se bode govorilo, de- poslušajte me Gač: Požurite klamovalo, popevalo in predstavljala šaloigra Vabijo 77 To se. svoje dobro gospodarstvo pokazati še s tem, da nam 7 sem bil jaz vdeležbi Bode tudi godba in ples. se družabniki in drugi, zlasti pa slavni čital- čanje tirjamo javno v roke spravite in daste grdobnega zapravljivca mestnih obilni pravic. Hvaležni Vam bomo zato vsi. Mi Kostanjevi- nici v Ptuju in Ormužu. Odbor. Celja 5. julija. (jDekan Tutek in dr. Jug iz St. dali. peti od Vas, da a poveste, komu Kot „dober gospodar" bi bili morali vse ste jih žile na da nazaj dobomo dragoceni zaklad! Ako nam Lenarta.) Včeraj se je končala pravda, ki jo je dr. Jug, pa tega ne storite, Vas bodo meščanje vedno dolžilu veliki nemcur, napel zoper dekana Tutek-a, narod- Vam so bile dane, Vi jih morate nazaj dati! njaka, zato ker je dekan — le v brambo svoje časti n xn^^íl-r tv/t n «k r7 4- li v>n+îonî+i AY1A nî(3 m A t 7 dal v časnik „Marb. Ztg.^ nati s niti ono pismo, ki jo kmalu je izročil županstvu St. Lenartskemu, naj A ga to Holzovo, omoženo ženo, spravi iz hiše dr. Juga nam jih nazaj ne pripraviti, zdihniti moramo reši vice, kakor ste Vi ! tako ,,dobrih gospodarjev u Bog Ako nas za mestne pra-(Konec prih.j 7 ker njeno skupno življenje v ze Dolenskega 20. maja. (Dalje.) — Pa akoravno se več let delà strašno po- od duhovske straní potem Gaču spremstvo presv. reš-hujšanje v vsêj okolici, in ga sam lastni mož razuzdane njega Telesa pri vélikonočni procesiji dovoli, to njegovi žene v eno mer s pismi nadleguje, naj kot duhovni pa- in njegove svoj bine oholosti in drzovitosti še nikakor V , TT 1. T __ J__1 • „ î . y 1____li _ 1 1 _ Y _ : _ X* • i 1 • • • m ga tudi napravijo. lo dosti ni; škandal hočejo imeti in stir ne trpi tako očitnega prešeštva. Ker dr. Jug, kteremu je županstvo poslalo dekanovo pismo v opra- pa se je zgodilo tako-le: Veliko soboto večer Gač pri vičenje, je na to silo razžaljiv spisek zoper dekana sedši v hišo nekega poštenega mestjana, ki je ob enem mestjan- T IV VUJ V J JW «V ^ * ~ ---J I-------I--- ------------------------------O 1 i natisniti dal v mariborškem nemškem časniku, ni osta- vodnik, pa bi se smel tudi jalo dekanu druzega nego to, uxuv^^w . , ^^ poročilo, kakor ga je poslal županstvu, v istem časniku časa hodi Alojzij molčé po sobi gori in doli, kajti vedel da Je celó gon omenjeno skega 7 kora, vrže celi imenovati „duša* snopić papirjev na mizo. Nekaj natisniti dal. Zato je dr. Jug, razžaljenega se ču- je da pri tako značajnem možu kot je ta vodnik 7 ne tivši na svoji časti (!), tožil dekana. trajala konečná obravnava, ker je bilo okoli 40 prie zaslišanih. Dr. Kozjek je zagovarjal Juga. dr. K. cela dni je bo ravno lahko. Cez nekaj časa pa vendar-le pravi nekako tako-le: No, Kržičnik, vi se boste tukaj-le pod- pisali, za vami se bodo pa drugi; to bomo potem stot- Ipavic pa dekana. 