Bubra z* naše narodno šolbtvo v zasedenem ozemlju V nedeljo dne 18. t. m. se Je vrSil v gledališki dvorani Narodr.ega doma v Trstu izredni občni zbor političnega društva ,,Edinosti", ki je bil sklican v namen, da razpravlja o velevažnem vprašanju, ki sedaj v največji meri zanima ves naš narod ne samo v zasedenem ozemlju, temveč tudi zunaj njega, o na-em šolsketn vprašanju. Ob prav lepi udčležbi članstva, ki je prihitelo od vseh strani zasedenega ozemlja — častno je bila zastonana Ooriška, ravnotako tudi naša kršna Istra, samoposebi umljivo najštevilnejše na5a vrla tržaška okolica in mesto samo, a tudi Notranjska je, prvič, poslala svoje zastopnike — je otvoril občni zbor društveni predsednik dr. Joslp Wilfan, ki je poudarjal v svojem nagovoru. da je druš*veni odbor smatral sklicanje izrednega občne^a zbora za nrtrebno iz razlogov. ki so razvidni že iz dnevnega reria. Prva točka dnevnega reda — nadaljuje govornik - - so naše šolske razmere. Ta dnevni red s>o imela zborovanja našega političnega društva že neštetokrat. Neštetokrat smo povzdigovali svoj glas proti krivicam, ki so se nam dogajale na naivažnejšem po'ju našega življenja, na šolskem nolju. Mnogokrat smo odhajali iz te dvarane, SiTio nosili v sebi iskrico upanja, da se narn izpolnijo naše zahtevt, da pride čas, da se bomo moeli posvetiti mirnemu delu brez boja za najelementar- nejše naše pravice; toda prlšil so časi, ko se moranio zopet bojevati za tiste drobtinice, ki smo si jih pridobili pod Avstrijo. Ce hočemo predvsem označiti naš sedanji položaj, moramo reči, da se tistemu opustošenju, ki ga ]e prinesla vojna v najlepši del naše najožje domovine, na Goriško, ki je predvsem materijalno, pridružuje seda] opustošenje, ki sicer ni vidho telesnim očem, ki pa sega toliko globlje v naše življenje, opustošenje. čigar posledice se krnalu pokažejo in bodo veliko bolj trajne in pogubnejše od onih, ki jih je provzročila vojna. Odbor političnega društva je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se odpomore temu neznosnemu stanju; ali seda) je treba, da tudi članstvo povzdlgne svoj odločni protestl Predsednik se je nato spomnil s prisrčnimi besedami v Oorici umrlega društvenega odbornika dr. Ivana Novaka, nakar je društveni tajnik dr. Mikuletič podal obširno in temeljito poročilo, o katerem je z mnogobrojnimi statističnitni podatki osvetlil žalostne šolske razmere v Trstu in v Istri. Slično obširno poročilo o šolstvu na Ooriškem ]e podal dr. Karol Pod^ornik, nakar so se k predmetu oglasili zastopniki pazinskega. buzetske?a in poreškega okraja ter govornik iz Notranjske. ki so vsi v drastičnih besedah osvetlili žalostno stanje, v katerem se nahaja slovensko in hrvatsko šolstvo v posameznih okrajih, zasedenih po Italijanih *). Nato je občni zbor soglasno sprejel naslednjo resolucijo: ,,Na izrednem občnem zboru političnega društva ..Edinost" dne 18. Januarja 1920 v Narodnem domu v Trstu zbrani Jugosloveni iz zasedenega ozemlja, podicenepa generalnemu civilnemu komisarijatu v Trstu, so sklenili enoglasno naslednjo resolucijo: 1. prosvedujemo z o^orčeno odločnostjo proti postopanju zasedbenih oblastev v stvari ju&oslovenskega šolstva, zlasti proti temu, da so v mnogih krajih slovensko in hrvatske šole zaprte, v mnogih tudi naravnost samovoljno in protizakonito premeujene v italijanske; da se še vzdržuje i,>...,jravičena, nasilna prepoved zopetne otvoritve zasebnih šol in celo zabranjuje zasebni pouk in da se brez ozira na elementarne kiilturne potrebe zavlačuje rešitev tudi najnnjnejših šolskih zadev; 2. z a h t e v a m o v polni zavesti svojih nezastarljivih pravic in v neupogljivein odporu proti krivici, ki se nam godi, da se neznosnemu protikulturnemu in protipravnemu stanju stori konec in da se nam povrnejo naše šole v oni meri, v kateri smo jih imeli pred zasedbo in v to svrno zahtevamo posebno, da se vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skiičejo in po potrebi dopolnijo šolski sveti in da se ukrens potrebno, da se jugoslovenski učitelji lahko povrnejo na svoja mesta iz internacije ali iz ubežništva s primemimi jamstvi za svojo svobodo in telesno varnost, brez prikrajšave *) Vsa poročila, kl se strogo in edino tlčejo šolskega vprašanja v okupiranem ozemlju, prlnesetno polagoma v prihodnjlh števllkah, da irve na ta način celokupna slovenska javncst za vnebovpijoie krlvice, ki se gode našim trpečira bratom in sestram onkraj premirne črte. ,JEd!nost" z dne 20. t. m., kl Je imela prinest! obširno poročilo c vsem zborovanju, Je Izšla tega dnc skoro popolnoma pobeljena. Tudl gorenjl nazovor predsednikov je laška cenzura črtala več kot na polovico. P. P. svojih pravic; za Ooriško posebej, da se kolikor prej popravijo, oziroma vzpostavijo poškodovana šolska poslopja; 3. n a r o č a m o odboru političneKa društva »Edinosti", da naj z vso vnemo in odločnostjo zastopa te pritožbe in zahteve ter poskrbi, da izve za n}o civilizirani svet, ter p o z i v a tn o jugoslovensko prebivalstvo, naj ne klone duhorn, temveč pogumno vztraja v boju za naše pravice do zmasre, ki je pravični stvari prei aH slej gotova. H konču je pozival piedsednik vse udeležnike, da naj vsepovsod pridobivajc društvu nove člane in tako razširjajo organizacijo. Naše politično društvo Je ustanovljeno za vse dežele, za katere se nahajajo osrednie oblasti v Trstu, prej torej za vse področje tržaškega generalneea civilneca komisarijata. Zato predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno govornika z Notranjske. Kakršna naj ?,e bo odločitev glede teh naših zemlia. vendar ne moremo čakati in odlašati. Tisti, kl smo pod eno pezo, moramo v skupni or&ranizaciji iskati pomočka. Ko pride ločitev, naj le gredo tisti, ki bodo tako srečni. v svobodo. Zato tudi odtod pozivamo brate z Notrarijske, da se nam pridružijo. Sedanja naša organizacija }e le začasna, tudi društveni odbor }e Ie začasen, kaiti šele potem, ko bo naša oreanizacija Izvedena vsepovsod, od Triglava do Kvarnera, tedaj se izvoli novi definitivn! odbor. Po zahvalnil: besedah za mnogobrojni obisk občnega zbora, je predsednik zakljnčil obč rcbor.