....... Nj^É^^/^^^j GLASILO OBČINE DOMŽALE 21. december 2007 - letnik XLVII, št, 13 Novo drsališče v Športnem parku Domžale V Športnem parku Domžale je bil 6. decembra led pripravljen in ob 17. uri seje pričela slavnostna otvoritev. Zaznamovali so jo hokejski obračuni med ekipama mlajših hokejistov, ekipo hokejskih legend in ekipo Roberta Pečnika - Peča s prijatelji. Popestrila sta jo mladi harmonikar in plesna skupina PS Miki. (več na strani 19) Izteklo se je leto 2007. Čestilamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, Iz niti naših življenj voščimo prijeten božič smo skupaj stkali ter vsem v letu 2008 privoščimo veliko zdravja, sreče, novo stran naše občine. miru in osebnega zadovoljstva. Tudi v letu 2008 tkimo dobre misli, poštene Župan Toni Dragar besede in srečne dni Občinski svet Občine Domžale za lepši jutri vseh. Občinska uprava Občine Domžale Če želite prijetno preživeti letošnjo silvestrsko noč in si srečno, zdravo in uspešno leto 2008 zaželeti med prijatelji in znanci sredi našega mesta, potem pridite na OMZALSKO SILVESTROVANJE v ponedeljek, 31. decembra 2007, od 22. ure dalje na Ljubljanski cesti pred VELEBLAGOVNICO. V novo leto bomo zaplesali in zapeli skupaj z glasbeno skupino THE DRINKERS, ob polnoči voščilo in zdravica s kuhanim vinom. Pridite, imejmo se lepo! Radio HIT OBČINA DOMŽALE i -T ÉP »% mi Slovesni koncert ob 50-letnici Okteta bratov Pirnat in peti obletnici Kvinteta Pirnat Saj pesem je tista, ki lepša nam svet, le pojte jo še 50 let. Kulturni dom Franca Bernika Domžale je bil 1. decembra 2007 mnogo premajhen za vse, ki so želeli skupaj z Oktetom bratov Pirnat ter Kvintetom Pirnat praznovati njihova jubileja, predvsem pa se pokloniti pevcem, ki so pesmi, posebej slovenski, ostali zvesti celih pet desetletji. Začetno ubrano fantovsko petje, po katerem so bili Pirnatovi fantje znani daleč naokoli, je 1957. leta začelo znamenito pot, ki jih je pripeljala do zlatega jubileja prepevanja. Prijetna voditeljica, Draga Jeretina Anžin, se je spomnila njihovih začetkov, družinskega izročila, ki je bilo krivo, da so najstarejši, Nejko, žal že pokojni, Miha, Janez, Tone in Pavle, ki ga je ob smrti v oktetu zamenjal sin Pavle, Srečo, Peter in najmlajši Lojze, ki je žal tudi pokojni, začeli s prvimi nastopi v javnosti in na radiu. Že na samem začetku so presenečali s svojim kvalitetnim petjem, posebej pa vzbujali pozornost »kot bratje enih staršev, kar je prijetno presenetilo še tako nezainteresi-ranega človeka za tovrstno kulturno življenje,« je zapisal pisatelj Velimir Vulikič v svoji knjigi Bratje Pirnat. (nadaljevanje na strani 17) Fantovsko petje pod lipo Skupaj smo se vrnili pet desetletij nazaj pod lipo pred njihovo rojstno domačijo v Jaršah, ki je bila tlel scene, ter se spomnili prvih korakov, danes bi lahko rekli, svetovno znane pevske skupine. HALO PIZZA Občina Domžale, Zveza kulturnih društev Domžale 37. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Solista: Matjaž STOPI NŠEK, tenor Jože VIDIC, bariton Dirigent: Simon DVORŠAK Povezovalec: Jure SESEK četrtek, 27.12.2007 ob 20.uri hala Komunalnega centra Domžale Prcdprodaia vstopnic: DOM KULTURE KAMNIK F J POSLOVALNICA KOMPAS - MERCATOR CENTER DOMŽALE ŠPAS TEATER MENGEŠ Slamnikarska 4, Domžale (biv&a Ind prodajalna Univerzale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avto in dom Naslednja številka Slamnika izide 18. januarja, rok za oddajo materialov je torek, 8. januarja 2008. rad/o hit Z NAMI JE LEPŠE. Srečno, zdravo in veselo 2008! 95,6 in 90,2 MHz Občina Domžale in Godba Domžale vabita na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI ter TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE v sredo, 26. decembra 2007, ob 19. uri v halo Komunalnega centra Domžale Slavnostna govornica: Andreja POGAČNIK JARC, podžupanja Sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan TOMAŽIN sopranistka Pija BRODNIK Povezovalec: Jure SESEK Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, vesel božič ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2008 vam želita Občina Domžale in Godba Domžale. Občina Domžale in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vas v sredo, 26. decembra 2007, ob 18. uri vabita k slavnostnemu dvigu slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale. Kdaj nam bo SPB spet v ponos? Občina je z obžalovanjem sprejela odločitev lastnikov lokalov in stanovanj v SPB-ju, ki so zavrnili predlog projekta za vitalizacijo SPB-ja. S 1. Januarjem ne bomo začeli z ločenim zbiranjem odpadkov Več o tem, zakaj s 1. januarjem še ne borno dobili novih zabojnikov za biološke odpadke in zakaj bodo naše smeti tudi v novem letu končale na deponiji Dob. Intervju z županom Za konec leta smo pripravili intervju z županom Tonijem Dragarjem, ki že dobro leto vodi Občino Domžale stran Kulturni dom Franca Bernika Domžale Preberite si, katere predstave in razstave vas v januarju pričakujejo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. stran i Čestitke Luki Leniču za naslov šahovskega velemojstra Luka Lenič je letos uspel doseči velik mejnik na šahovski poti, saj se je prebil v razred z najbolj zvenečim šahovskim naslovom. Postal je šahovski velemojster. Alja Sitar up slovenske atletike Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomljettfsiol.net, www.vodoterm.si Pred dvema letoma se je začel šprinterski pohod mlade Domžalčanke, ki ima trenutno v lasti 7 državnih rekordov. IZ URADA ZUPANA stran Drage bralke, dragi bralci. Ravno danes smo na uredništvo prejeli voščilo, ki nam z naslednjim tekstom želi srečno in ljubezni polno leto 2008: Ljubezen prinaša srečo, ne žalost. Ljubezen prinaša razumevanja in ne neti prepirov. Ljubezen je skrbna in ne postavlja zahtev. Ljubezen poudarja svobodo in ne pozna ljubosumnosti. Tudi sama vam želim veliko ljubezni in razumevanja skozi celo leto. Prijeten začetek bodo prav gotovo prazniki, ki so pred nami. Tempo življenja se bo za trenutek ustavil in tako bomo lahko tudi mi poskrbeli za naše ljubljene in jim namenili več časa. Veselim se teh. danes posebnih trenutkov in vam želim, da bi se nadaljevali skozi celo leto. urednica V zadnjih dveh letih 40 štipendistov Novi štipendisti tudi v letošnjem šolskem letu Občina Domžale se je tudi letos odločila, da nadaljuje s tradicijo podeljevanja novih štipendij, ki je bila začeta že pred več kot desetimi leti in so prvi »občinski« štipendisti danes že uveljavljeni znanstveniki, strokovnjaki na svojih področjih, ki se radi spominjajo pomoči občine. Tako je župan Toni Dragar skupaj s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik ter Kristino Slapar, načelnico Oddelka za družbene dejavnosti, 18. decembra 2007 pripravil sprejem za nove štipendiste, kije bil hkrati tudi priložnost, da so se novi štipendisti predstavili ter podpisali štipendijske pogodbe. Ob tej priložnost je Toni Dragar, župan, med drugim dejal, da s štipendijami občina želi pomagati mladim in njihovim staršem pri sofinanciranju študija, zato so bile tudi pred leti sprejete odločitve, tako o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov, kot štipendijah za socialno ogrožene ter dijake in študente iz kmečkih družin, še posebej pa je opozoril tudi na potrebe po štipendiranju deficitarnih poklicev. Čestital je vsem dobitnikom štipendij, na katere je občina ponosna, kot tudi na uspehe mladih na različnih področjih. Njegovim čestitkam sta se pridružili tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki jih jc ob uspehu v šolah zaželela veliko prijetnega preživljanja prostega časa, tudi na žurih, ki so pomemben del njihove mladosti, ter Kristina Slapar, ki jih 1 Hj je seznanila z nekaterimi pomembnimi informacijami in obveznostmi, ki izhajajo iz podpisane pogodbe. Novi štipendisti so: Nadarjeni dijaki: Andrej Grame, dijak tretjega letnik Gimnazije Domžale, Saša Golob, dijakinja 2. letnika Gimnazije Ljubljana - Šiška, ter Andreja Marčun, dijakinja 4. letnika Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana - program umetniška gimnazija. Med nadarjenimi študenti sta bili izbrani Lucija Ramovš, študentka 2. letnika Fakultete za družbene vede, univerzitetni program novinarstvo, ter Tina Šoper, študentka 4. letnika Fakultete za družbene vede, univerzitetni program Sociologija, Kadrovsko me-nedžerska smer. Na področju deficitarnih poklicev so štipendije prejeli Mitja Kosma-tin, študent 2. letnika Fakultelc za elektrotehniko, smer Energetska tehnika in avtomatizacija postrojev; Kristina Križnar, študentka 4. letnika Medicinske fakultete, ter študent Blaž Makovec, ki prav tako obis- kuje 4. letnik Medicinske fakultelc, David Homar pa je študent 2. letnika Fakultete za strojništvo. Ostale štipendije so prejeli: Rozi Žalik, študentka I. letnika Filozofske fakultete - slovanski jeziki ter Žiga Dime in Barbara Kladnik, oba dijaka 2. letnika Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Vsem štipendistom iskrene čestitke in veliko uspeha v šolah, kijih obiskujejo. Urad župana Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije Nove vrbe za prijetnejše sprehode Stalni obiskovalci Kamniške Bistrice na območju Krajevne skupnosti Toma Brejca Domžale ste zanesljivo opazili, da je pred kratkim v okviru ozelenitve re-kreacijske-sprehajalne poti po vi-sokovodnem nasipu ob Kamniški Bistrici svoj novi dom našlo blizu 60 dreves, ki bodo zanesljivo prispevala k prijetnejši okolici naše reke. Od mostu na Kamniški Bistrici na nekdanji magistralni cesti Maribor - Ljubljana do Robove ulice na Viru je bilo zasajeno 60 vrb - avtohtonih drevesnih vrst, ki bodo sprehajalcem, ki že dobro poznajo fontano s pitno vodo, zagotavljale senco in pripomogle k lepšemu izgledu okolice. Skupna vrednost letošnje posaditve je blizu 15.000 evrov, v naslednjih letih pa lahko pričakujete, da bomo z vrbami okrasili napis ob Kamniški Bistrici vse do Količeve-ga in morda še dlje. Veliko prijetnih sprehodov tudi v letu 2008. Urad župana Pogovor z novinarji Novoletno srečanje z novinarji Občine Domžale je potekalo 13. decembra 2007 v Radomljah. Skupaj z gosti Štefanom Lebar, direktorjem podjetja Petrol Plin, d.o.o., Vojkom Skulj, vodja projekta za izgradnjo optičnih omrežij pri podjetju Telekom, Iztokom Obreza, načelnikom Oddelka za komunalne zadeve in Vinkom Juhart, podžupanom Občine Domžale je Toni Dragar, župan Občine Domžale, predstavil projekt plini fikacije v občini, ki se koncem leta 2007 zaključuje. V Občini Domžale je bila leta 2003 sprejeta strateška odločitev, da se skladno s prioritetami v občini skupaj z izgradnjo plina ureja tudi telekomunikacijsko in vodovodno omrežje. Toni Dragar. župan Občine Domžale, je pojasnil: »Sprejeta odločitev je bila zelo tehtna in je vseh delih občine prinesla velik napredek na področju komunalnega opremljanja. Poudariti pa moram tudi ekološki vidik širitve plinifikacije, saj nam zemeljski plin omogoča ekološko čistejšo energetsko preskrbo in zmanjšuje emisijo žveplovega dioksida in trdih delcev V okolje. Tako smo vsem občanom omogočili ekološko čistejšo energetsko porabo, tako v mestih kot v okoliških zaselkih.« Omenjena odločitev je zahtevala tedenska usklajevanja med različnimi investitorji, ki jih je v svojih prostorih koordinirala Občina Domžale natančno rečeno Oddelek za komunalne zadeve z načelnikom Iztokom Obrezo: »Investicije v določeni ulici ali področju so tako potekala dalj časa, saj je bilo potrebno najprej odkopati za plin, ga položiti, nato pa glede na obstoječe napeljave v zemlji dopolniti, sanirati ali na novo zgraditi modernejše napeljave. Dela so bila na posameznih delih posebej zahtevna, saj dejansko stanje obstoječega omrežja v zemlji ni bilo znano do odkopa in fizičnega pregleda na terenu.« V štirih, skoraj petih letih, ko je potekal projekt je JKP Prodnik na zgradil 29.067 metrov vodovodnega omrežja. Investitor v telekomunikacijsko omrežje je bil Telekom Slovenije, ki bo konec leta 2009 z optičnimi kabli opremil celotno občino. Petrol Plin je v tem času zgradil prek 9000 priključkov, od tega jih je 25 - 30% že aktivnih. Pomembno investicijo na področju občine je izvajal tudi Elektro Ljubljana, ki je električno napeljavo vgradil v zemljo. Občina je v teh letih položila 32.116 metrov finega asfalta in tako sanirala ceste po plinifikaciji. V letu 2008 načrtuje še sanacijo na področju Rov, Krtine, Depale vasi in Nožic. »V Občini Domžale smo tako izpeljali in zaključujemo pomemben projekt, vreden več kot je letni proračun Občine Domžale. Želimo si, da bi s podobno intenzivnostjo obnavljali tudi v naslednjih letih,« je ob koncu povedal Toni Dragar, župan občine Domžale. Na novinarski konferenci je bila napovedana 13. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki ima na dnevnem redu Obravnavo in sprejem Odlok o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 - prva obravnava. Predlog dvoletnega proračuna je na kratko predstavil župan občine. Toni Dragar: »Predlog proračuna je dvoleten kot to dovoljuje priročnik za pripravo proračunov občin za leti 2008 in 2009, ki gaje pripravilo ministrstvo za javne finance. Priročnik ne predvideva bistvenih novosti glede sestave proračuna. Spremembe se nanašajo na dokumente, ki jih mora OS sprejeti na podlagi novega Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Dvoletni proračun omogoča preglednejšega razpolaganje s proračunskimi sredstvi in postavitev proračunskih prioritet na daljši rok, kar pomeni pregledneje in go-spodarneje razpolaga s proračunskimi sredstvi. Predlog proračuna za leti 2008 in 2009 je uravnotežen; prihodki so enaki odhodkom in je razvojno usmerjen. O konkretnih projektih in Ognjemeta na Silvestrovo ne bo V Občini Domžale bo tako kot prejšnja leta možno najdaljšo, silvestrsko noč preživeti na prostem in v središču Domžal vstopili v Novo leto 2008. Organizator silvestrovanja na prostem je Radio Hit. Oder bo postavljen na ploščadi pred veleblagovnico Tuš, na njem bosta nastopila ansambla The Drinkers in Vrhovci. Prvi nas bo pospremil v Novo leto, medtem ko se bomo z Vrhovci zabavali do jutranjih ur. Prireditveni prostor za vse obiskovalce bo na Ljubljanski ulici, ki bo od Majheniča pa do križišča s Savsko cesto zaprta za ves promet. Po 22. uri bodo obiskovalce na prireditvenem prostoru tradicionalno postregli s kuhanim vinom Toni Dragar, župan Občine Domžale, Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale in Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale. Vse obiskovalce bo s prijetnim vošči lom v Novo leto pospremil Toni Dragar, župan Občine Domžale. Ognjemeta zaradi odredbe Direktorata za civilno letalstvo, ki je bila sprejeta ob predsedovanju EU, kljub prizadevanjem občinske uprave in posredovanju na direktoratu, ne bo. Za nemoteno silvestrovanje na prostem bo potrebna zapora ceste. Od 18. ure 31. decembra 2007 do 6 ure I. januarja 2008 bo zaprt del Ljubljanske ceste in sicer od Majheniča pa do križišča s Savsko cesto. Obvozi bodo pripravljeni skladno /. projektom silvestrovanja na prostem 2008. Radio Hit bo 3 I. decembra 2007 poleg dobre glasbe vsem obiskovalcem ponudil tudi kvalitetno gostinsko ponudbo. Sponzor prireditve bo Občina Domžale. Urad župana Nove železniške povezave z Ljubljano Slovenske železnice so z 9. decembrom zaradi prezasedenosti posameznih uvedle dodatne linije hitrih vlakov. Prvi vlak v jutranjih urah odpelje s postaje Kamnik Graben ob 8.00 uri in pripelje v Ljubljano ob 8.18. Popoldan pa bo novi vlak z Ljubljane proti Kamniku odpeljal ob 16.45. »Služba , ki sodeluje pri sestavi voznega reda, jc seznanjena z Vašimi predlogi o pogostejših vožnjah vlakov v primernih konicah. Vendar realizacijo večjega števila vlakov najbolj ovira enotirna proga, kjer je zelo omejeno križanje vlakov in razpoložljivost potniških garnitur,« so še povedali na Slovenskih železnicah. Obvestili so nas tudi, da bodo upoštevali naše predloge in z jutranjih in popoldanskih prometnih konic, premestili vozila iz manj zasedenih lokacij na kritične odseke prog. Hkrati pa nas opozarjajo, siol.net V počastitev škofa Sv. Ambroža Preko šestdeset čebelark, čebelarjev in njihovih družinskih članov se je odzvalo vabilu k udeležbi k sveti maši, ki je bilo objavljeno v reviji Slovenski čebelar. Mašo je v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu daroval župnik Slavko Judež, in sicer za vse pokojne čebelarje, v počastitev zavetnika čebelarjev, škofa sv. Ambroža, v nedeljo, 9, decembra 2007, ob 10. uri. Ob tej priložnosti je bil tudi blagoslov medu in ostalih čebeljih pridelkov. To je druga adventna nedelja, advent pa v pričakovanju ponazarja vijoličasta barva in praznik zavetnika čebelarjev. Omenjeni škof je bil po narodnosti Italijan, ki je deloval v Milanu kot državni upravitelj severno italijanskih provinc med 340 - 360 leti. V Milanu so nastali nemiri zaradi izvolitve novega škofa, toda sv. Ambrož je s svojim odločnim nastopom miril ljudstvo v milanski stolni cerkvi in v trenutku tišine so navzoči zaslišali otroški glas, da naj Ambrož postane škof. Ljudstvo in oblast je sprejelo otroški predlog in sv. Ambroža so potrdili za škofa. V kratkem času je postal zelo priljubljen in izvrsten pridigar, njegov ugled je priznaval in potrjeval tudi cesar. Vojska je v Solunu maščevala umor voditelja ilirskih provinc s pobojem 7.000 ljudi, ki ga cesar Teodozij zaradi svoje brezbrižnost ni preprečil. Tedaj je škof sv. Ambrož od cesarja zahteval javno kesanje, zato je cesar slekel svoje vladarsko oblačilo in svetniškega škofa Ambroža prosil pokore, ki jo je tudi javno opravil. Sv. Ambrož je bil pri svojem delu marljiv, natančen in vztrajen. Te odlike so podobne odlikam čebel, zato so ga čebelarji izbrali za svojega zavetnika. Po maši so čebelarke pred cerkvijo navzočim ponudile domače pecivo iz medu, v kiosku pa je bilo mogoče kupiti med in ostale čebelje pridelke. Viktor Svetlin rJSSl POHIŠTVO 'tfm>/<> rfiif/H'/nffi/if/tc in jtrr/tt /urt /c/< !