12 porotnikov je bilo pričujočih; niku Kalinu izročili in mu tako naznanili Y * . « 1. • w vy "I V 11 • V f/ 1 • i , V V dr. Jugu niso bili po volji kal ci ali narodnjaka je nekterim 7 da 7 češ 7 da so preveč 77 kleri- maramo več. Zakaj pa to, strmec vprasa za-nj ne vrli vodnik. je Iiej^ierilll , ktere »1 Jt; Zičt ULI čilJJ livauil^ íxiioiii, ojjio^ , y izvini ivuoiaujtvioivi ,, jl a, g kji. îa^uin. ohhvj pisma pisal, rekoč, da v tej pravdi ne gré toliko za dražljivo hujska zoper g. stotnika in Kostanjeviškega 7 Si ker njegov protest ni obveljal, GaČ niČ prav ne vé odgovoriti na to, kaže le nesramne Je za manj ,klerikalne" mislil 7 7 spise v kterih Kostanjeviški „Tagbl." laž nik silno o s ebno reč ampak za nemško stransko"(!!) Priče so manj ali bolj potrjevale vse, kar je dekan županstvu pisal, da župnika. Kaže in bere tudi umazano listnico 7 > V se celó v Ljubljani imajo tako slabe zaumene o tu- in telesu \j ť v j «-v.lv, , , —— j~ ——---- —. ..---- —----j- ------— —----- - - - — zaslepljeni starec, revež na pameti kajšnji duhovŠčini in g. stotniku (da se iz njih norca 7 je svojo ženo 7 ki jo je poprej zmirom ,,pre- de laj o) 7 toraj ga tudi Kostanjeviški mestj ani ne morejo šestnico" črtil, zdaj imenoval 77 ljubo zeno u 7 dr. Juga in ne smejo kot svojega poveljnika imeti. Na vodnikovo pa „dobrega" gospoda. Porotnikom je bilo vpričo grđih zavrnenje, kdo pa take nesramnosti in laži v Ljubljano reči 7 ki so jih slišali 7 lahko razsoditi, da dekan ni poroca zapeljivec omolkne. Saj ne mislim, da žalil časti dr. Jugove; zato so enoglasno iz- bi se mu stotnikova čast popolnoma vzela, nadaljuje rekli da dekan Tutek ni kriv; sodnija je potem zopet GaČ, ampak da bi bil le kakor v pokoji. X i*. J. 1 , VXC* VAdVClil X u l C iv 11 x ix 1 x V j ovuuijui ^vvvu. w i.. w « w v, , ^v ^ " » * ' f ^ j dr. Juga in njegovo Agatoobsodila, da plačata skušnjavec svoj peklenski namen lože doseg 7 Da bi pika vse sodniške stroške, kterih zavolj veliko prtô 7 ki so obravnavi, bode okoli 1500 gold. Cesar je pa prišle Jug iskal; je skupil. Mi bi nesramnemu nemčurju, ki svojem žepu stiskal. zopet duhovšeino, najpopred vrlega gosp. župnika, potem kaplana, za kterega je že tako rekoč dekret v Pa vse nič ne zda, značajnost in ; 225 poštenost vodnikova je neomahljiva. Zdaj prosi, naj bi vsaj njegovega sina, tudi gardista dal, da bi podpisov zoper stotnika nabral, pa tudi to mu spodieti. Na vprašanje: kdo bi vendar za to res prav nespametno po-četje bil zadosti zrel, se mu nalašč nasvetuje nekdo, od kterega se je dobro vedelo, da tako zlobnega opra-vilstva pre vzel ne bo. Gač, ki je dobro vedel, ako tega vrlega vodnika za-se pridobí, da mu bo potem pri druzih gardistih veliko lože šio, jo zarad tako slabo opravljenega „gscháfta" pobriše skozi vrata ves Čmern in pobit. Tužnega srca lazi v nočnem mraku okrog, duhtaje, kaj mu je zdaj početi. Loj zel si je bojè res doinišljeval, da se mu bodo meščani kar na njegove sladké besede in potuhnjeno obrekovanje kakor za metlo udali, da tako z njihovo pomočjo vrlega stotnika kar gladko pomete s poveljniškega častnega mesta, na-nj pa svojo ošabnost posadi. Pa grozno se ogoljufa. „Tako ne bo nič, drugače moram pričeti, ako hočem kaj vlo-viti" — si misli proti strážnici leteći zapeljivec. „No! fantje, tukaj-le se podpišite, da ste za to, da ostane naš kor tako kakor je bil dozdaj , samo za vodnika Kržičnika mi zgoraj prostor pustite", jih nekako prav prekanjeno nagovori, kazaje jim nek papir, na kterem je bilo zgoraj pisano, da so podpisani zato, da se gosp. stotnik odstavi. Al tega jim GaČ ne pové, pa tudi bojè brati ne dá. Tako jih je na strážnici res vlovil kakih 17 ali 18. Kdo izmed gardistov bi si bil pa tudi le misliti mogel, da si bo nadlaj tenant drznil kaj tacega zoper lastnega stotnika počenjati in gardiste tako za nos voditi. Ravno tišti večer se zbere družbica tukaj šnjih libe-ralcev pri nekem gostilničarji zunaj mesta. Bili so tu Podboj, Sever, župan, Susteršič, c. kr. uradnik in lajtenant mestjanskega kora, Gač Alojzij in Fr. Kržičnik, bobnar pri koru, ki je Še vselej na finfarski strani bobnal. iz pivnice se na enkrat naredi umazana kovač-nica obrekovanja zoper poštenega g. stotnika. Zvijačno se vabi vodnik Zalokar v pivnico, kterega zlasti Podboj za Gača in zoper stotnika obdeluje, češ, da tako tudi mora biti, da jutri Gač komandira, zažugavši, da drugače puške zgubijo, za kar on (Podboj) dober stoji. Al tudi pri tem značajnem vodniku bilo je vse prigo-varjanje in žuganje zastonj. Drugo jutro Gač že na vse zgodaj gardiste lovi ter za-se pridobiti jih si priza-deva ne le s sladkimi besedami, temuč tudi s pijaco in smodkami. Na zadnje pa v svoji nadlajtenantovi opravi pridrví k mestjanskem krdelu, ktero večidel že zbrano pred stotnikovo hišo čaka prihoda svojega poveljnika. Al čudite se grozni drzovitosti tega člověka! On svoje nesramno obnašanje zopet prične in to vpričo častitlji-vega starčeka, ki že 54 let služi pri koru, kterega so gardisti še le lansko leto z Gačem vred s stotniško častjo poslavili, in zoper kterega se ne more, kakor so gardisti enoglasno izrekli, nobeden ne tudi v najmanjši reči pritožiti. Vodnik Kržičnik, kterega se Gač najpopred loti, nagovarjaje ga, naj gré k stotniku v sobo in naj mu pové, da se danes v paradi ne sme prikazati, kajti danes bo on (nadlajtenant Gač) koman-diral, odgovori: „gospod, pustite danes vse to v miru. Na to se brž tudi skoraj vsi drugi gardisti oglasé, da tega ne dopusté, da bi se s poštenim stotnikom tako sramotno ravnalo. „Zakaj ste se pa sinoči podpisali? Gač na to jezno zarenčí.. „Kaj! mi smo se zoper svojega stotnika podpisali? to ni res, to je goljufija" — se gardisti vsi nevoljni zopet oglasé. Gač, videvši, da tako ne bo nič, zopet bolj polahkoma prične, rekoč : „ali mi moramo tuđina svojo čast kaj držati". „Gosp. Gač — nek gardist ves nevoljen odgovori — ko bi vi na svojo čast in čast našega kora kaj gledali, bi kaj tacega ne počenjali." Zdajci Gačzažuga, da on odide in da nikdar več ne pride, dokler bo ta stotnik. Vodnik Kržičnik si prizadeva z lepo vse poravnati rekoč: „Gosp. Gač, idite z nami v paradi, drugače bo vse po fari reklo, da vendar-le niste smeli v uniformi se prikazati". „Naj govoré ljudjé kar hočejo, bodo že „cajtenge" *) („Tagblatt") govorile". (Dal. prih.) Iz Smartna pri Litiji. (Poslano.) Litijskim občanom ! Ker me v zadnjih „Novicah" zarad neke meni neljube in od mene nezakrivljene reči javno kažete svetu za pisalca „Brenceljnovega" članka o gosp. dekanu Rusu, moram javno povedati, da to ni res in da sem bii po krivici dolžen. To Vam more potrditi „Brencelj" sam. Mi h a Sajè, beneficijat. Iz Lozíc pri Ipavl. — Kdor se je kedaj iz Pivke v Ipavo pripeljal, ne bo kmalu pozabil strmih Rebrnic. Kakor po