< ('. POHIŠTVO PRIZNANIH SLOvInSKIH PROIZVAJALCEV Ljubljanska 64, Domžale, tel.: 0599 244 68,041/416 84 Odprto pon. • pet. od 8.00 do 19.00. sob. od 8.00 e=s- "S- ¿ T*- JEL. m* JB nt A. Vsem članom in članicam Slovenskega društva Slovenija Ruti prijetne božične praznike ter veliko sreče, zdravja in uspešnega sodelovanja v letu 2008. Vsem gasilkam in gasilcem, prijateljem gasilstva in krajanom se zahvaljujemo za pomoč in uspešno skupno delovanje skozi vse leto. Želimo, da bi v času božičnih praznikov podoživljali družinsko srečo in v novem letu 2008 uresničili vse želje. Upravni odbor PGD ŽeJe-Sv.TrojIca Sreče, zdravja in veselja za vsakega od vas, v 2008, od vseh nas. Člani Moto kluba ROKOVNJACI Svet K5 Toma Brejca Vir želi vsem krajankam in krajanom vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno leto 2008. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti. KS Toma Brejca Vir stran 7 Prvo srečanje mentorjev mladine Gasilske zveze Domžale V začetku decembra so člani komisije za mladino na Gasilski zvezi Domžale realizirali že dolgo načrtovano srečanje mentorjev, ki se skozi celo leto ukvarjajo z mladimi. Mladi na tekmovanjih zelo dobro zastopajo našo gasilsko zvezo že številna leta. Da se redno dobivajo na vajah in pridno trenirajo ter se tako pripravljajo na tekmovanja, pa so zaslužni predvsem mentorji. Naša zveza se zagotovo lahko pohvali z močnim podmladkom, saj skoraj ni društva, kjer se ne hi aktivno delalo na tem področju. Tudi letošnja sezona je bila zelo uspešna, saj seje veliko enot izkazalo z dobrimi rezultati na različnih tekmah. Že tradicionalno so se mladi udeležili tudi tabora v Libeličah, kjer so doživeli veliko zanimivih ter poučnih trenutkov. Leto se je tako zaključilo s srečanjem v gasilskem domu v Žejah, kjer smo se zbrali skoraj vsi mentorji. Najprej nas je nagovoril predsednik zveze, tovariš Marjan Slatnar, ki je pohvalil naše delo ter poudaril, daje potrebno na tem področju delovati tudi naprej. Navzoče so nagovorili tudi vodje vseh mentorjev, in sicer Sašo Roje, Tone Ažman ter Florjan Zabret. Nato smo se mentorji v dvojicah pomerili v treh vajah, ki so sicer bile navezane na vaje, ki jih trenirajo naši mladi, vendar s šaljivimi dodatki. Prva vaja je bila sestavljena iz dveh de- lov, en član ekipe je okrog stožcev najprej odvil vezalno vrv ter jo nato zložil nazaj v vrečko, drugi pa se je medtem poskušal v kar najhitrejšem času obleči popolno gasilsko opravo. Druga vaja je bila streljanje na gol po predhodnem kroženju okrog stožcev ter zadnja, tretja vaja, je bila preizkus hitrosti ter natančnosti. Tekmovalca sta morala najprej čim hitreje priti do mize s kozarci. Eden pod oziroma drugi nad mizo. Nato sta morala oba spiti kozarec vode ter nadaljevati s streljanjem vrvi v krog. Vse ekipe so se odrezale zelo dobro, skupna zmagovalca pa sta bila člana domačega društva PGD Žeje - Sv. Trojica. Po končani razglasitvi sta se Sašo Roje ter Tone Ažman s simboličnimi medaljami zahvalila tistim, ki so zaslužni, daje delo lahko potekalo nemoteno ter da smo ves čas le napredovali. V sproščenem vzdušju smo se nato zadržali ter si pripovedovali številne dogodivščine, ki smo jih doživeli skozi celo leto v družbi naših najmlajših. Zagotovo pa se bomo naslednje leto zopet trudili, da v mladih prižgemo plamen navdušenja do gasilstva. Katja Plrnat Misliti hočem kot misli reka. Teči od izvira do izliva kot ona, ki med bregove ujeta nikoli ista in zmeraj živa odteka v večnost in neprenehoma biva. (Tone Pavček) Velikonočni kardinal Franc Rode v zrcalu Rudija Spanzla Na večer pred prvo adventno nedeljo je bilo v galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani odprtje razstave V zrcalu Rudija Spanzla - pred tolikšno množico, kakršne ob predstavitvah knjižnih novosti ne pomnimo. Velikonočni kardinal Franc Rode je bil glavna zvezda razstave slikarja Rudija Spanzla, ki ga je portretirani kardinal primerjal z znamenitim renesančnim slikarjem Rafaelom. Španzlov »junak« se imenuje velikonočni kardinal zato, ker je njegov portret začel nastajati od velike noči pa tja do velikega šmarna. Ker Rudi Španzel velja za najizrazitejšega, najboljšega portretista pri nas in daleč naokrog, naš rojak Franc Rode pa za največjega Slovenca in to Slovenca v Vatikanu, ne more iti mimo nas »pogled slovenskih oči«, kakor se je izrazil nekdo ob končani podobi kardinala. Kakor je umetnik dejal, da mu je bilo v veliko čast in izziv upodobiti Njegovo eminen-co Franca Rodeta, Slovenca v Vatikanu, tako je nas, svoje rojake, kardinal povabil, naj si privoščimo trenutek legitimnega ponosa, da imamo tako visoko talentirane ljudi med nami, kot je Rudi Španzel. »Kardinal Rode je pronicljiv in duhovit človek ... Imel sem ga čast spoznati osebno, kultiviran človek je, blag, človeški, skratka drugačen, kot ga prepogosto predstavljajo mediji ...,« je še dejal znameniti slikar. Janša se je v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim pre-ganjancem in prižgal luč povrnitve dostojanstva dejanskim izbrisancem, opravičiti pa bi se morali tudi kardinalu Rodetu in vsej katoliški Cerkvi za vso prizadejano nesnago s strani »vsezveličavnih« medijev. Toda, kljub vsemu lahko rečemo z Ferdinandom Šrbeljem, umetnostnim zgodovinarjem, da na Španzlovem portretu ni skepse in obupanosti nad svetom, kakor zaznamo na portretih nekaterih starih mojstrov. Vsekakor Rodetov portret prežema krščanski humanizem. Kardinal je med drugim tudi potrdil, da zna odo-brovoljiti občinstvo, rekoč: »Če kdo dvomi, ali ima dušo ali je nima, naj pogleda Španzlove portrete! Čutili boste dušo, ki prebija obraz in se razodeva opazovalcu.« Tako. Spoštovani gospod kardinal in dragi prijatelj, naj vas pronicljive, duhovite, tople in svetle misli vodijo tudi v prihodnje. hran Kepic Zavod za šport in rekreacijo Domžale oddaja s 1. januarjem 2008 v najem pisarniški prostor velikosti 12,25 m2, v 1. nadstropju Doma športnih organizacij, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Povprečna mesečna najemnina v kateri so vključeni vsi obratovalni stroški (poraba elektrike, vode in ogrevanje) znaša 46 EUR. Ponudbe v pisni obliki pošljite na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, najkasneje do 28.12.2007. Dodatne informacije - GSM 041/966 192 (Zupančič) ali po elektronski pošti: janez.zupancic.zavod-sport@siol.net Tradicionalno srečanje v Jamarskem domu Tako kot je že v navadi, je v Jamarskem domu na Gorjuši v organizaciji KS Dob potekalo tradicionalno novoletno srečanje krajank in krajanov, ki so dopolnili 70 let. Udeležilo se ga je veliko število povabljencev, od katerih mnogi vsako leto komaj čakajo na ta dogodek, saj se srečajo z znanci in prijatelji, stkejo pa se tudi nova poznanstva. Predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat, jih je uvodoma pozdravil ter jim v nekaj besedah orisal delo Sveta K S Dob v preteklem letu, kaj se je torej dogajalo med letom, hkrati pa je tudi napovedal, kaj se v prihodnjem letu predvideva. Pri tem je izpostavil izgradnjo največjega projekta ne samo v KŠ Dob, temveč tudi v občini, Obrtno cono Želod-nik. Glede problematike odlagališča odpadkov v Dobu je prisotne razveselil z informacijo, da se po mnogih letih le-to končno zapira. Sledilo je božično novoletno voščilo z željo, da se naslednje leto zopet srečajo. V nadaljevanju sta družabno srečanje krajank in krajanov razživela ter pripravila odlično novoletno vzdušje ansambel Skala ter oktet Sotočje. Prisotni so se veselili, plesali in peli dolgo v noč, vzdušje ter razpoloženje ljudi je bilo res enkratno in prav vsi že komaj čakajo naslednjega novoletnega srečanja. Še nekaj vtisov udeležencev: Ga. Marica: »Super vzdušje, super organizacija, super družba, super glasba, super vse ...« Ga. Kati: »Enkratno, tu bi bila do jutra, če bi trajalo tako dolgo ...« G. Martin: »To je enkratno doživetje, vsa pohvala vodstvu KS Dob za to srečanje, ki je dokaz, da starejši še nismo za v staro šaro, še vedno se znamo veseliti in plesati ter peti.« Ga. Francka: »Nič nam ne manjka tu, vse je enkratno, dobili smo tudi darila, skratka - super« Janez Stlbrlč Praznovali smo teden Karitas Zadnji teden cerkvenega leta je Cerkev na Slovenskem že vrsto let v znamenju Tedna Karitas. Sodelavci Karitasa se v tem tednu srečamo v Slomškovi Ponikvi in na dobrodelnem koncertu v Celju, kjer se duhovno obogatimo za nadaljnje delovanje. V tednu Karitas na različne načine nagovarjamo ljudi k darovanju finančnih sredstev in hrane za ljudi v stiski. Župnijska karitas Domžale že vrsto let pripravlja zbiranje hrane, tako da na nedeljo Kristusa Kralja delimo prazne vrečke, v katerih verniki na prvo adventno nedeljo, kije tudi nedelja Karitas, prinesejo hrano in jo odložijo v župnijski cerkvi. Ob letošnji akciji smo v nedeljo, 2. decembra, zbrali preko 700 kg osnovne hrane in skoraj 500 kosov sladkih dobrot, konzerv in drugega. Ker smo z akcijo seznanjali tudi druge, so jo začeli izvajati tudi v nekaterih drugih župnijah. V letu, ki je bilo zaznamovano z veliko naravno nesrečo, ob kateri ste mnogi sodelovali s prispevki, niste pozabili niti na Župnijsko karitas. Za vse vaše darove, pomoč in podporo, ki ste jo izkazovali v leju 2007, se vam iz srca zahvaljujemo v svojem imenu in v imenu prosilcev. Naj bo vaš DA, ki ga spreminjate v DAR, bogato poplačan. Naša zahvala gre tudi vsem organizacijam in posameznikom, ki ste kot dona- Vesele božične praznike ter srečno in zdravo v novem letu 2008 vsem krajankam in krajanom vošči Svet Krajevne skupnosti Koval Ob koncu leta se želimo Krajevni skupnosti Dob zahvaliti za finančno pomoč, članom in članicam za udeležbo v naši dejavnosti, vsem skupaj pa želimo prijetne praznike ter veliko zdravja, sreče in veselja v letu 2008. Hkrati vas vabimo, da se nam pri našem delu pridružite. l§J»gj^^B Krajevna organizacija za vrednote NOS Dob - Krtina Društvo vojnih invalidov Domžale in osta čanom srečno novo leto 2008 Voščimo vam prijetne božične praznike in naj vas sreča, zdravje in veselje spremljajo vse dni v letu 2008. Hkrati vas vabimo, da se nam pridružite na dobrodelnem koncertu za naš novi kombi, ki bo 1. februarja 2008 v Domžalah. Društvo parapleglkov ljubljanske pokrajine Vsem svojim Članom in članicam ter občanom in občankam želimo v letu 2008 veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov in dobrega sodelovanja. Območno združenje za vrednote NOV Domžale torji ali sponzorji podprli našo dejavnost ob dobrodelnem koncertu. Vsem vam želimo radosti in miru polne božiče dni. Prihajajoče leto 2008 pa naj bo napolnjeno z zdravjem, srečo in osebnim zadovoljstvom. Janez Kastellc, ŽK Domžale Srečno 2008 S tradicionalnim prazničnim srečanjem smo zaključili še eno leto prijetnega druženja v okviru Društva izgnancev Slovenije -Krajevne organizacije Domžale. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi v letu 2008, ko bomo skupaj obiskali Rezijo in Lendavo, če bo dovolj prijav se bomona tradicionalni slovesnosti v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen poklonili spominu taboriščnikov, obiskali kraje izgnanstva v Nemčiji ter se z drugimi izgnanci srečali na tradicionalni slovesnosti ob dnevu izgnancev. Vsem želimo prijetne praznike, veliko sreče, zdravja in veselih srečanj, morda tudi z nami! Društvo Izgnancev Domžale OPTIKA BRÍÍÍIT.V Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra izbira okvirjev • najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel. • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči • sončna očala Delovni čas od pon do pet. od 10. do 18. ure. Bukovceva 30. Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Spominska slovesnost ob 63. obletnici tragičnih dogodkov v Rudniku bo v soboto, 5. januarja 2008, ob 10. uri pred spomenikom padlim v NOB v Rudniku pri Radomljah. Vabimo k čim številnejši udeležbi. Vesele praznike Vam želi Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale. Ob zaključku leta 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali, daje za nami še eno uspešno kulturno leto. Vsem želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2008 ter vas vabimo, da ste tudi v letu 2008 čim večkrat z nami. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Saj veš, najlepši dar, prijazen je nasmeh ... Vesel božič ter srečno, zdravo in veselo leto 2008, tudi z našo pesmijo Ženski pevski zbor Stane Habe OD Domžale Naj božič in novo leto na lica prineseta smehljaj. Naj se v očeh iskrica prižge, naj iztegne se dlan, ki ujela bo trenutek sanj. Želimo, da vsakdo bo misel nekoga. Da skrita želja bi se izpolnila, ki v novem letu bo dušo napolnila. Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike. Center za socialno delo Domžale bo sredstva, ki bodo porabljena za nakup novoletnih voščilnic, nakazal na Društvo rejnic in rejnikov Domžale in za nakup novoletnih daril otrokom, ki so vključeni v projekt Učenje za življenje. Center za socialno delo Domžale Prijazne božične praznike, srečno, zdravo in uspešno leto, v katerem si želimo veliko sodelovanja, vam vošči Turistično društva Ihan. Pred nami so novoletni in božični prazniki. Želimo vam, da jih preživite lepo in da vas vse dni v letu 2008 spremljajo sreča, zdravje, veselje, družinska toplina in morda tudi kakšno srečanje z nami. Društvo upokojencev Domžale Vsem gasilkam, gasilcem, krajanom in našim prijateljem želimo prijeten božič in srečno, zdravo in varno leto 2008 ter se vam zahvaljujemo za vso pomoč. Na pomoč! Prostovoljno gasilsko društvo Ihan Prijetne vse praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2008. Iskrena hvala vsem, ki ste v letu 2007 sodelovali z nami pri plemenitih poslanstvih! Območno združenje Rdečega križa Domžale Knjižnica Domžale, Srednja šola Domžale in British Council Branje je žur, reading is cool Dan po slovenskem kulturnem prazniku so se v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale zbrali dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale, da bi direktorju British Councila, Robertu Mon-rou, njegovi sodelavki Danili Be-loglavec, direktorju Srednje šole Domžale, mag. Primožu Škoficu, ter direktorici Knjižnice Domžale, Babari Zupane Obenvalder, predstavili prvo leto uspešnega sodelovanja v projektu Branje je žur, reading is cool. British Councll British Council je mednarodna organizacija Združenega kraljestva na področju izobraževanja, znanosti in kulture. Deluje v 110 državah, v Sloveniji je od leta 1992, njen cilj pa je vzpostavljati trajne vezi med Slovenijo in Veliko Britanijo s ponudbo izobraževalnih in inovativnih projektov posameznikom in institucijam. S svojim delovanjem želi postati partner za kulturne' odnose in sodelovanje razširiti preko slovenskih meja. Tako bomo lahko partnersko sodelovali pri bolj obsežnih in dolgoročnih projektih z različnimi organizacijami. Branje je žur, reading is cool Branje je žur. reading is cool je projekt British Councila za spodbujanje branja med mladimi, ki povezuje javne knjižnice in šole po Sloveniji, zagotovi strokovno znanje in knjige ter poskrbi za usposabljanje moderatorjev in mentorjev. Namen projekta je predstaviti branje kot prijetno dejavnost v neformalnem okolju, ki ne spominja na šolo, temveč se osredotoča na bralca ter na teme in značilnosti, ki zanimajo srednješolce. Bistveno vlogo imajo mladi moderatorji, ki so tudi sami navdušeni bralci, cilj projekta pa je vzpodbuditi srednješolsko mladino k branju knjig v slovenskem in angleškem jeziku ter jih v okviru bralnih skupin pritegniti k pogovoru o določenih temah in k drugim aktivnejšim oblikam sodelovanja. Knjižnica Domžale se je povezala s Srednjo šolo Domžale in kot pravi sodelavka s tega področja, Zdenka Kopač, so ustvarili pristne odnose, oblikovali bralno skupino, ki jo vodi mladi dijak Tomaž Sko-čir kot moderator, kot mentorica pa sodeluje prof. Martina Moti. Za prvo knjigo so si dijaki, ki se jim dejavnost v bralni skupini prizna kot obvezna izbirna vsebina, izbrali Pijevo življenje, prejeli od British Cousila potrebno število knjig ter se po prebrani knjigi o njej tudi pogovorili. Domžalska knjižnice je prejela zbirko British Councila UK ftetion for, teenage readers, ki mladim bralcem omogoča, da berejo podobne knjige, kot jih obravnavajo v bralni skupini, hkrati pa 110 naslovov sodobnega angleškega leposlovja za najstnike v knjižnici omogoča, da si bodo omenjene knjige lahko izposodili tudi ostali bralci. Podobno je v svojem pozdravnem nagovoru menila tudi direktorica Knjižnice Domžale, ga. Barbara Zupane Obervalder, ki je poudarila, da branje mora biti potreba in navada, radost in užitek. Projekt je ocenila kot zelo pozitiven, saj spodbuja prostovoljno branje v šolah ter sodelovanje šole in knjižnice, hkrati pa pomaga k dvi- gu bralne pismenosti. Vsak čas je ravno pravi za branje, zato beri-mo, je zaželela mladim. Podobno je menil tudi direktor British Co-unsila, David Monro, ki je v pogovoru za Slamnik izrazil svoje zadovoljstvo ob delovanju bralne skupine ter povezavi srednje šole in knjižnice. »Pomembnost bralnih skupin je v tem, da mladi ljudje sami razmišljajo o vsebini prebranih knjig, jo komentirajo, ocenjujejo ter o njej razmišljajo, ne da bi jih kdo k temu spodbujal. Tovrstno branje mladim prinaša sproščenost in energijo, še posebej pa me veseli, ker mladi ljudje v branju uživajo. Knjiga daje bistveno več kot sicer čedalje bolj priljubljeni elektronski mediji, ki ne morejo nadomestiti branja knjig«, je dejal g. Monro in se za uspešno sodelovanje v projektu še posebej zahvalil knjižnici in srednji šoli. Slovesnost gaje navdušila, še posebej sta ga s svojim petjem v angleškem jeziku očarala Martina Sraj in Rok Pečeč-nik, nekdanja učenca OŠ Preserje pri Radomljah. Prisrčno slovesnost je s svojo pesmijo Prižgala bom luč, ki je pomenila tudi uvod v bližajoče praznične dni, popestrila Damjana Godič ter sproščen pogovor mladih bralcev. Projekt Branje je žur, reading is cool je končan, vendar le s strani British Counsila, ki pričakuje, da se bo nadaljeval v okviru Ministrstva za kulturo. Vsi, ki smo bili na slovesnosti, verjamemo, da bosta Knjižnica Domžale in Srednja šola Domžale tudi v prihodnje stopali z roko v roki. Vera Vojska Lutke pri Sončkih V preteklem mesecu smo v skupini Sončki, ki je najmlajša skupina v Zasebnem vrtcu Mali princ, uživali v družbi lutk. Spoznali smo različne vrste lutk, od tistih, ki jih damo na prst ali celo roko, do lutk na kuhalnici, marionet, plišastih igračk, ki jih tudi lahko uporabimo za lutke in še veliko drugih. Da pa smo našo zbirko lutk še povečali, smo se kar sami lotili izdelave. Pobarvali smo blago, v katerega smo zavili kepo papirja, zavezali masno, dodali še gumbe za oči in narisali usta in že smo se lah- ko preizkusili v vlogi lutkarjev. Ob koncu meseca pa smo si ogledali tudi čisto pravo lutkovno predstavo z naslovom Zelo lačna gosenica. Najprej smo igralnico preuredili v gledališče z odrom in stoli za gledalce, se posedli in si prestavo z velikim zanimanjem ogledali. Ob koncu pa smo tudi sami v roke vzeli lutke in uprizorili še svojo predstavo. Andreja Kovač Je leto okoli, vesela sem spet, da Vrtec Domžale s 600 otroki vošči vam spet: Bodite nam zdravi, veseli vsi, da 10.04.2008 ob 17.uri vas gostimo v Domžalah na 60-tetnici! Ta čestitka naj kot vabilo velja, da pridete tja, kjer se vaš otrok lepo ima! Ravnateljica Marija Jerlna Zbiranje igrač za ogrožene otroke v Vrtcu Urša Sodelovanje Centra za socialno delo Domžale in Vrtca Urša poteka že peto leto. Naš skupni interes je, da bi tudi otroci iz socialno ogroženih družin doživeli utrip prazničnega vzdušja, ki je prisoten v mesecu decembru. Tudi letos smo v vrtcu Urša organizirali akcijo zbiranja igrač. K sodelovanju smo povabili starše otrok, ki obiskujejo naš vrtec. Odziv je vsako leto večji in tako smo tudi letos zbrali veliko kvalitetnih in lepo ohranjenih igrač, primernih za otroke v predšolskem obdobju. Na prošnjo Centra za socialno delo Domžale smo izvedli tudi akcijo zbiranja opreme za novorojenčka, ki jo bo prejela ena od družin. Tudi v tem primeru so se starši prijazno odzvali in zbrali smo vso potrebno opremo in oblačila. Zahvaljujemo se vsem staršem in otrokom, ki so se odzvali našemu vabilu in tako polepšali praznične dni nekaterim otrokom. Suzana Zalogar In Marinka Jurčič Morda si pa zaslužimo observatorij? Ko sem pred nekaj leti začel spoznavati astronomijo, si nisem mislil, da mi bo vzela toliko časa. Sam zaradi svojih desetih služb - hobijev nimam dovolj časa, da bi se posvetil le astronomiji, zato sem izumil hitrejšo metodo učenja. Prvi korak: vse generacije mojih učencev morajo v 9. razredu narediti referat na temo, ki jim jo izberem glede na karakter in interes kar jaz sam. To pomeni, da letno slišim po 3x 25 različnih tem: o posameznih planetih, Son- Sreda, 12. januarja 2008 Cvetličarna Slovnik božič in srečno 2008 Breznikova 56, Ihan, teuWMJ0(i NOVO V DOMŽALAH NET-PLAN ET iwnova, servis an prooaja tooerjev, tranov BROTHER, CANON, EPSON, HEWLETT PACKARD (HP), PHILIPS, LEXMARK, XEROX, SAMSUNG, KYOCERA, PANASONIC, MINOLTA, NEC... SERVIS RAČUNALNIKOV V prodaji imamo tudi kom pati bilne Tonerje, kartuse in trakove nemškega proizvajalca KMP PT AG. PE: Domžale, Kamniška ulica 2,1230 Domžale Kontakt 041 252 525,031 495 777 Odprto: pon pet 8h-l 2h, 13h-l 9h, sobota: 8h-12h Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008! cu, Luni, zvezdah, galaksijah, o poletih v vesolje, o zgodovini astronomije____ Drugi korak je bil,' da sem napisal delovne zvezke za izbirni predmet Astronomija, v tem trenutku sta že izšla prva dva sklopa (Sonce, Luna in Zemlja, ter Daljnogledi in planeti), tretjega, z naslovom Zvezde in vesolje, pa ravnokar končujem. Še več, vse tri sklope sem že po 2x tudi poučeval in delovne zvezke v praksi tudi izpilil (ob veliki pomoči dr. Gombocove, pri zadnjem pa so mi potrpežljivo pomagali »Rezmanovci«). Tretji korak: Učence, učitelje pomočnike učim, naučim jih vse, kar znam, prav tako oni mene. Ni me sram, če marsikateri učenec zna delati z računalnikom bolje kakor jaz. Takšen učenec ali sodelavec je zame velika pridobitev na astronomskih taborih. Četrti korak: opremo za opazovanje sem ves čas nadgrajeval, zato imamo na šoli 3 teleskope: stari refrak-tor (izboljšali smo mu stojalo in naredili zaslon za opazovanje Sonca), doma narejen teleskop (učenec gaje naredil za tekmovanje mladih tehnikov), I,X200 - o katerem ni treba izgubljati besed). Povrh imamo še CCD kamero, kamero za opazovanje Lune, 3 projektorje za opazovanje Sončevih peg in Lune (dva smo naredili sami), 10 vrtljivih zvezdnih kart, zvezdnih atlasov... Kar nekaj orodja so naredili tudi moji učenci (kvadrant, merilnik kota med zvezdama, dežnik za prikaz gibanja zvezd, model refraktorja - iz starih leč in okularjev mikroskopa ...). Tudi sam imam nekaj opreme: dober lovski daljnogled, laser /. močnim zelenim curkom (za prikaz ozvezdij) majhen voden Meadejev 350mm teleskop, od žene si sposodim LOS 20, od prijatelja Kozarske-ga EOS 10, v službi pa sem si izboril prenosni računalnik. Na tabore z mano hodi Samo Zadravec, učitelj z OŠ Dob, kjer imajo prav tako dobro opremo - dva teleskopa, prenosni računalnik in fotoaparat. Še vedno pa je največji problem čas. Tega imamo vsi radovedni ljudje premalo, zato sem fotografirati, postavljati teleskop, montirati fotografije, upravljati vodeni teleskop - svoje pomanjkljivo osnovno znanje - prenesel na nekaj nadarjenih učencev (za katere upam, da bodo imeli za astronomijo več časa kakor jaz). Peti korak: ta je bil potreben zaradi tisočih vprašanj in problemov, ki jih imam med opazovanji. Spoznal sem Roka, Toneta in Braneta, ki noči pregarajo na observatoriju Rezman. Vendar pa me v obup spravlja polarna postavitev teleskopa, ki jo zaradi prevelikega vložka v času skoraj ne uporabljam, materialna omejenost, luči mesta Domžale, odstotek mojih učencev, ki se po osnovni šoli še aktivno ukvarjajo z astronomijo. Če bi sodil po fotografijah, izdelkih, člankih, ki jih naredijo oblikujejo in sestavijo moji učenci, poleni lahko sporočim le eno: pri takšnem delu in interesu mladih je že čas, da dobimo manjši observatorij s sta-cioniranim teleskopom. Za bogato občino Domžale to ne bi smel biti problem. Učitelji - entuziasti ga bomo poplačali z znanjem, ki ga bomo prelili na mlajše rodove. Bela Szoml Kralj stran 9 DOMŽALE Predstavljamo zlate maturante Špela Kos Če sledite našim predstavitvam zlatih maturantov in maturantk iz naše občine, ki so bili letos še posebej številni, ste lahko ugotovili, da jih največ prihaja z Gimnazije Bežigrad. Tudi današnja zlata maturantka, Špela Kos i/, Ihana, je po štirih letih obiskovanja Podružnične osnovne šole Ihan in uspešnem zaključku Osnovne šole Domžale obiskovala Gimnazijo Bežigrad. O prido- bljenem osnovnošolskem znanju pa pravi:. »Tukaj sem si pridobila dobro podlago za nadaljevanje šolanja ter predvsem veselje do naravoslovnih premetov.« O pripravah na maturo in svojih občutkih pa je povedala: »Priprave na maturo so potekale že dve leti pred samim izpitom, zato na koncu ni bilo potrebnega toliko učenja. Kljub vsemu pa tako uspešnega rezultata nisem pričakovala.« Danes je Špela Kos študentka Fakultete za farmacijo, ki ji po njenem mnenju kasneje odpira številna področja zaposlitve. Katerega bo izbrala, pa še ne ve. Hvala in srečno, Špela! Vera Vojska Pika Nogavička in France Prešeren V knjižnici Domžale smo praznovali 100 - letnico rojstva pisateljice Astrid Lindgren in rojstni dan Franceta Prešerna - Ta veseli dan kulture. Za to priložnost smo pripravili ustvarjalni delavnici. Pravljična delavnica je nosila naslov PIKA NOGAVIČKA. V mesecu novembru - pred 100 leti se ja namreč rodila njena literarna mama, pisateljica Astrid Lindgren. Leta 1945 je objavila prvo knjigo o dogodivščinah svoje najslavnejše junakinje in s tem spremenila podobo svetovne mladinske književnosti. Spremenila se je vzgojna naravnanost. Pika Nogavička je nadnaravno močna deklica, ki živi brez staršev. Ne mara šole, z opico in konjem živi brezskrbno življenje v svoji vili Čira - čara. Lindgrenova je objavila več kot sto knjig in slikanic za otroke (Ronja, razbojniška hči, Erazem in potepuh, Bratec in Kljukec s strehe) ... Nedvomno pa Pika Nogavička ostaja njena najbolj priljubljena knjiga. Na pravljično ustvarjalni delavnici smo z otroki pregledali slikanice in knjige o Piki Nogavički in se .spominjali njenih odšleka-nih vragolij. Ob petju Pikinih pesmic smo si izdelali unikatno pravljično junakinjo. Na delavnici MOJ PREŠEREN pa smo se spominjali našega naj- večjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Po kratkem pogovoru o pesniku in njegovi poeziji smo izdelali kulturno ustanovo, kjer domuje veliko knjig-knjižnico. Dragi otroci! Vabim vas, da nas obiščete tudi na prazničnih delavnicah, kjer bomo izdelovali novoletne voščilnice in novoletne okraske. Nives Podmlljšak ZIV ZAV d.o.o. TROOVINA Z OBUTVIJO NOVOLETNI POPUSTI b3ngxt e. ciciban 1. nadstropje, Breza center (Spar Domžale) Na zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju 470 udeležencev Domžalski taborniki smo v noči med l. in 2. decembrom v Ihanu uspešno izpeljali že deseto Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje - ZNOT. Primerno vreme je zdržalo vse do nedeljskega jutra, nasmejani obrazi in energije polni tekmovalci so z nasmeški odhajali na orientacijski pohod, nazaj pa prišli prav tako nasmejani, le z dodatkom vode in blata na obuvalih ter utrujenimi nogami. Na zboru že tradicionalnega tekmovanja, ki ga vsako leto organizira Rod skalnih taborov iz Domžal, se je letos zbralo kar 470 tekmovalcev in organizatorjev. Tako velikega obiska domžalski taborniki na ZNOT-u še nismo imeli, tako da smo ob 10. obletnici podrli nov rekord. Petinosemdeset ekip iz cele Slovenije je tekmovalo v treh kategorijah: gozdovniki in gozdov-nice, popotniki in popotnice ter raziskovalci, raziskovalke, grče in grčice. Orientacijski pohod je potekal v okolici Ihana s startom in ciljem pri osnovni šoli. Miha Karlovšek, glavni traser orientacijskega pohoda, je povedal, da seje dolžina letošnjih prog gibala med 5 in K) kilometri ter da so bila močvirnata polja in zelo razgiban teren morda vzrok, daje orientacijski pohod tekmovalcem vzel nekoliko več časa, kot je bilo načrtovano. Samo vzdušje med tekmovalci je bilo zelo pozitivno. V telovadnici, kjer so prenočile, so ekipe ustvarile manjše skupine s kitaristi na čelu. Zabava, taborniške pesmi in pogovori dolgo v noč so bili tako tudi tokrat nepogrešljivi del ZNOT-a. V nedeljsko jutro smo zbudili v deževen dan, kar pa nas ni motilo, saj so nas razveselili že tradicionalni krofi, ki so na obraze prinesli sladkor v prahu ter zadovoljstvo ob sladkem zajtrku. Tekmovanje smo sklenili s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim, ki so prejeli tudi uporabne nagrade naših sponzorjev. Vsem se zahvaljujemo za njihovo pomoč, še posebej Občini Domžale, OŠ Domžale-Podružnična šola Ihan, domžalskim gasilcem ter podjetjem Induplati, Avtoakustika, Kompas MTS, Garmin ter Geodetskemu zavodu Slovenije. Več o tekmovanju najdete na spletnem naslovu http:// znot.rutka.net/. Maja Omahna m ....................." -............... rji M*:*. tat WêêHÊ^ÊÊIêÊÊÈêêëëéèêBÊÊ.. Ali obstaja recept za srečno in trajno partnerstvo v dvoje? Partnerski odnosi so vedno aktualna tema, saj smo vsi soočeni z novimi družbenimi vrednotami in potrebami, ki so precej drugačne od tistih iz časov naših staršev. Živimo v novih okoliščinah (dela, komunikacij, bivanja, druženja ...), a imamo stare vzorce obnašanja, ki ne funkcionirajo več, torej moramo razviti in vzpostaviti nove. Mladi se danes odločajo za partnerstvo in družino z več premisleka, meja, ko par ima prvega otroka, se pomika v trideseta leta, vse pogosteje gre za zunajzakonske skupnosti, ki puščajo partnerjem vrata skupnosti na nek način odprta. Vprašanje, na katerega smo iskali odgovor, je bilo, ali obstaja recept za srečno in trajno partnerstvo? V pogovoru, ki gaje povezovala Miomira Šegina, so sodelovali Nataša Banko, univerzitetna diplomirana psihologinja specialistka in Alenka Savnik, diplomirana socialna delavka, obe iz Centra za socialno delo Domžale ter Dalida Horvat iz Društva SOS telefon za otroke in ženske žrtve nasilja. Najti pravega partnerja se danes zdi veliko lažje kot kdajkoli prej, a vendar ne moremo trditi, da so izbire bolj posrečene kot so bile nekoč. Živimo v času poudarjene individualnosti, ko je malo prostora in pripravljenosti za medsebojno prilagajanje. Preprosto, vsi na skrivaj pričakujejo, da bo slepa zaljubljenost naredila to, česar ne more pripravljenost za dialog in posluh za potrebe drugega. Ker so med nami številne tradicionalne, biološke, družbene in družinske razlike, je naivno pričakovati, da bo partnerstvo potekalo gladko in brez vseh zapletov. Vendar so naša pričakovanja vedno velika in razočaranje potemtakem še večje, če nam ne uspe razviti prijaznega in uspešnega partnerskega odnosa. Temu je »krivo« to, da v partnerju podzavestno iščemo svoje vzorce iz otroštva - bolj so nas ranili, bolj je verjetno, da bomo spoznali in se zaljubili v osebo, ki bo v nas prebujala probleme, ki jih nismo razrešili v otroštvu s svojimi starši oziroma kasneje z našo bližjo okolico. Torej, ne izbiramo partnerja zavoljo njega, temveč za- voljo sebe. Skupni imenovalec dobrih odnosov so v prvi vrsti: dovolj časa za partnerstvo, veliko znanja o partnerstvu, ki vključuje predvsem zavedanje, da ene same resnice v odnosnih zadevah ni in da v zvezi s konkretno situacijo obstaja toliko resnic, kolikor posameznikov je udeleženih. Če vse to upoštevamo, smo v odnosu do partnerja bolj strpni, kar je seveda predpogoj za dober odnos. Tudi poznavanje drugega je velikega pomena, ne nazadnje samo tako lahko zagotovimo njegove potrebe. Za to je najbolje drugega kar povprašati o tem, kaj si želi in kako konkretno si to predstavlja. Ni dovolj, da nam reče npr., da si želi pozornosti, saj si jo on lahko zelo drugače razlaga kot mi. Zato mora pojasniti, kaj mu bo dalo občutek, da smo do njega pozorni, ali je to klic po telefonu, šopek rož ali kaj tretjega. In če se vrnem k formuli za uspešno partnerstvo, potem naj dodam še, da zelo veliko ljudi ve, kakšno naj bi uspešno partnerstvo bilo, zelo malo pa je tistih, ki to, kar vedo, uporabljajo v praksi. Nepripravljenost, da bi v razmerju jemali in dajali v približno isti meri, je vzrok za nezadovoljstvo in nesporazume, ki partnerstvo čez čas pripelje v slepo ulico. Ko odpove komunikacija, se prebudi nasilje. Odnos do sebe in do sveta se oblikuje v prvih petih letih življenja. Otroci so dobesedno naš produkt, kakor v fizičnem tako tudi v psihičnem smislu. Otrok, ki je v zgodnjem otroštvu doživljal nasilje v družini, prevzame enega izmed ponujenih vzorcev: postane oseba, ki izvaja nasilje, ali žrtev. Nasilje je vedno uveljavljanje moči nad tistim, ki ima te moči manj, bodisi psihične, fizične, ekonomske ali družbene. Zato so žrtve nasilja v družini v 97 % ženske in otroci. Da bi razumeli žrtev, moramo spoznati dinamiko nasilnega odnosa. Nasilje praviloma na začetku ni očitno in grobo, temveč gre za postopno »rezanje« življenjskega prostora žrtve: partner, ki izvaja nasilje, ženski spodkopava samozavest in občutek lastne vrednosti, počasi jo izolira od prijateljic in