strehi so morali vozovi pocasi doli rožljati ; gorjé! če se je vozniku zavira utrgala; brž so bili voz in konji v grabnu. Ko si srečno v prijazno ipavsko dolino přišel, te je prva ipavska vas Lozice pozdravila. Vedno dan in noč, v praznik in delavnik se je razlegalo tukaj rožljanje vozov, kričanje voznikov, po-kanje bicev. Tukaj se je vsak težji voz, vsaka pošta ustaviti morala, da so jej pripregli vole, da so vozove do Razdrtega čez Rebrnice spravili. Ljudjé so imeli mnogo živine in vedno so bili na cesti; ni čuda, d.i so zanemarjali njive in nograde. Pa vsaka reč le nekoliko časa trpi, tako tudi zaslužek na cesti. Pripihala je železnica v Trst in Gorico, ter pustila v strani Ipavsko dolino. Naredili so novo cesto pod Nanosom, ktera se je Rebrnic in Lozíc ognila, in Lozice so postale naj-mirnejša, najsamotniša vasica. Zaslužek za priprego (vorspan) je šel po vodi. Lozicanom je bilo misliti, kaj bo? Odgovor na to vprašanje je bil kratek: pop rij eti se z e m 1 j e. In res so tako storili. Zdaj , ko ni ceste, živijo ljudje bolj mirno in bolj srečno, po dne vi delajo, ponoći spijo, živine imajo več in bolj rej ene, vsled tega nograde in polje, kar ga imajo, bolje gnojijo, ter tako vsega, posebno vina, več pridelajo. In ravno letos je polje bogat pridelek obetalo in trta prav dobro kazala; nadjali smo se izvrstne letine. Al člověk delà mnogokrat račun brez krčmarja. 2. dan t. m. popoldne je silnatočav kratkem času skoraj ves pridelek uničila in nado kmetovo pobila. Žalostno so se ljudje ozirali po zrelem žitu, ki je po-mendrano in potreseno po njivah ležalo ; s tužnim srcem so gledali trte, na kterih je le sèm ter tjè med raztr-ganirn perjem kak okosman in obit grozdić še obvisel ! Gorjé nam! kaj bo, kaj bo! —so ljudjé zdihovali. Da nam bi saj vlada davke polaj šala in odpisala. Upamo, da slavno glavarstvo v Postoj ni, ktero je letos marljivo skrbelo za siromake na Pivki, tudi našim nadlo-gam ne bo zapiralo očeš in srcá. (Kon. prih.) Iz Ljubljane. — Kar smo unikrat rekli o strahovi- tem sestavku „Laibacherice", s kterim je obhajaia imenovanje grofa A. Auersperga za c. kr. deželnega predsednika, grajaje breztaktno tako pisarijo, ki dotičnemu več škoduje kakor koristi, to se je res tudi zgodilo. Vsi samostojni časniki na Slovenskem in zunaj dežele, kteri ne prisegajo na „věcnost" sedan jega ministerstva, sose zavzeli nad tem, da vládni časnik, kakor „Politik" pravi, novega deželnega predsednika deželi skoro za Haynau-a napoveduje, ki bode z vislicami hodil od kraja do kraja in „večni molk" ukazoval svet-nim in duhovnim osebam, kterim decemberska ustava *) Res, da časopisi zdaj o tem prigodka govoré, a ne lažnj ivi, ampak veÔidel le postěni, ki Gačevi zlobnosti ia oholosti nikakor slave ne pojó, ,,Tagblattu pa se ve da o tem noČe nič vedeti in toraj rajši molčí. Njemu je zadosti, da je ie duhovséino in pošteno narodno stranko počrnil. Fis. 226 noče biti evangelij. tacih pisarijah mora previđni večino 2 tretjin, tedaj je pa del predlog. živahni člověk res reci : Bog! varuj me tacih prijateljev, razpravi drugi pot obširno. sovražnikov bodem se sam varoval". Nemčurska koterija za gotovo pričakuje in z rokami in nogami delà na to, da se