družine, jo kontrolira. z njo manipulira in jo ustrahuje, ženska pa se v imenu ljubezni sama postopno odreka svoji moči in neodvisnosti. Nasilje v partnerski vezi je začaran krog, kjer obdobju naraščanja napetosti sledi izbruh nasilja, temu sledijo opravičevanje in medeni tedni, potem pa se krog nasilja spet ponovi. Nasilje je vedno bolj pogosto, intenzivno in privzema vedno hujše oblike. Tisti, ki nas ljubi in spoštuje, nas ne bo hotel udariti, prizadeti, ustrahovati. Gre za odvisen odnos povzročitelja nasilja, ki se ne more počutiti močnega, če nima nad kom dokazovati svoje moči. Zato je izredno pomembno, da ženska razume dinamiko nasilja. Ko se nasilje enkrat zgodi, je velika verjetnost, da se bo ponovilo in to vedno v hujši obliki. Že pri prvi izkušnji nasilja mora postaviti mejo, ne le pri partnerju temveč pri sebi. Danes je naša ozaveščenost večja, kot je bila nekoč in tudi družba je razvila več mehanizmov za preprečevanje nasilja v družini. Obstajajo javne in tudi nevladne organizacije, ki ponujajo strokovno pomoč žrtvam nasilja, ena izmed njih je Društvo SOS telefon. Ta ima varno hišo, sodeluje s policijo, tožilstvom, centri za socialno delo, z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami ter s sodišči. Pomoč žrtvi nasilja je postopek, ki se začne s svetovanjem, čustveno razbremenitvijo in moralno podporo ter nadaljuje z usmerjanjem žrtve na državne institucije in nevladne organizacije, kiji še lahko ponudijo pomoč na poti iz nasilja. Moški in ženske, ki izvajajo nasilje nad svojimi bližnjimi, lahko poiščejo pomoč na Društvu za nenasilno komunikacijo, lam lahko dobijo potrebna znanja in pomoč za spreminjanje svojega obnašanja. Seveda, če to želijo. Kazenski zakonik in Zakon o socialnem varstvu nalagata vsem institucijam, ki se srečujejo z nasiljem nad otrokom ali mladostnikom, da prijavijo oz. poročajo o primeru centru na socialno delo in/ali policiji ter tožilstvu. Še največ pa pri ustavljanju nasilja naredimo mi sami, ko si ne zatiskamo oči pred nasiljem, ki ga doživljajo naši sosedje, znanci ali sošolci. Včasih zadostuje že to, da žrtev spodbudimo k temu, da poišče, ustrezno strokovno pomoč in ji pri tem damo moralno podporo. Če nasilnega vedenja ne obsojamo, ga na tihem podpiramo. Zavedati seje treba dejstva, da odrasli ljudje nosimo odgovornost za svoje obnašanje in da za nasilje nikoli ni opravičila. Mirni Šegina Cerkev in shodnica (2) Krščanska umetnost je z likom dveh žena - Cerkve (ecclesia) in shodnice (svnagoga) - izražala resnico, da seje Stara zaveza končala in je s Kristusom nastopila Nova zaveza. Shodnico so upodabljali na način, ki ni bil vedno spoštljiv do judovskega naroda. Poudarjali so njeno zaslepljenost in nevero in tako utrjevali nenaklonjenost ali celo sovraštvo do Judov (antisemitizem). Pogosto soji nadeli tipično judovsko pokrivalo - koničast klobuk. Iz bizantinske umetnosti prihaja motiv dveh angelov; eden vodi Cerkev h Kristusovemu križu, drugi pa shodnico peha proč od križa. Posebej ponižujoča je upodobitev, ki prikazuje sinagogo, ko jezdi na svinji, torej na živali, ki Judom velja za nečisto. Krivdo Judov za Kristusovo smrt so poudarili tudi tako, da so sinagogi dali v roke orodja njegovega trpljenja. Spet drugod jezdi na lenem, trmastem oslu ali na kozlu. Nastopa kot hinavski netopir, ki ni ne tič ne miš; kot sova, ki je podnevi slepa; kot krokar, ki uživa mrhovino ali kot strupeni škorpijon. Tudi osovraženi morilec Kajn lahko simbolizira Jude, umorjeni Abel pa je predpodoba Kristusa. V krščanski umetnosti visokega srednjega veka srečujemo tudi Judom bolj prijazne upodobitve shodnice, ki pooseblja izvoljeno izraelsko ljudstvo. Sicer še vedno vztraja v svoji zaslepljenosti in zakrknjenosti v razmerju do Mesija, toda ob koncu časov bo vendarle prišla do spoznanja, kdo je njen odrešenik. O tem piše apostol Pavel v pismu Rimljanom (pogl. 9-ll). Na južnem portalu stolnice v Strassburgu sta spet upodobljena oba lika, zmagovita Cerkev in poražena sinagoga, toda sinagoga izžareva enako notranje dostojanstvo in lepoto. Podobno sta prikazani v stolnici v Bambergu, kjer sta sestavni del poslednje sodbe. Ob njiju so apostoli, ki stojijo na ramenih starozaveznih prerokov. S tem je izražena misel, da je Stara zaveza z Izraelom temelj krščanskega odrešenja in da bodo tega odrešenja na koncu deležni tudi Judje. Barvno okno iz 12. stoletja v St.-Denisu prikazuje Kristusa, ki daje Cerkvi na glavo krono, sinagogi pa odvzame z oči zagrinjalo slepote. V zvezi s poslednjo sodbo pozna umetnost tudi tole upodobitev: Cerkev vodi sprevod pametnih svatovskih družic, ki so bile budne in gredo z ženinom na svatbo, shodnica pa je na čelu nespametnih ali nemarnih družic, ki so ženinov prihod zamudile. V cerkvenih molitvah najdemo odmev protijudovske miselnosti, posebej v bogoslužju velikega petka, v katerem so dolga stoletja omenjali neverne Jude. V masni knjigi iz leta 1965 se molitev za spreobrnjenje Judov glasi: »Molimo tudi za Jude, naj jim Bog in naš Gospod odvzame zagrinjalo z njih src, da bodo tudi oni spoznali Jezusa Kristusa, našega Gospoda. (...) Vsemogočni, večni Bog, ki tudi Judov ne zavračaš od svojega usmiljenja: usliši naše prošnje, ki ti jih pošiljamo za to zaslepljeno ljudstvo, naj spozna luč tvoje resnice, ki je Kristus, ter se iztrga iz svoje teme.« Koncil je zahteval, da se iz vseh molitev odstranijo besede, ki so žaljive ali ne izražajo v polnosti evangelj-ske resnice. Zato so navedeno molitev takole preoblikovali: »Molimo tudi za Jude, ki jim je Gospod, naš Bog, najprej govoril. Naj rastejo v ljubezni do njega in v zvestobi njegovi zavezi. (...) Vsemogočni večni Bog, Abrahamu in njegovim potomcem si dal svoje obljube. Milostno usliši prošnje svoje Cerkve, da bo ljudstvo, ki si ga kot prvega izvolil, zaslužilo priti do popolnega odrešenja.« Bogdan Dolenc IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Konstitutivna seja državnega sveta Državni svet je imel 12. decembra 2007 ob 12. uri konstitutivno sejo na kateri so državni svetniki s tajnim glasovanjem izvolili za svojega predsednika Blaža Kavčiča, dolgoletnega člana in nekdanjega poslanca Državnega zbora iz vrst LDS. Novi predsednik je že zasedel svoje predsedniško mesto in vodil prvo, ustanovno sejo državnega sveta. Seje se je udeležil tudi Toni Dragar. svetnik DS in župan Občine Domžale in pojasnil: »LDS je v novem Državnem svetu dobro zastopan, saj ima 6 državnih svetnikov in sedaj tudi predsednika. Trudil se bom, da bomo delali kvalitetno in še naprej podpirali dvodomnost, ki je zapisana v ustavi.« Katarina Kresal je komentirala rezultate volitev in vlogo nove konsolidira-ne stranke: »Po predsedniških volitvah so to že druge volitve, katerih rezultat zgovorno priča o prizadevnem delu naših aktivistov v lokalnih skupnostih in zaupanju elektorjev v naše kandidate.« 00 LOS Domžale OO LDS Domžale se je poslovil od starega leta V sredo 12. decembra so se člani, sim-patizerji in prijatelji OO LDS Domžale poslovili od starega leta 2007. Gostitelj, Toni Dragar, seje številnim udeležencem pridružil po konstitutivni LDS seji Državnega sveta. Kmalu zatem jih je obiskal Krjavelj in sledilo je pismo o dogajanju v Občini Domžale, telegrami pomembnih osebnosti in seveda veliko smeha. Predsednik LDS seje v nagovoru zahvalil Krjavlju in vsem predstavil svoj pogled na preteklo leto in jih povabil k nadaljnjem sodelovanju v novem letu 2008: »Če se dotaknem državne politike lahko rečem, da smo danes v Državnem zboru začeli zelo dobro. Na lokalni ravni pa sem zadovoljen z zaključenimi projekti v letošnjem letu, naj izpostavim zgolj najpomembnejša zaključek projekta plinifikacije ter adaptacija in izgradnja telovadnice ob OŠ Ihan. Začeli smo z Deteljico, ki bo zaključena v prvi polovici prihodnjega leta. V novem letu pa nas čakajo novi projekti in vesel sem, dajih bom lahko realiziral skupaj z vami.« Prijetno druženje seje nadaljevalo ob živi glasbi. 00 LOS Domžale Resolucija o zavzemanju MLD za Socialni liberalizem priložnosti Naš pogled na liberalizem v slovenskem prostoru se razlikuje od neo-kla-sičnega pogleda na liberalizem, bolj znanega pod oznako neoliberalizem. Neoliberalizem spodbuja ekonomsko svobodo na račun vseh ostalih svoboščin in vrednot posameznikov v družbi. Menimo, da je naloga liberalizma večja. Liberalizem, ki ga želimo, si prizadeva s pomočjo javnih institucij spodbujati dejansko svobodo vseh posameznikov v družbi. Zato se zavzemamo za socialni liberalizem priložnosti. Hočemo družbo, ki omogoča prehod iz nižjega v višji družbeni razred in odpravlja socialno ranljivost ter revščino. Zagovarjamo solidarnost na družbeno pomembnih področjih kot so šolstvo, zdravstvo, zaposlovanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, medgeneracijsko sodelovanje, skrb za ljudi, ki so potrebni pomoči. Sklicevanje zgolj na individualno odgovornost posameznika je zavajajoče, saj predpostavlja, da imamo vsi enak položaj, enake sposobnosti in enaka sredstva za uresničevanje svojih preferenc. Liberalke in liberalci vemo, da barva kože, spol, spolna usmerjenost, jezik, vera, starost, politično ali drugo prepričanje, narodna pripadnost, socialni položaj ali premoženje ne smejo odločati o pravicah in svoboščinah posameznika. 00 MLD Domžale Prvo srečanje članic in članov stranke Zares - nova politika v Domžalah V sredo, 5. decembra 2007 je v gostilni Keber v Domžalah potekalo družabno srečanje članic in članov Zares - nova politika ter simpatizerjev z območja Domžal in sosednjih občin. Prvega našega srečanja se je udeležilo štiriindvajset članic in članov. Večina prisotnih je bila iz naše občine, pridružili pa so se nam tudi člani iz Kamnika, Moravč ter celo dva predstavnika z Bleda in Radovljice. Srečanje so pripravili poslanka Zares, Cveta Zalokar Oražem. podpredsednica Zares, dr. Mojca Gabrovšek. in svetnik v Ob- •I MOJE DOMŽALE činskem svetu Domžale, Miha Ulčar. Poleg spoznavnega srečanja članov in simpatizerjev iz Domžal in okolice so bile vsem prisotnim predstavljene novosti v stranki Zares in postopek ustanovitve občinskega odbora. Na srečanju smo predlagali tudi iniciativni odbor za ustanovitev občinskega odbora v občini Domžale v sestavi: Cveta Zalokar Oražem, dr. Mojca Gabrovšek, Miha Ulčar, Jana Urbanija, Igor Zaje, Jurček Novak in Stane Žibert. Za kontaktno osebo so prisotni člani predlagali Miho Ulčar-ja. Predlog iniciativnega odbora smo nato posredovali vodstvu stranke Zares, ki nam mora sedaj potrditi predlagani iniciativni odbor, da bomo lahko v čim krajšem času pričeli z vsemi postopki ustanovitve občinskega odbora stranke Zares - nova politika. Z ustanovitvijo občinskega odbora bomo lahko članice in člani Zares - nova politika v Domžalah pričeli z aktivnostmi in dejavnosti, s katerimi bomo novo politiko približali našim občankam in občanom. Glede na rezultat našega prvega sestanka, zainteresiranost in zagnanost prisotnih članic in članov bo v domžalskem političnem prostoru kmalu zapihal nov, svež veter. MIha Ulčar Svetniška skupina Moje Domžale-varne In uspešne Svetniška skupina moje Domžale - varne in uspešne želi vsem občankam in občanom Domžal vesele božične praznike ter srečno, zdravo, uspešno, varno ter zadovoljno novo leto 2008. MIha Ulčar. vodja svetniške skupine Moje Domžale - varne In Vesele vse decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2008 vam želi Občinski odbor LDS Domžale M □ J E DOMŽALE .itšM MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA * LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENME Socialni demokrati Domžale Cilj je jasen, mandatar potrjen Letošnje prednovoletno srečanje območne organizacije SD Domžale je za nami, podeljena so priznanja za minulo delo, pred nami so novi projekti, plani in predvsem en in edini skupen cilj - zmaga na parlamentarnih volitvah 2008. V začetku decembra smo se srečali člani občinskih organizacij iz Domžal, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina na prednovoletnem srečanju, ki pa ni le zabava kot taka, pač pa ima večji pomen. Tam se tkejo nove vezi, nova poznanstva, podelimo nagrade v zahvalo za minulo delo, pridružili pa so se nam tudi gostje. Tokratna gosta sta bila glavni tajnik SD Uroš Jauševec in vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Po pozdravnem govoru in podanem poročilu predsednika območne organizacije Dušana Pejiča sta nas nagovorila tudi gosta, ki sta opozorila na nekaj ključnih stvari, na katere moramo biti pozorni v prihodnjem letu ter na številne aktivnosti, ki nas čakajo. Vedno z veseljem med seboj pozdravimo goste, tokratnega obiska vodje poslanske skupine SD pa smo bili še posebej veseli, saj zna s svojimi besedami odlično motivirati ter realno predstaviti stanje. Nikakor pa ne gre pozabiti letošnjih nagrajencev za uspešno minulo delo in sicer so bronaste plakete dobili Majda Zevnik (SD Domžale), Rok Kotnik (SD Lukovica) in LiljanaOšep(SD Mengeš), srebrno priznanje je prejel Janko Kralj (SD Domžale), zlato priznanje za minulo delo pa je prejel Mirjan Trampuž (SD Mengeš). Vsem dobitnikom priznanj čestitamo in želimo, da bo naše sodelovanje tudi v bodoče na takšnem ali še višjem nivoju. V tem času poteka tudi evidentiranje kandidatov za državni zbor, ki se bo na nacionalnem nivoju zaključil konec januarja. Tudi v Domžalah smo s pismom svoje člane spodbudili k predlogom, ki 'so jih poslali na naš naslov. Čeprav je bilo jasno, kdo boš naš mandatar, ko zmagamo na volitvah 2008, pa so iz vrha stranke v minulih dneh še enkrat javno potrdili, da bo naš kandidat prihodnje leto, predsednik SD Slovenije - Borut Pahor. Dileme torej ni nobene več. Mateja A. Kegel Mladi Forum SD Domžale Resolucija - živeti s svincem Na aktualne probleme, ki se nahajajo v naši državi, se redno odziva tudi Mladi forum. V minulih mesecih je bilo veliko govora o Mežiški dolini in krepki prisotnosti svinca, zato smo se člani sveta MF odpravili v Mežiško dolino, kjer smo poleg svojih statutarnih obveznosti preverili stanje in vstopili v akcijo, ki jo naši kolegi iz koroške že aktivno izvajajo. MLADI Forum Zavedamo se namreč, da je poleg Mežiške doline, v Sloveniji preveč območij, kjer se zaitiskajo oči pred težavami. Mladi forum je tako v Resoluciji - živeti s svincem izpostavil kar ne- kaj zahtev in potrebnih ukrepov, da bodo tudi prebivalci Mežiške doline in ostalih ogroženih krajev lahko zaživeli spodobno. Vse odgovorne pozivamo, da pristopijo k takojšnjemu, aktivnemu reševanju problema, prav tako je potrebna izvedba stalnih, nenapovedanih inšpekcijskih nadzorov in pa apeliramo na pristojne, da se pričnejo izvajati redni, obvezni in brez doplačila nadzori svinca v krvi pri celotnem prebivalstvu Mežiške doline, ne glede na starost in spol. Zavzemamo stališče, da se osebam, ki so se zastrupile in zbolele za svincem, takoj ponudi brezplačna zdravstvena oskrba. Hkrati pa pozivamo vse okoljevarstvenike, da podajo svoje predloge, kako najhitreje in čim bolj učinkovito sanirati okolje, ki je zastrupljeno s svincem. Mateja A. Kegel Socialni demokrati Domžale in Mladi forum Domžale vsem občankam in občanom Domžal v novem letu želimo veliko sreče, zdravja, uspeha in izpolnjenosti! MLADI Forum SDS Domžale družabno v novo leto Na novoletnem srečanju članov in članic ter simpatizerjev SDS Domžale, katerega se je udeležilo rekordno veliko udeležencev, smo v prijetnem vzdušju nazdravili velikim uspehom vlade Janeza Janše ter tudi uspešnemu delu SDS Domžale. SDS Predsednik SDS Domžale ter poslanec v Državnem zboru RS, Robert Hrovat, je prisotne seznanil z nekaterimi aktualnimi političnimi dogodki ter naredil tudi kronološki presek uspehov sedanje vlade Janeza Janše. Visoka gospodarska rast in s tem možnost višjih plač ter več delovnih mest in dvig kupne moči ter uspeh ob prevzemu evra so le nekatere poteze sedanje vlade, ki nam jih zavidajo tudi številni drugi narodi ter države - in glede na njihov medijski odziv tudi opozicijske stranke na državnem nivoju. Robert Hrovat je omenil tudi uspešno delo SDS Domžale, še posebej podmladka, SDM Domžale, ki so postali najboljši odbor mladih članov in članic v državi. Uspešno je tudi ocenil delo naše svetniške skupine v domžalskem občinskem svetu, kjer smo sicer opozicija, vendar konstruktivna in nemalokrat ravno mi z našimi glasovi rešujemo za občane izredno pomembne projekte, saj je vladajoča koalicija nemalokrat sprta med seboj in gleda povsem različno na posamezne tematike.-ki se obravnavajo na občinskem svetu. Člani inčlanicetersimpatizerji SDS Domžale so nato v neformalnih pogovorih izmenjali številne predloge o našem delu ter tudi o tem, kako naše delo medijsko posredovati ljudem, saj še vedno opažajo medijsko blokado, ker največji državni mediji striktno napadajo vlado ter s tem pozornost ljudi usmerjajo drugam, o uspehih vlade, ki pa so največji doslej, odkar imamo lastno državo, pa kratko malo ne pišejo nič. Tudi zato so takšna srečanja zelo primerna za informiranje predvsem tistih, ki niso strankarsko opredeljeni, temveč s simpatijami gledajo na naše delo ter naše zavzemanje za prijetnejši jutri vseh nas. Dvig popularnosti SDS-ja je v vzponu (to beležijo tudi ankete), zato z optimizmom gledamo na volitve leta 2008, še posebej, ker število članov in simpatizerjev narašča iz dneva v dan. Veseli smo vsakega novega člana in če se strinjate z našim programom ter našo vizijo razvoja naše občine in države, se nam pridružite. Več o tem srečanju ter tudi o vseh ostalih naših dogodkih si lahko preberete na vsebinsko zelo bogati spletni strani SDS Domžale, kjer se nahaja tudi on-line pristopna izjava. Janaz Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale. sds.sl Moto SDM Domžale Energija za prihodnost SDM Domžale, podmladek SDS Domžale, je v okolju domžalske občine prisotna že vrsto let, njen cilj pa je mladim omogočiti oblikovanje in izražanje politične volje na prav vseh področjih javnega življenja. Z ustanovitvijo leta 1989 je SDM na državnem nivoju vstopila v prostor, nad katerim je imela do tedaj monopol Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS). SDM je postala prva demokratična^politična organizacija mladih v Sloveniji in že marca 1990 je s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. SDM je odigrala bistveno vlogo pri oblikovanju temeljev slovenske mladinske politike na demokratični podlagi. Tako je bila med ustanoviteljicami Mladinskega sveta Slovenije kot koordinatorica slovenskih mladinskih organizacij. Podobne aktivnosti je SDM prenašala na lokalno raven, saj je bila v občini Domžale soustanoviteljica Mladinskega sveta Domžale (MSD). V SDM Domžale znamo vedno podati vsebinske pobude, grajati in ustvarjati. Marsikdaj smo dosegli kaj, kar je bil na videz nemogoče. Danes je SDM Domžale sodoben podmladek, ki ima zgodovino, je dobro organiziran, ima sposobne člane in zna podajati vsebino. Imamo člane, ki prihajajo iz različnih delov naše občine, aktivno pa sodelujemo s sosednjimi odbori (Kamnik, Lukovica,...). Imamo torej dovolj znanja in izkušenj ter tudi energije za prihodnost. Če si želiš delovati v okviru SDM, se nam pridruži. Smo odprti, pozitivno naravnani ter polni energije. Več o naših aktivnostih si lahko pogledate na spletni strani www. domzale.sds.si, kjer se nahaja tudi on-line pristopna izjava. Gregor Horvatlč predsednik SDM Domžale Clanl In članice ter slmpatlzerjl SDS Domžale v prijetni družbi s predsednikom SDS Domžale ter hkrati tudi poslancem v DZ RS, Robertom Hrovatom. Slovenska demokratska stranka Domžale (SDS Domžale) želi vsem bralkam in bralcem Slamnika prijetno praznovanje božiča ler dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko osebne sreče, uspehov ter zdravja. Željam se pridružuje tudi strankin podmladek (SDM Domžale). SDS Občanom in občankam želimo vse lepo v novem letu 2008, še posebej veliko zdravja in osebnega zadovoljstva I V letu 2008 se bomo še. aktivneje zavzemali za urejanje pogojev za življenje starejših in vztrajali na ustvarjanju ugodnejših možnosti za vstopanje v aktivno življenje mladih generacij. Občinski odbor DESUS <><><>oooo<>o<>oo<>< «!, i*! A Z A OOMZALL S\ttmkka skupina Peter Vcrbič-IJSTA ZA DOMŽALF. Spoštovana ga. Violeta Vodlan! Zahvaljujem se vam za pismo glede vašega problema - Šolske ceste (udarne jame), vaš in naš skupni problem povsem razumem. Obljubim vam, da bom na seji Občinskega sveta 19. decembra 2007, dal pobudo za ureditev tega dela Šolske ceste. Upam, da bo župan tokrat zbral toliko poguma in to pobudo uslišal. Vse preveč je izgovarjanja, da ta ali ona cesta ni v pristojnosti občine, kot bi hoteli reči, kar je slabo, je od države, dobro pa od občine. Gospa Violeta, bojim se, da bomo tudi tokrat morali problem rešiti sami s svojimi sredstvi! Županu zastavljam vprašanje: Kdaj bodo imele ceste in vrtci v občini prednost pred manj pomembnimi projekti, ki jih podpira? Pater Verblč Občinski svetnik www.peter-verbic.si Peter Vcrbič- LISTA ZA DOMŽALF. «,:*;,» ZA DOMŽALE Vam želi vesele božične praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti ter Varnostni oceni za Občino Domžale na rob Partnerstvo med policijo in občani Policijo in njeno uniformirano osebje podzavestno še vedno doživljamo kot predstavnike države, aparata, možne vzroke neprijetnosti in nevšečnosti, kot tiste, ki nas kaznujejo in občasno jemljejo naš denar. Pa vendar hkrati vemo, da bi policiste morali dojemati kot ljudi in organizacijo na naši strani, ki nas varuje, nam pomaga, rešuje. Kdaj bomo policiste sprejemali kot naše, kot je to recimo pri gasilcih in reševalcih? Maja letos je bil v Slamniku objavljen intervju s komandirjem policijske postaje Domžale, ki je med drugim tudi izjavil, da predstavitev policije občanom v obliki javne tribune ni potrebna. Zato sem na občinskem svetu 23. maja župana povprašal po komunikaciji med vodstvom občine in policijo ter dal pobudo za srečanje vodstva domžalske policije z občinskim svetom. Verjetno smo tudi zato na novembrski seji obravnavali varnostno oceno za območje občine Domžale za 1. polovico leta 2007, ki jo je predstavil pomočnik komandirja Policijske postaje Domžale. To poročilo pa je bilo tudi povod za intenzivno in dinamično razpravo svetnikov, ki niso toliko komentirali same ocene varnosti, ki je glede na ostale dele Slovenije menda relativno ugodna (?!), temveč smo precej pozornosti namenili vključevanju in sodelovanju policije z lokalnim okoljem. V imenu svetniške skupine SLS sem predstavil poglede na možnosti izboljšanja partnerstva med policijo in občino oz. občani. Izvedeli smo namreč, da domžalski policijski postaji primanjkuje osebja, zato sem izpostavil možnost in pripravljenost, da tako župan kot občinski svet na to problematiko intenzivneje opozarja vodstvo policije na državni ravni in ministrstvo za notranje zadeve. Ne moremo spregledati občutka, da je policija manj in manj prisotna na terenu, zato je prvi pogoj popolnitev postaje. Opozoril sem tudi, da bi morali občani poznati svoje policiste, ki Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 200H, v katerem se tudi pri SLS nadejamo novih uspehov! Iskreno vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. bi jim veliko lažje in hitreje posredovali informacije o morebitnih nenavadnih ali sumljivih dogodkih in osebah, saj se le redko zgodi, da tatovi in ostali nepridipravi uspejo neopaženo opravljati svoje nečedno delo. A ljudje nočemo imeti sitnosti s sodišči ali pa se bojimo maščevanja, čeprav bi verjetno radi pomagali in sodelovali pri preventivi. Žal razdelitev Upravne enote Domžale (zajema občine Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče) na dva policijska okoliša in s tem dva policista - vodji okoliša, niti slučajno ne omogoča, da bi takega policista občani poznali, kaj šele, da bi uspeli zgraditi odnos zaupanja in partnerstva. V tem smislu zagotovo obstaja več možnosti za izboljšanje stanja. Že nekaj časa lahko v naši občini zaznavamo porast kaznivih dejanj na območjih, kjer se še do nedavnega s kriminalom nismo srečevali, npr. vlomi v avtomobile obiskovalcev izletniških točk, obiskovalcev na pokopališčih. Prepričan sem, da bi že jasna, a diskretna oznaka na parkiriščih, da naj pazimo na svoje stvari oz. da naj vrednejših predmetov ne puščamo v avtih, delovala preventivno. Zato bi bilo nujno sodelovanje policije in občine, saj bi na pobudo in zaznavanje pojavov s strani policije občina preko svojih služb lahko namestila ustrezne opozorilne table. Problemi obstajajo, želja po večji varnosti občanov je močna, pripravljenost s strani ljudi tudi, zato bi lahko bila prav občina Domžale in naša policijska postaja vzgled in primer uspešnega partnerstva. ■•jajMHajMajw Rok Ravnikar, občinski svetnik http://ro- Občinski odbor SLS Domžale NASI POSLANCI Zavajanja opozicije - tu je dokaz! IP V medijih vsakodnevno beremo o številnih zavajanjih, ki jih v medije lansira opozicija. Potrebno pa se je vprašati, čemu tako zavestno zavajanje javnosti, ki ga je že toliko, da se ljudem upravičeno zastavljajo vprašanja o moralnosti početja opozicije ter medijev, saj se ljudje zavedajo, da kljub vsemu ni tako slabo, kot natolcuje opozicija. Da naša vlada ne dela slabo, temveč odlično (tako dobrih rezultatov ni imela še nobena vlada v Sloveniji), sem pripravil kratek zbirnik nekaterih uspehov vlade ter vladajoče koalicije v parlamentu: - Pospešena gospodarska aktivnost in višja zapo slenost ter rekordno nizka brezposelnost; - Prevzem evra 1. januarja 2007- kot prva nova članica EU; - Predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008; - Izvajanje ukrepov v okviru gospodarskih in socialnih reform; - Podpis socialnega sporazuma, sporazum s sindikati javnega sektorja; - Uskladitev pokojnin z rastjo plač; - Davčno področje urejeno na moderen, mednarodno primerljiv in socialno vzdržen način; - Razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih; - Odpravljanje administrativnih ovir; - Povečana kupna moč prebivalstva; Nekaj glavnih kazalcev o Sloveniji: - Rodnost: V letu 2006 seje rodilo 18.932 otrok; - največ v zadnjem desetletju; - Revščina: pod pragom tveganja revščine živi 12,1% ljudi, povprečje za EU je 16%. Med državami Evropske monetarne unije je samo Nizozemska bolje uvrščena od naše države; - Brezposelnost:občutno znižanje brezposelnosti, ki je v povprečju v letošnjih desetih mesecih za 17,6 % nižja kot v primerljivem obdobju lanskega leta; - Plače:V letu 2006 so bruto plače v Sloveniji nominalno porasle za 4,8% in realno za 2.2%. V letu 2007 bo po napovedi UMAR -ja nominalno povišanje bruto plač za 5,9% in realno 2,4%; - Pokojnine se povečujejo skladno z rastjo plač. Povprečne pokojnine so se v letu 2006 povečale za 4,7 %. Pokojnine v letu 2007 so se povišale za približno 5,9% nominalno oziroma 2,4%; - Vlada RS je sprejela leta 2005 Program in letos še Zakon o podpornem okolju za podjetništvo in poenostavila številne postopke. Danes se s.p. ustanovi v enem dnevu in na enem mestu. Od februarja pa bo na enak način mogoče ustanoviti tudi d.o.o.; - Reorganizirano je bilo članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije, ki je sedaj prostovoljno; - Sprejetje bil obrtni zakon, ki poenostavlja številne postopke in omogoča lažje delovanje obrtnikov; Vlada v tem mandatu ni v ničemer zaostrovala pogojev za upokojitev, ni podaljševala delovne dobe ali zaostrovala odmere pokojnin. Vlada je spremenila pokojninski zakon tako, da je v korist upokojencem - da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač. Odpravljen je tudi premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine in povečan letni denarni dodatek (t. i. regres za upokojence). Zmanjšali so se stroški za učbenike, država je prevzela izposojevalnine za učbenike do 7. razreda. V letošnjem letuje bil sprejet Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, katerega osnovni cilj je bil zagotoviti trajno subvencioniranje prehrane študentom. Stanovanjska problematika: razširitev kroga mladih družin, ki bi bile upravičene do subvencij za reševanje svojega prvega stanovanjskega vprašanja; možnost subvencioniranja najemnin mladi družini po koncu študija. Lahko bi našteval še veliko, vendar je prostor v Slamniku omejen. Prepričan pa sem, da je že to več kot dovolj, da se lahko jasno prepričate o tem, da vlada dela dobro - ne dobro, ampak odlično. V naslednjem letu pa bodo po reformah triletnega vladanja prišli na površje tudi povsem konkretni zakoni, ki se bodo (pozitivno) poznali tudi v davkoplačevalskih denarnicah. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Neučinkovitost in nemoč policije Pred dnevi je na teletekstu potekala anketa z vprašanjem: Ali vozite pod vplivom alkohola? In skoraj polovica sodelujočih je prostodušno izjavila, da redno vozijo vinjeni. Očitno je torej, da se slovenski vozniki ne bojijo ničesar - ne kontrol, ne kazni, ne posledic, ki jih s tem povzročajo - in te v primeru nesreče ne nosijo le sami, pač pa so to povsem nedolžne žrtve. Teh je bilo na slovenskih cestah letos občutno več kot v preteklem letu - življenje je izgubilo že 277 ljudi, 39 več kot lani, kar pomeni več kot 15% porast. Znak za alarm! Potem, ko smo pred leti sprejemali spremembe Zakona o cestnem prometu, ki je poleg povečanja kazni prinesel tudi poostreno prisotnost policije na cesti, so po izjemno kratkem obdobju izničene - celo več, lahko rečemo, da smo še na slabšem kot pred temi spremembami. Spomnim se, daje bilo takrat vsaj nekaj mesecev opaziti izjemno prisotnost policije na cesti in tudi sama sem kar dvakrat plačala občutno kazen. Potem pa je počasi vse zvodenelo. Nekaj voznikov je sicer res začelo voziti bolj previdno, po predpisih in neagresivno, toda ostala je velika večina, ki spet vozi noro, brezobzirno, očitno pa tudi v vinjenem stanju. Teh pa zdaj skoraj nihče ne preganja, saj ima policija le še občasne akcije, ni pa načrtnega, stalnega spremljanja prometa. Ljudje radi pravijo, da policije ni tam, kjer bi morala biti, so pa zelo radi v zasedah, na primer ob nedeljah dopoldne, pa ponoči, ko so ceste prazne... Vendar pri tem ne mislim, da je vsa krivda na policiji ali da je karkoli narobe s policisti, pač pa z njihovim vodstvom, organizacijo... Vodilni strokovnjak za prometno varnost, g. Zaje, je bil zaradi nekompatibilnosti in političnih razlogov premeščen na prometni resor. Minister Mate pa seje celo hvalil, da se policija umika s cest in zmanjšuje nadzor. Komu želi biti všečen? Znano je tudi, kako zelo primanjkuje policistov po postajah, na terenu; tudi v Domžalah je nezasedenih kar 7 delovnih mest. Čeprav je po drugi strani presenetljivo dejstvo, da je Slovenija med vodilnimi v Evropi po številu policistov na število prebivalcev. Torej napačna razporeditev. Podatki so zgovorni, saj je od 9543 vseh zaposlenih na policiji kar 1531 deiavcev, ki niso policisti - in to je celo več, kot jih je sistemiziranih - medtem ko je na drugi strani sistemiziranih 7096 policistov, dejansko zaposlenih pa le 6404 - torej kar 692 premalo. Letos so sicer zaposlili 384 novih policistov, a kaj, ko jih je večina namenjenih schengenski meji. In tako nemo opazujemo podivjan promet, prebrisane tatice, ko nam vlomijo, sploh ne pričakujemo več, da bo kdo lopova našel, bohoti se narkomanija, otroke dilerji nadlegujejo pred šolami, več je družinskega nasilja, zmanjšuje se varnost, s preventivo se skoraj nihče več ne ukvarja. Vse govori v prid temeljitim spremembam. Temu pa vodstvo policije ni kos, žal pa se vse bolj jasno kaže tudi neposreden vpliv politike v stroko, ki pa ob tem ne sprejeme tudi ustrezne odgovornosti. Problem je tudi birokratsko delo, ki je bilo naloženo policiji, Tako opravljajo večino dela, ki so ga včasih sodniki za prekrške. Postopki so zapleteni (poglejte samo, kako obsežno je poročilo in odločba ob prekršku- po grobi oceni za to policist potrebuje vsaj uro in pol časa), roki kratki, zbiranje dokazov je prava znanost... Bo interpelirani minister Mate prevzel del odgovornosti za slabšanje varnostne in cestno prometne situacije, učinkovitosti policijskega dela, slabih pogojev dela, ker povzroča nižjo preiskanost nevarnih kaznivih dejanj? Cvete Zalokar - Oražem O energiji in podnebnih spremembah Od Bratislave do Balija Določanje smernic za prihodnost. Kam in kako po letu 2012? Veliko se govori in piše o Baliju. Evropski parlament ni izjema. Priprave na mednarodno konferenco o podnebnih spremembah, ki poteka med 3. in 14. decembrom 2007 na Baliju, so bile v preteklih tednih vse intenzivnejše. Posebej pomembno vlogo pri oblikovanju smernic Evropskega parlamenta je imel Začasni odbor za podnebne spremembe (CLIM), ki je 15. novembra v ta namen sprejel tudi resolucijo. V njej poudarja, daje treba vse velike povzročitelje toplogrednih izpustov, predvsem ZDA, Kitajsko in Indijo, pritegniti k sodelovanju v okviru sporazuma za obdobje po letu 2012. V resoluciji parlament določa, da morajo države članice izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati vsaj za 50% v primerjavi z letom 1990. Po mnenju Evropskega parlamenta bi moral ta sporazum vsebovati tudi določila o globalnem zmanjšanju toplogrednih plinov in globalnem sistemu trgovanja s pravicami do izpustov. Najpomembnejše po mnenju dr. Romane Jordan Cizelj, koordinatorke v odboru CLIM za politično skupino Evropske ljudske stranke in evropskih demokratov (ELS-ED), pa je enotno zastopanje stališč EU v boju proti segrevanju ozračja. "Evropa mora na konferenci pokazati, da resno sprejema svoje obveznosti in da se odločno zavzema za sporazum, ki bo sprejemljiv tudi za države v razvoju," meni dr. Jordan Cizljeva. In glavni izzivi v letu 2008! Na področju energetike in trajnostnega razvoja bo to gotovo t.i. podnebno-cnergetski zakonodajni sveženj, ki ga Evropska komisija namerava sprejeti 23. januarja 2008. Sveženj bo vseboval temeljne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek z netrajnostno uporabo energetskih virov. Zahtevna bodo predvsem pogajanja med državami članicami, kako uresničiti zastavljene cilje do leta 2020: 20% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni potrošnji na 20%. Izziv pred nami je, kako razdeliti breme prispevkov med posameznimi