razpusti deželni zbor kranjski češ da P£> vic* «u i«,^«»«* «^vim ^ , vi«, silovitosti takošni, kakoršna je bila zadnji čas na (Za ogled poti, kje naj bi Šla Železnica iz Ljub-ljane v Karlovec), sestavljena komisija je v pondeljek ta ogled iz voj nisko-tehničnega ozira pričela v Ljubljani in še Ceskem in Hrvaškem, se tudi kranjskemu zboru pri-dobi većina nemčurska in brezverska. Al naš narod tišti dan se odpeljala na Dolensko. (Banka „Slovenija") je že gotova. Ker je Čez vé ,------v.—— 3000 dělnic podpisanih, J Ks \Jm UiiVy It LU* ^lUOliCl IXi. » komu. more zaupati, in je to sijajno pokazal pri deželno vlado, naj imenuje ces. komisarja za usta-tolikih volitvah, pa bode gotovo zopet pokazal, če bo novitev banke. — Današnjemu listu je priložen imenik Je dne t. m. prosila c. kr treba. Ce se volilci niso bali grozovite zime zadnjih delničarjev te banke. volitev, ne starodavno slovensko bodo se bali tudi afrikanske vročine zastavo : „za vero, dom, cesarja pod u (Izlet v Škofjo Loko) napravi „Sokol" v nedeljo 14. juiija čez Medvode (s železnico), Presko, Goričane, Našim prijatlom po deželi pa že zdaj živo priporočamo : Soro, Drago, Pungert, Gosteče, Hosto in Puštal. Popol- pozor! (Iz družbe kmetijske.) V poslednji mesečni seji pod predsedstvom barona Wurzbach-a se je vsled po- ročil dr. Jan. Bleiweisa obravnavalo mnogo stvari; važ- so bile sledeče: Ministerstvo kmetijstva želi v razstavi dunajski na ogled postaviti pluge vseh dežel, tedaj tudi na Kranjskem navadne starodavne; tri oskr-beti je odbornik Lasnik na-se vzel, enega (kraškega) pa odbornik Peter Kozler nejše dne bo ljudska veselica na „Vincarjih". Izleta se bode vdeležil tudi „Gorenski Sokol". Ker je vodstvo Rudolfové železnice za ljubljanske deležnike dovolilo na polovico znižano vožnino naj se oglaša za izkaznice pri ravnatelju izleta Nolliju v dram, pisarnici v čital- nici od četrtka naprej zjutraj od 10. do 12. in popoldne od do ure. (Velika „beseda" na pomoc v • nesretnim Cehom) je jJOl UUUVlUin. JL ^ AVUZil^l J - Vt XV» illlULll vnovič prosi denarne podpore za razstavo c. k. ministerstvo naj se y čitalnični restavraciji jutri (v četrtek) zvečer. > ker bode septembra meseca družba kmetijska spet po licitaciji prodajala obče hvaljenih Sufolških prešičev, se oglasijo gospodarji Na- djati se je prav obilega obiska, ker je program jako zanimiv. naj ou v^iaoijv ^v/ojjuuaiji uaoi y kl SO SI Hl 1 ci đ 1 11 ClStC krvi priredili iz lani kupljenih: ali jih prodadó in po naši čim? razpise naj se oklic za prošnje tacih Novičar iz domačih in ptujib dežel. gospo- darjev, ki želijo bike in ovne letos dobiti, da se ogla- aia. ? sijo dokonča a vgu s ta; poseben oklic bode razložil vse kaj naj se v prošnji pové in pa dokaže; — zagotovilo fajmošitra g. Tomca v Suhorji, da napravi občinsko sprej me in za to mu 120 gold. cuie predrugačenie 7 paragrafov brambovske po stave od leta 18o9. Drugi pot vec iz postave. za ces. namést- *** , ■■■ ™ "i /^i TirffctfiHlUttTfar«ni 1 irLjwrn f • - Baron Conrad pride iz trtnico, se z veseljem nika na Dunaj y baron Weber iz Dunaj a v Brno ? obljuba g. dekana S trucelj-na y da podpore zagotoví; novoizvoljenega predsednika podružnice kmetijske, v notranjski Bistrici