državami članicami. Kako zagotoviti, da manjše države ne bodo oškodovane na račun velikih? In kako ustvariti kar najboljše pogoje za uravnoteženo in pravično delitev bremena med novimi in starimi članicami EU? Z vsemi temi vprašanji se evroposlanci ukvarjajo že sedaj. Evropska komisija, ki podnebno-energetski sveženj pripravlja, se redno posvetuje z Evropskim parlamentom in zaključke razprav uporabi pri pisanju zakonodajnih predlogov. Zadnja velika tovrstna razprava je potekala 28. novembra, ko sta poslancem svoja stališča o svežnju predstavila komisar za energijo, Andris Piebalgs, in komisar za okolje, Stavros Dimas. Mnenja o najbolj pravičnem sistemu za boj proti segrevanju ozračja se seveda razlikujejo, toda ponavadi se strinjamo v eni točki. Zastavljenih ciljev konkurečne, trajnostne in varne oskrbe z energijo ne bo mogoče uresničiti brez vlaganja v nadaljnji razvoj okolju prijaznih tehnologij. Ev- ropske institucije opozarjajo, da ključ do rešitve leži v uporabi čim bolj raznolike mešanice energetskih virov. O jedrski energiji malo drugače Izločanje kateregakoli vira energije z nizkimi izpusti C02, še posebej izločanje jedrske energije kot trenutno edinega vira, ki ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, bo znatno otežilo uresničevanje zastavljenih ciljev. "Jedrska energija nam ponuja pozitivne odgovore na naše trenutne in dolgoročne energetsko-okoljske izzive. Na evropskem nivoju moramo dokazati, da z zahtevami o visokih merilih za jedrsko varnost mislimo resno ter da je razgradnja jedrskih objektov in trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov tehnično rešljiva naloga," poudarja dr. Romana Jordan Cizelj. "Poleg tega bi morali o novostih s področja jedrske energije evropske državljane redno obveščati," meni poslanka. Da bi poudarili velik pomen široke in odprte razprave o priložnostih in tveganjih uporabe jedrske energije, je 26. in 27. fiovembra v Bratislavi na Slovaškem potekal prvi sestanek Evropskega jedrskega foruma. Na otvoritvi, na kateri je nastopila tudi dr. Romana Jordan Cizelj, je evropski komisar za energijo izpostavil, da so zanesljive in dostopne informacije o uporabi jedrske energije v današnji demokratični družbi bistvene za povečanje zaupanja javnosti. Glavno sporočilo predsednika Komisije Barrosa pa je bilo, da so tovrstni forumi na evropski ravni dobrodošel doprinos k razpravi na področju raziskav in varnosti ter ponujajo platformo za odprt dialog. Prijaznejšo, čistejšo Evropo torej gradimo skupaj, najsi bo doma, v Bruslju, Bratislavi, na Baliju ali kje drugje. Viktorija Jeras di. ROMANA JORDAN Cilj Poslanka v Evropskem Parlamentu POSLANSKA PISARNAr tlubljoniko cula 67 SI 1230 DOMŽAL t »t!+316(0)1 7}t 4S 86 www.f|ordoiHl!tl|.!i URADNE IIKi PONEDELJEK 8.00 15.00,13.00 15.00 SREDA 8.00 13.00.13.00 18.00 PETEK 8 00 12.00 Vétjeni l Vsem občankam in občanom Občine Domžale želiva prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 20118. Poslanca SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj In dr. Mihael Brejc dr. Mihael Brejc poslanec Evropskega parlamenta Poslanska pisarna dr. Mihaela Brejca Kolodvorska 9 SI-1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 300 80 25 faks: +386(0)1 300 80 35 e-pošta: mepbrejc@siol.net www.mihabrejc.si URADNE URE: vsak dan od ponedeljka do petka 9.00-12.30 Vljudno vabljeni! wa Center tehnike in gradnje Crnuce Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče. Čarobni prihaja zdaj čas in tisoč darilj poišči pri nas... * Poaudba velja do 31. 12. 2007 oz. do prodaje zalog. ★ * MercatorPika Zbirajte lepe trenutke stran 13 MLADI Mladinski svet Domžale Letni zbor, delavnica in za konec koncert msd V mesecu decembru je bilo živahno tudi v Mladinskem svetu Domžale, saj smo imeli kar nekaj projektov, pri katerih smo bili ali organizatorji ali smo na kakršen koli način sodelovali. Najprej smo imeli redni letni zbor MSD-ja, kamor so prišle skoraj vse članice, že pred tem smo na sejah upravnega odbora sprejeli nove, temu primerno pa izvršili tudi nekaj zamenjav v upravnem in nadzornem odboru. V upravnem odboru smo tako prišli do treh novih članov, in sicer so se iz takšnih in drugačnih razlogov od UO poslovili Aleksander Lazič, Janez Zore in Neja Moser, namesto njih pa smo na zboru izvolili tri druge. To so postali Iztok Zupane Klobasa (Študentski klub Domžale), Katarina Košenina (Društvo mladih Jarše) in Andrej Mohar (Ouercus). V nadzornem odboru, kjer je bilo še iz prejšnjega zbora eno prosto mesto, pa je novi član postal Kamal Izidor Šhaker (ŠKD). Mladinski svet Domžale kot krovna organizacija mladinskih društev in klubov v našem mestu se želi aktivno vključiti v strategijo razvoja Domžal, saj so mladi pomemben dejavnik v našem okolju, ki ga nikakor ne gre zanemariti. Temu primerno bomo izvajali tudi aktivnosti v prihodnjih mesecih. Prav tako pa je v zaključni fazi priprava programa za leto 2008, ko se bo MSD še bolj aktivno vključeval v domžalsko mladinsko sfero in s svojimi močmi, znanjem in energijo še naprej uresničeval svoje cilje. Ostale decembrske aktivnosti Poleg zbora smo imeli v mesecu decembru tudi delavnico na temo Mladi in komunikacija, kjer smo se poleg osnov komuniciranja učili tudi veščine uspešnega reševanja konfliktov s tehnikami pogajanja, kar bo mladim zagotovo pomagalo v nadaljnjem življenju. Še posebno, če pomislimo, kako stresno je danes biti mlad in kako stresen je prehod iz mladosti v odraslo življenje. Da pa ne pozabimo, vas za konec vabimo na dobrodelno prireditev Rešimo MKC, ki jo bomo skupaj z Mladinskim kulturnim centrom TJomžale organizirali 22. decembra 2007 v prostorih MKC-ja. Obeta se nastop odličnih glasbenih bendov iz naše okolice, študentske cene, zanimiv spremljajoči program in predvsem dober namen. Mateja A. Kegel Za bogatejšo starost in mladost Danes se zaradi podaljšanja življenjske dobe in zmanjšanja rodnosti srečujemo s pojavom staranja prebivalstva. Po podatkih iz gradiva Zelene knjige sveta Evropske unije bo v evropskih državah vedno manj oseb med 25. in 39. letom. Leta 2010 se bo začelo zmanjševati število oseb, starih od 40 do 54 let, medtem ko se bo število starejših od 55 let povečalo za 9,6% ter med letom 2010 in 2030 za 15,5%. V Sloveniji so podatki podobni. V obdobju od leta 2004 do 2020 se bo število ljudi, starih nad 65 let, nominalno povečalo za več kot 100.000. Splošno staranje prebivalstva od evropskih držav zahteva spremembo odnosa do starostnikov in novo socialno politiko. V družbi je namreč starost začela postajati tabu, obravnava se kot nekaj manjvrednega in brezsmiselnega. Vedno pogosteje se dogaja, da se generacije med seboj skorajda ne poznajo več in tako ne moremo več govoriti o medsebojni povezanosti, sožitju in solidarnosti, tradicionalna vloga družine in sosedstva pri skrbi za stare ljudi se zmanjšuje. Politika evropskih držav stremi za tem, da bi ustvarila pogoje za ponovno vzpostavljanje solidarnosti med generacijami. Države se vse bolj zavedajo, da so razvoj, stabilnost in obstoj vsake družbe povezani z dobro medgeneracijsko povezanostjo. Tudi Republika Slovenija je sprejela Strategijo varstva starejših v Sloveniji do leta 2010 s ciljem, da bi povečala solidarnost in Organlzatorlca lokalne mreže Skupin starih ljudi za samopomoč sožitje med tretjo, srednjo in mlado generacijo ter na ta način zagotovila kakovostno staranje prebivalstva. Strategija razvija in širi nove modele pomoči družinam s starim človekom, vzpostavlja nove, človeku prijazne oskrbe starih ljudi in druge podporne socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje generacij v lokalni skupnosti. Ena izmed oblik oz. modelov je program Skupine starih ljudi za samopomoč, na katerem temelji tudi program Medgeneracijskega društva Jesenski cvet (MDJC). Program v Sloveniji deluje od leta 1987, v Domžalah pa od leta 1995. MDJC v okviru Upravne enote Domžale šteje danes 21 skupin in vključuje 169 članov. Člani skupin se dobivajo enkrat tedensko na istem kraju in ob istem času. Skupine štejejo do 10 članov in jih praviloma sestavljajo predstavniki več generacij, voditelji so običajno iz vrst srednje generacije ali mlajši upokojenci. Skupine vodi 32 voditeljev, ki so se za to delo ustrezno usposobili in izobrazili pod vodstvom Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. V letu 2007 je usposabljanje in izobraževanje za vodenje skupin zaključilo 8 prostovoljk. Temeljna dejavnost skupin je pogovor, vzporedne dejavnosti pa so petje, branje, izleti, organiziranje medgeneracijskih taborov, srečanja z gosti, pohodi in ustvarjalne delavnice. Osnovni cilj vsake skupine je povezati člane v prijateljsko sku-pino-nadomestno družino in na ta način zadovoljiti temeljno potrebo vsakega posameznika po medsebojnem človeškem odnosu. Starost se na ta način dodatno osmisli in doseže se medsebojno razumevanje generacij. Med učinke programa tako lahko štejemo reševanje problema osamljenosti, zmanjševanje socialnih stisk, razvijanje samopomoči, solidarnosti in medsebojne pomoči, utrjevanje in širjenje socialne mreže, ohranjanje psihofizične aktivnosti starejših, izboljševanje sprejemanja starosti in tudi priprave nanjo. Osnovno poslanstvo MDJC je preprečevanje socialne izključenosti starejših ljudi in zmanjšanje negativne podobe o starejših, ki prevladuje v javnosti in tudi med starejšimi samimi. Prevladuje namreč miselnost, da so starejši izključno uporabniki različnih storitev. Možnosti so ravno nasprotne - starejši so lahko nosilci različnih dejavnosti, s katerimi izboljšujejo kakovost svojega življenja in pomembno prispevajo k boljšemu življenju drugih starostnih skupin in družbe nasploh. S pomočjo programa skupin starih ljudi za samopomoč bomo v MDJC v prihodnosti v naš krog skušali pritegniti najmanj 10% populacije nad 65 let. Z različnimi programi bomo ohranjali in krepili njihovo socialno mrežo, razvijali in vzpodbujali medgeneracijsko povezovanje in solidarnost, pripravljali srednjo generacijo na tretje življenjsko obdobje in sodelovali pri razvijanju prostovoljnega dela. Pri tem se zavedamo, da je spreminjanje družbene miselnosti v smislu sprejemanja in razumevanji! starosti ključnega pomena, t )d tega je odvisno, ali bo naša starost in starost kasnejših generacij kakovostna ali pa bo življenje v poznejšem obdobju postalo nekaj odvečnega. Naša želja je, da se nam pri navedenih prizadevanjih priključite in aktivno sodelujete v našem programu kot naš(a) član(ica) oziroma voditeljica ali voditelj skupine za samopomoč. Vse informacije v zvezi z vključitvijo v naš program lahko dobite na sedežu Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, Ljubljanska 58, Domžale, vsak četrtek v času uradnih ur, od 16. do 18. ure ali na tel. 031 792 104. Vsi člani društva vam želimo vesel božič in srečno novo leto. Lidija Krivec Fugger Center za mlade Domžale Zaključen mednarodni fotografski tečaj ODSEV V četrtek, 29. novembra 2007, ob 18. uri je bila odprta razstava 101 fotografije v Centru za mlade Domžale. 200 izbranih motivov pa je bilo prikazanih v obliki video projekcije, kar smo si z velikim zanimanjem ogledali obiskovalci v večnamenski dvorani Domžalskega doma. Po podelitvi nagrad smo se ljubitelji fotografije, ob manjšem prigrizku, predali zanimivemu pogovoru. Center je v sodelovanju s FKVK Mavrica razpisal v letu 2007 mednarodni fotografski natečaj z naslovom ODSEV. To je bil za ekipo Centra za mlade že drugi fotografski natečaj, saj so v lanskem letu pripravili natečaj na temo Okroglo. Natečaj je potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in se tudi točkoval po njenih predpisih. Razpisani sta bili dve temi: ODSEV - v vodi, v predmetih, stanju v družbi, in PROSTA TEMA. Vsak avtor je lahko oddal največ pet del v posamezni kategoriji. Opredeljena je bila tudi velikost fotografij in tehnika. Sprejemali so fotografije, posnete v analogni ali digitalni tehniki. Fotografije je pregledala in ocenila tri članska strokovna žirija pod predsedstvom Petra Pokorna. Na natečaju je sodelovalo 89 ljubiteljskih in poklicnih fotografov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Turčije. Prispevali so 743 fotografij. Sodelovali so tudi udeleženci foto krožka iz Osnovne šole Venclja Perka iz Domžal, ki so prejeli posebno pohvalo za sodelovanje. Žirija je podelila po tri plakete in pet diplom v vsaki kategoriji. V kategoriji Odsev je zlato plaketo za fotografijo Avtoportret z gospo prejel g. Janez Kosmač. V kategoriji Prosta tema pa je bila zlata plaketa podeljena g. Samu Lesku, za fotografijo Pot v neznano: Organizator je podelil tudi druga priznanja. Vsi udeleženci razpisa so prejeli katalog na zgoščenki in majico z logotipom natečaja. Sponzorji natečaja so bili Občina Domžale, FUJI FILM Slovenija, Terme Dobrna, PC HAND, Terme Snovik, Debitel. Mobitel Planet, Karako, Foto Bammera, Color Photo, Foto Grad, Založba Sidarta in Fototrgovina, ki so prispevali tudi priložnostne nagrade. V Centru za mlade pa so z veseljem napovedali tudi temo fotografskega natečaja, ki ga bodo organizirali v letu 2008 - ČUSTVA. Vsi fotografi vabljeni k sodelovanju. Saša KOS ^7 ¿51 Študentski klub Domžale V veselem decembru bodimo tudi aktivni! Ze dodobra okrašena mesta in njihove osvetljene, drugače temne, zimske ulice... Ljudje hitijo, z nasmehi in v malem pričakovanju spet novega začetka. Vonj po snegu in toplota rdečih ličk in noskov razigranih otrok in njihovega smeha. December je lep. Za nekatere je preveč izumetničen in načičkan, ampak priznajmo si, vedno se je lepo sprehajati po luč-kastih ulicah, ko ti je toplo pri srčku in te greje toplina tistih, ki jih imaš rad/a. Ker je v decembrskih dneh na sporedu toliko zadev, ti klubovci ponujamo malo bolj umirjen, a zato nič manj pester spored aktivnosti, ki bodo v napornih decembrskih dneh še kako ustrezale. Enodnevna smučanja v decembru 20. december: Kanin, smučarska karta + prevoz, člani 5 €, ostali 206 23. december: Badkleinkirchheim, smučarska karta + prevoz, člani 25€, ostali 30€ 26. december: Katschberg, smučarska karta + prevoz, člani 25€, ostali 30€ Tedensko smučanje v Avstriji od 12.-19. januarja 2008 V lleiligenblutu v Avstriji, na nadmorski višini 1300~2900m, kjer se smuča le po naravnem snegu, z razgledom na Grossglockner. V ceno je vključeno: 8 ali 7 ali 6-dnevna smučarska karta, 7 nočitev v apartmajski hiši s pogledom na Grossglockner, prevoz s cestninami. Cena za člane: 285€ 8-dnevna smuka, 275€ 7-dnevna smuka, 260€ 6-dnevna smuka. Cena za ostale: 310€ 8-dnevna smuka, 300€ 7-dnevna smuka, 275€ 6-dnevna smuka. Prostih mest: 9 Delavnica peke piškotov Tukaj je december in z njim tudi čas piškotov. Se še spomniš, kako lepo za-¿0 diši po sveže pečenih piškotih, oblitih s ._ čokolado ... Si želiš, da jih znal/a peči tudi ti? Pridi na delavnico 21. decembra še tega leta, od 18.00 dalje. Naučili se bomo speči nekaj različnih vrst piškotov in jih na koncu seveda tudi pojedli ... J DNK Januarja pa nas čaka študentski kulturni festival Dnevi kulture (DNK), ki nam bo nahranil dušico s stvaritvami mladih in pestrim spremljevalnim programom! Več o programu si lahko pogledaš na www.dnevikulture. net! Vse dodatne informacije dobiš na www.stu-dentski-klub.si, na številki 041 757 727 ali kar na Kolodvorski 7 v Domžalah! VSI KLUBOVCI TI ŽELIMO OGROMNO ZDRAVJA IN SMEHA V LETI 2008! Se vidimo, Ana Strnad Prijetne božične praznike ter veliko sreče, veselja, predvsem pa zdravja - tudi z medom in izdelki iz medu. Naj medi! Čebelarsko društvo Domžale Krajevne skupnosti Slavko Šlander, Vencelj Perko in Simon Jenko Domžale želijo vsem poslovnim sodelavcem in krajanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2008 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Predsednik sveta KS S. Šlander: Dr. Franc Habe Predsednica svete KS S. Jenko: Veronika Banko Predsednik sveta KS V. Perko: Janez OTčer Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu Gospa Marica Klemen Pred kratkim je svoj življenjski jubilej praznovala gospa Marica Klemen, dolgoletna tajnica Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina. Kot je navada, jo je ob tej priložnosti obiskala delegacija organizacije ter ji čestitala ob življenjskem jubileju ter ji zaželela še veliko zdravih in srečnih let v družbi moža Antona in domačih. Gospa Marica je z možem Antonom doma iz Hrastnika, iz rdečih revirjev, kot rada pravita temu območju. V Krtino sta prvič prišla v letu 1969. Po službeni dolžnosti sta se veliko selila. Ob obiskih tete v Domžalah pa spoznavala, da je to prijetno območje, kjer bi si želela postaviti dom. do tedaj sta namreč stanovala v glavnem v blokih. Kar skoraj dve desetletji sta minili, ko je hiša postala topel dom, v katerega se rada vračajo hčerka Jana in njena družina, predvsem pa vnuka Jaka in Špela. Vnuk Jaka Lakovič je znani slovenski košarkar, ki uspešno igra pri Košarkarskem klubu Barcelona in nikoli ne pozabi svoje babice. Tudi tokrat jo je poklical inji zaželel vse dobro. »Res, dober, fant je to.« pravi o njem babica, ki mu rada pripravi jabolčni zavitek in pehtranovo potico, same lepe besede pa najde tudi za pridno vnukinjo Špelo. Vse njeno delovno področje je povezano z delom na policiji, na sekretariatu za notranje zadeve, kjer je bila posebej dobrodošla pri pisanju zapisnikov, tudi zaradi odličnega znanja desetprstnega slepega tipkanja. Bila je tudi vodja pisarne. Tajniško delo jo veseli, ogromno ga je opravila in njeno znanje, predvsem pa prizadevno delo, so kaj hitro opazili tudi v novi sredini ter ji dodelili tajniška dela v okviru Krajevne organizacije za vrednote NOB Krtina - Dob. Vzorno in natančno urejena dokumentacija ne govori le o njenem pridnem delu, temveč je tudi dobra osnova za spoznavanje zgodovine dela te organizacije, saj spravlja prav vse dokumente. Ob tem z možem Antonom skrbita tudi za urejenost spominskih obeležij. V krajevni organizaciji rada dela, prijatelji smo, pravi in se dobro razumemo, zato rada prihajam in sodelujem. Prijatelji cenimo njeno predano delo in ji želimo, da bi še dolgo ostala z nami. Vera Vojska Dober dan, Marjan Ručigaj Za pogovor z Marjanom Ručiga-jem, rojenim 13. avgusta 1937 v Jaršah 20. sem se odločila, ker je prav v letošnjem letu praznoval življenjski jubilej, ki se mu je pridružilo še kar nekaj jubilejev s področij, na katerih je njegovo delo pustilo neizbrisne sledove tako v krajevni skupnosti kot društvih in občini. Ručigajevi so bili številna kmečka družina, saj se je mami lani in očetu Antonu rodilo 11 otrok. Otroštvo sogovornika je zaznamovala druga svetovna vojna, ki mu je v spominu ostala kot nekaj hudega. Spomni se, kako je mama, ki je sama doma pekla kruh, otrokom pri zajtrku, ko so navadno jedli belo kavo in kruh, rekla, da kruha ni. Otroci so vedeli, da je bila peka kruha prejšnjega večera za partizane, ki jim je družina pomagala. Iz tega obdobja je spomin na ranjenega partizana, ki ga je oče, kije, kasneje tudi sam partizan, s kozolca na Jarškem polju, za gospoda Marjana to nikoli ni bilo Mengeško polje, pripeljal domov. Na seniku je ostal do okrevanja. Z vojno pa je povezan tudi požig šole, ki je otroke tedaj razveselil, in dan. ko je partizanom kot prav i mali kurir odnesel pošto. Velika sreča je bila, pravi, ko se spominjava težkih dni. da se partizani niso nikoli srečali z žandarji, ki so imeli svojo postojanko pri sosedih Kofutnikih. ki so jih izselili. Devetega maja je prišla svoboda in z njo miting na travniku pri Induplati in šola v tedanjem gradu Groblje. V preurejeni sobi so se skupine otrok izmenjevale skozi ves dan. Posebej branje mi ni šlo. se spominja, ampak samo v začetku, potem se je odprlo. Pouk je bil povezan s prostovoljnim delom otrok pri obnovi šole in zadružnega doma, še posebej se spomni slavja ob odprtju nove šole. Rad je, v veliki kmečki izbi, prisluškoval pogovorom kmetov o obvezni oddaji. Spomni se, da so zaradi obvezne oddaje vsega krompirja namesto »tenstanega« krompirja ob nedeljah jedli »tensta-no« zelje, pa tudi visokih davkov, ki jih je plačeval oče, ker ni hotel v zadrugo. Niso bili prijetni časi, ampak treba jih je bilo preživeti, zaključiva to obdobje. Studil ob delu Po uspešno opravljenih izpitih je obiskoval nižjo gimnazijo v Domžalah. Rad bi šel na višjo gimnazijo v Kamnik, pa ni šlo, ker se je šolal že starejši brat. Oče je kljub veliki sinovi želji odločil, da se mladi Marjan izuči za strugarja. Pri Radmanu v Mengšu se je izučil, po dveh letih dela pa odšel v Unitas, tovarno armatur v Ljubljani, od leta 1980 pa do upokojitve pa delal v papirnici. Vmes seje izobraževal in dosegel poklic varnostnega inženirja ter sam uresničil željo po izobrazbi. Poročil seje leta 1961, z Ivano Leveč, Ivko, kot jo še vedno kliče, iz Mengeške Loke, s katero sta si v Jaršah zgradila hišo, prijeten dom za hčerki Ivico in Matejo, ima pa tudi pet vnukov, na katere je posebej ponosen, saj so vsi pridni in študirajo. Delo v podjetjih je bilo vseskozi po- vezano z delom v tedanjih organih samoupravljanja: v delavskih svetih, upravnih odborih, še posebej pa se je izkazal kot prizadeven sindikalist. Opravljal je vrsto pomembnih zadolžitev v sindikalni organizaciji Papirnice Količevo, za delavce pa si je prizadeval tudi v republiškem odboru sindikata papirne industrije. Spominja se organiziranega »štrajka«, sindikalne skrbi za socialno ogrožene in bolne, za boljše delovne pogoje, ozimnico, reševanja stanovanjskih stisk, letovanj in rekreacije. «Danes si sindikat preveč prizadeva le za plače, včasih smo dali več na pristne medčloveške odnose, skrb za sočloveka, prijetna srečanja ob prvem maju in druge prireditve. Plačani sindikalni delavci težko delijo poslabšanje pogojev delavcev,« pravi in opozarja tudi na pomanjkanje pomoči in iskrenih medsebojnih odnosov. V krajevni skupnosti Dela v KS Jarše Rodica se rad spominja. Deset let je bil predsednik Sveta KS in kljub začetnim finančnim zagatam je šel zlasti komunalni razvoj naprej. »Predvsem zaradi pridnih sodelavcev, razumevajočih krajanov in vodstva občine. Osnovna komunalna infrastruktura je bila narejena, KS se je razvijala na vseh frontah,« pravi in hvali sodelavce, med njimi tudi pred kratkim umrlega Lojzeta Skoka. Napredek je bil velik:: kanalizacija, nove ceste, novi kulturni dom, nova društva, ki jim je KS pomagala po svojih močeh, enako kot glasbenim in pevskim skupinam. Rad se spominja teh časov, pravih borb za sredstva za razvoj KS. Ponosen je na te čase in vesel razvoja. Gasilstvo - velika predanost In ljubezen Več kot štiri desetletja je zvest gasilski organizaciji, sprva kot član gasilske desetine v Unitasu, od leta 1975 pa je član v PGD Jarše Rodica. Vseskozi skrbi za mlade, bil pa je tudi 12 let poveljnik v društvu. Ponosno pove, da se je včasih kar 14 desetin PGD Jarše-Rodica udeleževalo različnih tekmovanj, od najmlajših do veteranov, v društvu je bil tudi dolgoletni tajnik in blagajnik, ustanovitelj društva Mladi gasilec na OŠ Rodica, kjer že 30 let uspešno dela kot mentor. Rad dela z mladimi, vesel je njihovih znanj na področju požarne preventive. Vsi ne bodo postali gasilci, pravi, ostalo pa jim bo znanje in to je najbolj pomembno. Spremlja jih na tekmovanja, jih razveseljuje z drobnimi pozornostmi, rad se oglasi tudi v Vrtcu Ostržek. Več let je delal tudi v Komisiji za delo z mladino, tako pri občinski kot Gasilski zvezi Slovenije in sodeloval pri pripravi knjižice za delo z mladimi v OŠ. Rad se spominja krožkov Mladi gasilec na vseh 14 OŠ nekdanje občine. Že od leta 1976 je član najožjega vodstva Gasilske zveze Domžale, deset let njen podpredsednik OGZ, v zadnjem času pa vodi področje dela z veterani tudi v regiji Ljubljana 3. Rad dela z njimi in zanje, se veseli njihovih tekmovalnih uspehov, posebej pa se potrudi, ko gre za tradicionalno srečanje veteranov v Žejah. Srečno, tovariš Marjan. S svojim življenjem je zadovoljen. Rad živi, rad dela in je hvaležen domačim za oporo in pomoč. V prostem času kolesari, hodi, tudi planine mu niso tuje, niti najvišji vrhovi ne. Rad je v naravi, najraje pa se zateka v domači vrt in rože, ki mu dajejo moč za pot naprej. Tudi v prihodnje bo rad sodeloval, kjer bo njegova pomoč želena, bo pa več skrbi namenil zdravju in rekreaciji, saj ko si starejši, bolj rabiš čas zase, za družino, kiji pomagaš, kolikor je mogoče. Pa še na nekaj me opozori: moč ti daje tudi to, da dobre stvari ohraniš v spominu, na slabe pa pozabiš. Konec najinega pogovora izkoristi za zahvalo vsem, ki so mu kadarkoli pomagali in delali z njim, pa tudi za dobre želje vsem, ki ga poznajo Za svoje delo je prejel številna priznanja, posebno priznanje pa so mu ob letošnjem krajevnem prazniku za opravljeno delo dali tudi v KS Jarše - Rodica. Vera Vojska Galerija Dom v Radomljah Fotografska razstava najmlajših V Radomljah so 23. novembra odprli razstavo fotografij, fotogramov, Jumogramov, kentogramov in sta-rogramov udeležencev počitniškega krožka društva Mavrica. Razstavljali so večinoma otroci in tudi nekateri njihovi starši, Alenka Marolt, Anja Opata. Vn/o Vovko, Brina Jeretina, Gašper Novak, Gregor Marolt, Irena Kavčič, Janez Kosmač, Jože Vovko, Katja Kavčič, Kristina Marolt Lucija Kavčič, Marjeta Vovko, Maruša Vovke, Matej Slokan, Mateja Novak, Nina Steklasa. Petra Slokan. Romana Šinkovec in Tina Jeretina. Odprtje razstave je potekalo v sproščenem vzdušju in kulturnem programu, ki so ga udeleženci krožka in njihovi starši sami tudi pripravili. Zapeli so več pesmi in se spremljali s kitarama, citrami in diatonično harmoniko. Razstavo, katere fotografije so napolnile tako spodnje kot zgornje razstavišče kulturnega doma, je odprl Metod Marčun, predsednik KS Radomlje, ki je čestital mladim ustvarjalcem in se Mavrici zahvalil za redno kulturno bogatenje kraja in umetniške uspehe, ki jih dosegajo doma in v tujini. Še posebej je pohvalil ustvarjalno sodelovanje staršev in njihovih otrok. Tudi letošnji mentor krožka mladih fotografov je bil Janez Kosmač, predsednik Mavrice, pomagala pa sta tudi člana fotografske sekcije. Andraž Gregorič in Jože Kragelj. Klub tako nadaljuje pred dvema letoma začeto tradicijo, da ob koncu poletnih počitnic pripravi fotografski tečaj za najmlajše. Ideja, ki jih združuje, je še vedno ista: ljubezen do fotografije in želja FKVK Mavrica, da bi društveno dejavnost čim bolj po- mladili. Kdor se udeleži fotografskega tečaja, lahko marsikaj koristnega naredi zase in za druge: igra se, navadi se biti v skupini, nauči se včasih potrpeti, včasih biti glavni, včasih zadnji; na predmete in materiale se nauči gledati z drugačnimi očmi, fotografiranje mu postane ali zabava ali raziskovalni izziv, lahko pa fotografija postane njegovo izrazno sredstvo in možnost za umetniško izpoved. Če je bilo fotografiranje nekdaj privilegij samo posvečenih, mora danes vsakdo znati fotografirati, saj ima že vsak mobi vgrajen fotografski aparat. Marsikomu se tak fotoaparat zdi nepotrebna novotarija, ki so jo na mobi nataknili proizvajalci, da bi otroke še bolj privabili k nakupu. Vendar se s fotografijo vse več sporoča. Fotografija namreč dopolnjuje govorna mobilna sporočila. V dobi računalnikov slikovna podoba celo izriva besedo, zato se bo moral vsakdo naučiti tako fotografirati, kot seje naučil govoriti. Besede mobilnih sporočil SMS so vse bolj šifre z izpuščenimi samoglasniki. Zato je v dobi sproščenega, ohlapnega, dvoumnega in nerazumljivega govoričenja obvladovanje dobrega fotografiranja vse bolj nuja in potreba. Janez Kosmač, kije skrbel, da bi se mladi naučili čim bolje fotografirati, pravi: »Najprej smo fotografirali brez fotoaparata, to je, risali s svetlobo, po metodi, ki jo je razvil, izpopolnil, udejanjil in mednarodno uveljavil Vlastja Simon-čič. Vlastja Simončič je o tem napisal celo priročnik, ki je bil natisnjen v Avstriji in na Japonskem. S fotografskim ustvarjanjem v temnici smo spoznavali risanje z razvijalcem in fiksirjem. debli Ibtogram, s katerim dobimo kontrastno podobo, ki jo zaznamujeta črnina in belina, kemogram, lumogram in staro-gram. Seveda pa so se mladi učili tudi ustvarjalnega fotografiranja z digitalnim fotoaparatom. Mnogi mislijo, daje klasična, nedigitalna fotografija, fotografija z razvijalcem in fiksirjem zastarela. Pa ni. Japonski vrhunski fotografi jo uporabljajo in celo razvijajo.« Obstaja precejšen razloček med novim digitalnim fotografiranjem in klasičnim, starim fotografiranjem na film, ki gaje po fotografiranju treba najprej potunkati v razvijalec, sprati v vodi, potunkati v fiksir, dolgo spirati, potem posušiti, da dobimo negativ, ga v temnici v poveče-valniku preslikati na svetločutni papir in potem s papirjem ponoviti isti postopek tunkanja v kemikalijah in sušenja. Pri digitalnim pritisneš na sprožilec, potem ves postopek naredi računalnik in tiskalnik prenese sliko na papir. V končnem izdelku -fotografiji - razločka praktično ni, je pa v postopku. Klasični traja najmanj nekaj ur, sodobni nekaj sekund. Pri klasičnem fotografiranju fotografija nastaja dobesedno pod prsti, del fotografa je, raste, iz zarisa slutnje nastaja resnična fotografija; če je presvetla, jo pogreješ z roko in potemni. Zato fotografski romantiki prisegajo na klasično fotografiranje. Ob koncu slovesnosti so se udeleženci tečaja pristno in toplo zahvalili Janezu Kosmaču, ta pa je podaril rože Marjeti Vovko, ki je skrbeia za organizacijski del tečaja, razstave in kulturnega programa na njej. Igor Llpoviek Knjigarna in galerija Beseda Decembrske pravljične urice z likovnimi delavnicami Želimo vam vesele božične praznike In srečno novo leto 20081 Sobota, 22. december 2007, od 10.00 do 11.00 »Beee«, je zablejal volkec - oblikovanje s papirjem Delavnice so namenjene otrokom od 4 - 7 leta in so brezplačne. Četrtek, 27 .december 2007, ob 18.00: Cici pravljična urica z"" (IZ)BR@NO v novembru ODRASLI I * Manca Košir: MOŠKA PISMA, 07 V knjigi Moška pisma so natisnjena javna dopisovanja. Jr,^ 1 Dopisovala si je z zelo različnimi po poklicnih zanimanjih EhAajjriM ~ Markom Crnkovičcm, Matjažem Gantarjem. Brankom Gradišnikom, Aieksijem Kobalom, Dušanom Osojnikom. HMaV.........m Urbanom Kordešem in Adamom. S pismi, v katerih razkriva svoj pogled na svet, intimna doživetja in čutenja, je izvabila i/ dopisovalcev raziična čustva, od ogorčenja do ljubezenskih izpovedi, od intimnih pa do moralnih, družbenih in filozofskih dilem. Prevladujejo razmišljanja o odnosih med moškim in žensko. Moška pisma Mancc Košir so dokaz, da še obstajajo ljudje, ki jim površne razlage razlik med spoloma niso dovolj, ampak hočejo priti stvari do dna - čisto po žensko. • Vinko Moderndorfer: ODPRLA SEM OČI IN ŠLA K OKNU, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2007 Moški nad prepadom. Prepad pa je seveda kriza srednjih let. Moškemu se nad prepadom pridruži ženska in tako spremljamo strasti polno, a smisla izpraznjeno počitniško življenje para, ki mu ne manjka nič materialnega, drugo pa vse: nimata otrok in nimata medsebojnega zadovoljstva, niti spolnega. So pa na voljo Laeroixova enodelna oblekica, Baldinijcvi sandali, perilo Perla. obleke Roc-co Barocco, kratke hlače Dolce & Gabbana, jadrnice Dufourt 325 GL, toda vse zasluženo z očetovo uspešno kariero. Banalno. Pa se na »njuni obali« prikaže nagi mladenič s knjigo Lorcinih pesmi, v kalerem oba prepoznala svojo izgubljeno energijo in svoje neuresničene spolne želje. Sledi vrtinec seksa, varanja, prekrivanja, travm iz preteklosti, na koncu pa - jasno - smrt. In svet je spet postavljen v ravnovesje. Zgodbo lahko razumemo seveda tudi drugače: kot brez predsodkov ujete trenutke anakreontskega uživanja vseh radosti življenja tu in sedaj. Dokler gre. • Schiffrin Andre: POSEL S KNJIGAMI; Ljubljana, Cankarjeva založba, 2007 Urednik ene bolj znanih ameriških neodvisnih založb, ki izdaja knjige s področja družbene teorije in humanistike The New Press, razkrije poslovne in širše družbene okvire znotraj katerih deluje ameriško in vse bolj tudi evropsko založništvo. Skozi avtobiografsko izkušnjo urednika zaslutimo, kakšno škodo lahko napravi slepo podrejanje finančni logiki rasti in dobička, ko tržna ideologija nadvlada svobodni trg idej in »trg« poslane cenzor. Pokaže na pomen, ki ga ima slrokovna uredniška politika za kvaliteto in dinamiko intelektualnega življenja v neki družbi. Ob branju se nam vedno znova vsiljuje vprašanje: če je svoboda trga eden temeljnih lastnosti demokracije, ali je nekritična uporaba tržnih mehanizmov na področju idej začetek njenega zatona? Delo se lahko bere kot apel za ohranitev odprtega družbenega prostora, kjer bo moč svobodno razpravljati o družbenih alternativah. Nedvomno pomembno sporočilo za vse, ki jim ni vseeno za usodo kritičnega duha. OTROCI IN MLADINA • Nina Lugovska: NININ DNEVNIK, Učila 2007 V najstniških letih je Nina pisala dnevnik, ki ga mnogi primerjajo z Dnevnikom Ane Frank, saj je bil napisan v času Stalinove strahovlade. Ker sta bila njena starša kritična do oblasli, so očeta večkrat zaprli in izgnali, družini pa velikokrat preiskali stanovanje. Tako je nekoč tajna policija zasegla dnevnik in Nino z mamo in sestrama obsodila na gulag. V dnevniku je opisovala svoje življenje ter zapisovala najgloblje občutke in misli, ki jih zaradi političnih razmer ni mogla deliti z nikomer. Gre za pričevanje mladega dekleta, ki je odraščala v času Stalinovega zatiralskega režima, pomanjkanja in neusmiljenega trpinčenja ljudstva. Kljub rosni mladosti je njeno razumevanje tedanjih političnih razmer izjemno pronicljivo in odrasio. Pretresljivo, česa vsega je zmožna človeška mizerija... • Matjaž Pikalo: VRTNAR NA JEZERU, Mladinska knjiga, 2007 Adam je najstnik, ki se je s starši iz mesta preselil na podeželje. Sola ga ne zanima preveč, zato ne dosega minimalnih standardov, ki so potrebni, da bi bil učno uspešen. Med počitnicami mora opravljati obvezno počitniško prakso in pisati dnevnik. Spozna, da je delo na deželi lahko tudi prijetno, ob njem pa dobi še veliko zanimivih domislic za počitniške dogodivščine: s sošolci so priredili kres rabljenih učbenikov, pokopali mačka in naredili sedmino, posneli amaterski film... Za Pikalov pripovedni slog so značilni simpatični, družbeno