tudi napravi občinsko trtnico, se je radostno sprejela; — 2 lota svilodnega semena po vitezu Gutmannsthal-u posebno hvaljenega plemena, grof Sig. Thun iz Brne v Salcburg ? baron C esc hi iz Celovca v Trst. Nektera teh ímenovanj so stra yj Nostrani" imenovanega, naj se naročita. (Kon. prih.) (V seji dežel. odbora 5. juiija) je bilo sklenjeno, da se deželni odbor na pismeno njegovo slovó osebno pokloni odstopivšemu deželnemu predsedniku gosp. baronu Wurzbach-u. — Županstvu v Kostanjevici se je na ponovljeno prošnjo mnogih občanov velela volitev novega občinskega odbora, ker je triletna doba sedanjega občinskega za,stopa vže davnej minula. — Na vlogo županstva vSkofjiLoki za novo volitev občinskega odbora se je županstvu naročilo, potrebne priprave za novo občinsko volitev. šansk hrup naredila v dunajském glavnem vladnem Časniku „Neue fr. Presse". To očitno kaže razpor med ministri samimi, ki se pred svetom koljejo, in je znamenje pričetega razdora. HrvaŠko. — Deželni zbor nič kaj prav ne more naprej. Narodna stranka je osnovala adreso na Njegovo Veličanstvo, ki je v soboto imela priti v obravnavo: al , VUV«UU», ju T www m^mm^m pili y v/k/ia»u«iv, vladni (magjaronski) stranki ni bila všeč 4. vrsta, ktera kaže, da dežela nima zaupanja do sedanje vlade, in se glasi tako-le: „koje su žalibože duboko uzdrmane via davinom posljednih triuh godina". Premembi tega stavka se je hotela národna stranka udati proti y naj stori nazije (Imenovanja.) Ravnatelja ljubljanske više gim-Smolej-a je ministerstvo nauka počastilo z naslovom „šolskega svetovalca"; profesor Vodu šek pride iz kranjske spodnje gimnazije na višo gimnazijo v Gorico; gosp. Edvard Hofman pride iz Brežic za c. k. okraj nega sodnika v Metliko. ( V včeraj Šnj i seji odbora Matičnega) je bila glavna obravnava o predlogu: naj si napravi Matica svojo lastno tiskarnico; za predlog so glasovali, Jan. Bleiweis, prof. Tušek, Fr. Souvan: Praprotnik, prof. Kandrnal, prof. Vávrů, monsig. Jeran, prof. Marn, prof. Žakelj, šolski nadzornik Solar, prof. Vončina, prof. Lésar, dr. Costa, temu, da se tej vrsti dodá stávek, ki izrazuje potrebo da se postavi vlada, ki zaupanje vživa kralja in naroda. Tega pa vladna stranka sopet ni hotela in zato ni bilo zborovanja v soboto. Predvčerajnim je bila adresa en bloc sprejeta; potem je bilo včeraj drugo branje adrese, volitev poslancev v ogerski zbor, volitev udov kraljevske deputacije in pa deputacije, ktera jutri iz roči adreso. Ogersko. — Volitve še niso dognane; do sobote so Deakovci (vladna stranka) imeli 25 glasov več kakor lani memo levičarjev. grof Barbo, dr. Ivan Vilhar, ravnatelj Listnica vredništva. Gosp. J. K.: Poslani popis ,,štrikarjaa in „jermenarja" drugi pot pride. Ktirsi na Dunaj! 9. juiija tedaj 15 odbornikov njak, dr. zoper so glasovali: dr. Vos- 50/ metaliki 64 fl. 50 kr. »VlMVl V , - £J \J p \J i C3VJ ^IdOU V C*(li . Vii . T VO Razlag, župnik Raie, župnik Dav. Trstenjak prof. Pleteršnik, P. Kozler, dr. Zupanec, prošt dr. Po- Narodno posojilo 71 fl. 75 kr. Ažijo srebra 108 fl. 60 kr Napoleondori 8 fl. 88 kr. gačar j tedaj odbornikov; ker pa sklep le obveljá z Odg vrednik : Janez Marnik Natiskar in založnik: Jožef Blazilikovi dedi v Ljublj