neprilagojeni junaki in blaga ironija, kar je avtorju prineslo že nekaj uglednih literarnih nagrad - nagrada VLČHRNICA za najboljšo otroško in mladinsko delo LUŽA - 2002. • Janne Teller: NIČ, Grlica, 2006 Roman danske pisateljice je zelo poseben roman, ki nas preseneti s svojo brutalnostjo in absurdnostjo. Glavna oseba je sedmošolec Pierrc Anthon, ki nekega dne enostavno zapusti razred, saj pride do spoznanja, da ne obstaja nič, kar bi kaj pomenilo, zato se ne splača narediti ničesar. Ostali sošolci skušajo dokazati nasprotno, zato sklenejo, da bodo iz stvari, ki jim kaj pomenijo, sestavili t.i. kup smisla ter z njim nihili-stičnemu sošolcu dokazali njegovo zablodo. Kup smisla narašča, narašča pa tudi okrutnost sošolcev, ki začnejo drug z drugim psihološko manipulirati, kar neizbežno pripelje do tragičnega konca. Roman je prejel nagrado danskega Ministrstva za kulturo za najboljšo knjigo leta 2001. MEDIOTEKA • RUSKE LUTKE (LES POUPÉES RUSSES} - DVD, Blitz, 2006 Francoski režiser in scenarist ("édric Klapisch seje po uspešnem filmu Španska krčma (L' Auberge espagnole), kjer so svoje življenjske težave reševali mladi študenti v Barceloni, odločil posneti nadaljevanje. Študenti sedaj niso več brezskrbni Žurerji, ampak so prisiljeni spopasti se s svojo prihodnostjo. Xavier ima trideset let, njegova karierna pot pisatelja je vse prej kot bleščeča. Sreča se mu kislo nasmiha pri filmskih producentih, ki želijo od njega kupiti scenarij za televizijsko limonado, ki pa bi temeljila na njegovih spominih iz študentskih let. Fiim je bil lansko leto predvajan v Kinodvoru, prvič pa je bil pri nas prikazan na 16. Lil I -u. Zanimiv film, ki nas boemsko ponese po mondenih evropskih mestih. Uredil In Izbral Janaz Dollnsek JAZZ v Galeriji drugič Jan Gregorka Kvartet V drugem koncertu cikla Jazz v galeriji se je predstavil kvartet radomeljskega kontrabasi-sta Jana Grcgorke, ki je postregel s pestro biro priredb brezčasnih jazzovskih standardov in v hitrem tempu poskrbel za intenzivno jazzov-sko izkušnjo. Četverica v postavi Jan Gregorka na kontrabasu, Gregor Kožar na saksofonu. Marko Petrušič za klavirjem in Gašper Peršelj za bobni, je sicer idejno spominjala na prvi JAZZ v Galeriji s kvartetom Ane Šimenc, muzikalno pa je šlo za čisto drugačen koncept, ki je v izredno zgoščeni obliki predstavil klasični jazzovski repertoar. Še bolj zanimivo je Gregorkovo igranje, saj nas najprej preseneti kot levičar, potem pa še kot zelo vsestranski in zverzirani glasbenik, ki suvereno vodi svoj kvartet. Za bobni smo najprej pričakovali Kamničana Anžeta Žurbija, potem pa ga je menjal Gašper Peršelj, novo, ampak obetajoče jazzovsko ime, ki se dokazuje z doživetim nastopom in zelo domiselnimi bobnarskimi metodami. Avtorja tega zapisa je osebno najbolj navdušil Peršeljev akustični »echo«, ki ga je dosegel brez aparatur, ampak le z uporabo bobnarskih palic in napete opne. Klaviature in Mario Petrušič sta že dva preverjena pojma v slovenskem jazzu, čeprav se mi zdi, da nikakor ne dobiva prave pozornosti. mogoče zaradi bolj introvertiranega nastopa, ki pa vedno znova dokazuje veliko spretnost in občutek za spontano improvizacijo. Lepo bi bilo, če bi njegovo igranje v naslednjih epizodah Jazza v galeriji raziskovali še v kakšni zasedbi. Ostane torej le še saksofonist Gregor Kožar, ki je svojim »soborcem« puščal dovolj prostora za solistične vpade in seje pojavil le tam, kjer je bilo treba in to vedno z občutkom. Mogoče je bilo pogrešati le še kakšno avtorsko skladbo, ampak verjamem, da za to ni bilo prave potrebe, saj so se vsi štirje glasbeniki, skupaj s publiko, lepo zabavali pri preigravanju »zimzelencev« v novih, svežih preoblekah. Za nami je torej še en uspešen jazzovski večer, ki bo le še dodal k revitalizaciji jazzovske scene v Domžalah. Naslednji koncert bo na vrsti 17. januarja, ko bo Jazz v galeriji stopil v »špa-novijo« s Študentskim klubom Domžale ter festivalom DNK in v galerijo Domžale pripeljal Fake Orchestra Quartet. Ljubitelji jazza seveda vabljeni, še posebej, ker koncerti do sedaj za denarnice še niso bili obremenilni. MJ Kiparska razstava v Galeriji Domžale Ana Cajnko: Asociacije sporočil V decembru v Galeriji Domžale razstavlja umetnica Ana Cajnko, ki je ob številnih predstavitvah doma in v tujini prejela več nagrad in priznanj na področju slikarstva in umetniške keramike, kateri se intenzivno posveča zadnjih deset let. Do 28. decembra 2007 se predstavlja s prostorsko postavitvijo keramičnih del, ki jo spremljajo dogodki, v katere so vključeni tudi obiskovalci razstave. Kiparska razstava umetnice Ane rajnko, ki živi in ustvarja v Ljubljani in na Križnem vrhu, je zanimiva predvsem zaradi drugačnega, sodobnega pristopa k predstavitvi naravnega materiala, kot je glina oziroma keramika. Glina oz. keramika, ki je pravzaprav skupna oznaka za izdelke iz žgane gline in postopke, s katerimi se izdeluje, je eden prvih materialov, ki ga je uporabljal človek. Služila mu je v vsakdanjem življenju za izdelavo lončenine, sčasoma se je z njo tudi umetniško izražal v preprostem okrasu, kije postajal vse bolj pomemben. Starodavno oblikovanje in dekoracija je ostala skoraj nespremenjena vse do srednjega veka, ko so lončarji še bolj tehnično izpopolnili keramiko za shranjevanje in kuhanje, kar pa se še danes pojavlja v ljudskem lončarstvu. V začetku 18. stoletja pa na področju oblikovanja keramike v Evropi nastopi izrazit prelom prvi evropski porcelan. Sicer so porcelan uvažali iz Kitajske že v srednjem veku in jc med vladarji pomenil pravi prestiž, ki ni smel manjkati v dragocenih vladarskih zbirkah. Z izumom evropskega porcelana pa so vplivni evropski imenitneži začeli ustanavljati manufakture in kasneje delavnice, z njimi pa so dosegli, da so porcelanasti izdelki postali dostopni širšemu kro- gu potrošnikov. Naslednji prelom v oblikovanju in pojmovanju keramike je prinesla industrializacija, saj je omogočila serijsko oblikovanje in izdelavo posodja iz keramike za vsakodnevno rabo, a je tudi podredila njeno estetsko funkcijo. Torej, že od samega začetka se v oblikovanju gline in keramike pojavlja neka dvojnost, ki na eni strani temelji na uporabnosti, na drugi strani pa M simbolni, umetniški funkciji keramike, ki živi svoje življenje kot izraz estetike v določenem času in prostoru. Čeprav je keramika stara tehnika, ki jo je izumil človek, pa ni nikoli prestara - še danes o tem pričajo mnogi lončeni izdelki, ki so oblikovali in še vedno oblikujejo slovensko ljudsko dediščino kot izraz prvobitne kreativnosti v naši deželi. Tudi v okvirih umetniške keramike je potrebno poudariti dejstvo, daje keramika še danes zelo bogata umetniška zvrst, ki pa je na žalost vse bolj potisnjena na obrobje. Največkrat je oblikovanje gline le faza v umetniškem ustvarjanju mnogih kiparjev in slikarjev, na primer tudi slovenski slikar France Kralj je imel svoj keramični opus in je bil tudi ustanovitelj keramičnega oddelka na takratni Tehnični srednji šoli v Ljubljani, medtem ko danes ni institucije, ki bi nudila formalno izobrazbo s tega področja (povzeto po Keramika na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 2004). Kljub določeni stopnji prvobitnosti in splošne funkcionalnosti pa je danes oblikovanje keramike še vedno sestavni del moderne in sodobne umetnosti. Tudi na Slovenskem se tradicija kiparskega razstavljanja, ki zajema tudi sodobno umetniško keramiko, vse bolj uveljavlja. Še več, zaradi sodobnega pojmovanja umetnosti. ki postaja vse bolj multimedijska, je tudi glina oziroma keramika postala material, ki umetniku predstavlja dovolj velik izziv za oblikovanje ne le malih skulptur, temveč tudi večjih prostorskih kompozicij. Takšen dosežek sodobne umetniške keramike prestavlja tudi umetniško delo Ane Cajnko. Z ambientalno postavitvijo svojih keramičnih izdelkov v Galeriji Domžale je domžalski publiki predstavila izvirno možnost umetniškega oblikovanja gline kot (pra)klasičnega materiala v novih pomenskih svetovih, pri tem pa ohranila prvinskost, ki nam jo ponuja narava. Tudi ideja razstave je izvirna, polna sporočil, kijih gledalec posredno ali neposredno bere iz njenih glinenih kompozicij, hkrati pa postane interaktiven udeleženec dogodka v prostoru. Pričujoča razstava Asociacije sporočil Ane Cajnko v Galeriji Domžale je odličen primer sodobnega pristopa prikazovanja ene od možnosti pripovedi v oblikovanju gline, ki v sebi nosi globoko življenjsko sporočilo in simboliko. Ana Cajnko na svojstven način preoblikuje in ohranja pristen stik z materijo, ki nam jo ponuja narava, ter nam na ta način sporoča svojo vizijo, ki temelji na človekovem ozaveščenem povezovanju z naravo in pozitivnem odnosu do sočloveka. Katarina Rus Krušelj Zadnja predstava za otroke v 2007 na Močilniku Sraka Sofija je pozabila na vrata! Smeh zaradi vreščanja srake Sofije, ki je v vsej vnemi postavljanja lesene hišice pozabila na vrata, se je v nedeljo, 9. decembra 2007, zagotovo slišal iz Kulturnega doma na Močilniku. Trojica gledališčnikov iz Lutkovnega gledališča Maribor se je v igrici Kako je gnezdila sraka Solija predstavila kot trije ptiči: ena trmasta, vzvišena in fina sraka, ki je želela biti najbolj moderna, in dva »čisto navadna« vrabca, ki sta se pridno trudila postaviti gnezdeče. Otroci so se smejali sraki Sofiji, ki si je neprestano izposojala številne stvari in si z njimi skušala narediti najbolj moderno stanovanje v gozdu. Z učenimi besedami in ogrlicami se je postavljala pred sosedo Beti, čisto navadno vrabčevko, ki ni vedela ničesar o arhitekturi in modernih stvareh, je pa v nasprotju s Sofijo vedela, da se z nič truda ne da narediti prijetnega doma. In prav vihanje nosu nad delom se je Sofiji maščevalo. Najprej sije želela narediti gnezdo v skledi, pa seje le-ta po deževni noči spremenila v kopalnico. Sledila je streha iz blaga, pa jo je odnesel veter. In potem še lesena hišica, pri kateri je pozabila na vrata! Še sreča, da stajo rešila Beti in Boris, ki sicer nista znala šik francoskega jezika, a sta vedela, da, kdor visoko leta, nizko pade. Starši z otroki se zahvaljujemo Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob za popestritev nedeljskih popoldnevov in se že veselimo predstav v letu 2008! Bojana Domžalski rogisti v letu 2007 Kulturno društvo Domžalski rogisti so pod vodstvom predsednika Gregorja Otmarja Kettingerja, ki skrbno zapisuje število nastopov ter vseh drugih dejavnosti, zaprli še eno uspešno leto. V njem so zabeležili 42 nastopov, kar pomeni v dosedanjih 16 letih skupaj 636 nastopov v domovini in tujini. Domžalski rogisti (od leve): Gregor Otmar Rettlnger. Anže Korošec. Drago Vuk, Klemen Zabret, Irena Keš Gombač. Ivan Kozarlč In Jernej Hribar, manjka Uroš Oražem V glasbeni skupini nastopajo: Ivan Kozarič, ki je tudi umetniški vodja, Jernej Hribar, Uroš Oražem, Anže Korošec, Irena Keš Gombač, Drago Vuk, Klemen Zabret in Gregor Otmar Rettinger. Redne vaje so v Kulturnem domu Groblje, kjer se srečujejo enkrat tedensko. Med številnimi nastopi so posebej ponosni na svoj nastop na proslavi 100-letnice Lovske zveze Slovenije v Cankarjevem domu. Radi se spominjajo nastopa v Italiji, ko so sodelovali na svečanosti ob podelitvi spričeval po opravljenih lovskih izpitih, lahko pa smo jih videli tudi na TV A kanal, kjer so popestrili oddajo o lovcih in lovski zvezi. Sodelovali so tudi v Gornji Radgoni na sejmu lovstva, ribištva in turizma, ob odprtju razstave Jasmine Cibic, priznane slikarke, v tobačni tovarni, vedno prijetno je bilo druženje na vseslovenskem srečanju lovskih pevskih zborov in oktetov ter rogistov v Mariboru. V Kočevski Reki so zaigrali llubertovo mašo, udeležili pa so se tudi jubilejne slovesnosti svojih prijateljev. Prekmurskih rogistov, ki so se ob 35- letnici igranja spomnili tudi Jožeta Grleca, ustanovitelja slovenskih rogistov, v spomin katerega je bila izdana tudi monografija. V Domžalah pa so popestrili slovesno odprtje podhoda pod M10 ter zaigrali ob odprtju prenovljene pošte. Ob pomoči občine in lastnih prispevkov so od letos tudi lepši, saj imajo nove svečane obleke, bolj svečano pa zveni tudi igranje na Es rogove. Vera Vojska mesečni koledar JANUAR 2008 mi *u »s ^. s: r-r četrtek, 10. januar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE Primož Hieng "Soline - med nebesi in zemljo" * Rojen leta 1955 v Ljubljani. Z osnovami fotografije se je srečal že v osnovni šoli. Po študiju novinarstva se je zaposlil na Radiu Glas Ljubljane, ki mu je kot novinar in urednik ostal zvest 16 let. V devetdesetih letih ga je začelo vse bolj zanimati, kakšen je pogled iz ptičje perspektive, kar je najprej izpeljal s fotografiranjem mesta Kamnik in okolice, leta 2005 pa je uresničil doslej najzahtevnejši projekt, to je fotografiranje Sečoveljskih solin iz helikopterja Letalske policijske enote, letos pa je sledilo še fotografiranje Cerkniškega jezera. V Galeriji Domžale bo razstavljal zračne posnetke Sečoveljskih solin s podnaslovom »Med nebesi in zemljo«. Razstava bo odprta do petka, 25. januarja 2008. Vstop v Galerijo Domžale je prost. Vodstvo po razstavi bo v četrtek, 17. januarja ob 18:00. Po razstavi bosta vodila Katarina Rus Kruselj in Primož Hieng. sobota, 12. januar ob 10:00 Lutkovno društvo Lutkomotiva Po motivih slovenske ljudske pravljice: Fižolček, ogelček in slamica lutkovna predstava Le kdo ne pozna pripovedke o Fižo-Ičku, ogelčku in slamici? Poučna zgodbica, ki prihaja iz krajev okoli Čedada govori o tem, zakaj imajo vsi 11/oh k 1 bel šiv na trebuščku. Ta znana slovenska ljudska pravljica se v lutkovni izvedbi ni pojavljala prav pogosto, saj smo jo 'najprej poznali kot radijsko igro, sedaj pa jo je na oder postavila mlada skupina novomeških lutkarjev. Predstava traja 30 minut in je primerim za otroke od 3. leta dalje. četrtek, 17. januar ob 20:00 GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji / Festival DNK Fake Orchestra Quartet Ana Vipotnik vokal Igor Leonardi kitara Nino De Gleria bas Aljoša Jerič bobni jazz koncert Fake Quartet je malce skrčena različica večjega Fake Orchestra, ki ga je ustanovil kitarist Igor Leonardi in s katerim se že dobro desetletje sprehaja med jazzom ter različnimi svetovnimi godbami. Leonardi je študiral na Graški akademiji za glasbo na oddelku za jazz in klasično kitaro. Prepotoval je Azijo in Afriko, kjer se je izpopolnjeval predvsem v etno glasbi na različnih instrumentih, od sitarja, pa do ouda, saza in kore, potem pa je vrsto let preživel v ZDA. Tam je sodeloval s številnimi glasbeniki, od Dona Cherryja. pa do članov metal zasedbe Metallica. Pri nas ga najbolje poznamo kot člana skupin Quatebriga in Begnagrad, spisal pa je tudi glasbo za številne gledališke predstave in filme. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti ciklu Jaxt v galeriji so brezplačni. 0 Kulturni dom Franca Beri Domžal* informacije: (01)722 5050 inlo(7/)kfi-iiorrLzal<.si www.kd (loinzalc.Hi NLbO Banka Domžale Evin prvi veliki samostojni koncert Sanje se uresničujejo V nedeljo, 9. decembra 2009, je imela v hali Komunalnega centra v Domžalah svoj prvi veliki samostojni koncert Eva (črno. zmago- valka slovenske popevke, finalistka Kine 2007, zmagovalka bitke talentov in še katerega od številnih uspehov bi lahko navedli. Koncert je bil velik tako po številnih gledalcih, ki so napolnili halo, kot po številu pesmi, predvsem pa nalezljive pozitivne energije, ki jo je oddajala gostiteljica. Za začetek nam je predstavila delček svojega otroštva v glasbeni skupini, po predstavitvi Čudežev smehljaja pa smo prisluhnili gostom, ki so vsak po svoje majčkeno vplivali na njeno uspešno glasbeno pot. Tak je bil pianist in avtor večine njenih pesmi, Boštjan Grabnar, pa znana Nuša Derenda, s katero sta skupaj zapeli znano Energy. Vedno romantični Rok Kosmač je raznežil zlasti ženski del občinstva, vsa dvorana pa je z glasnim aplavzom nagradila duet Roka in Eve, s katerim sta se spomnila prezgodaj umrlega Tošeta. Očarala sta nas Neža in Bine Drobnič, posebej je v spominu ostala izvedba Oriona. Z vsakim svojim nastopom so navdušili plesalci: plesni par Matej in Špela Kralj, plesna skupina Baby Dolls, plesalci iz Plesne šole Urška ter svetovna prvakinja, plesalka Maja Sonc. Predvsem pa je vedno znova navduševala s svojim petjem Eva Černe. S svojo Proud Mary je na noge dvignila vso halo, kije ob zaključku koncerta skupaj z gostiteljico še enkrat zapela Čudeže smehljaja. Navdušeno občinstvo verjame v mlado pevko Evo Čeme in njene Čudeže smehljaja ter ji na njeni glasbeni poti želi čim več uresničenih sanj. V. Fotografska razstava Cvete Zalokar Oražem Utrinki s poti V Knjižnici Domžale se v teh dneh s svojo imenitno fotografsko razstavo Utrinki s poti predstavlja Cveta Zalokar Oražem, nekdanja županja, ki jo poznamo tudi kot pesnico in avtorico drugih literarnih prispevkov. Med ljubitelje tovrstne kulturne dejavnosti je razstavo na slovesnem odprtju pospremilo veliko njenih domačih, nekdanjih sošolcev, sodelavcev, fotografskih navdušencev ter prijateljev in znancev. Kot je zapisala v kratkem eseju, ki smo ga lahko prebrali na povabilu na razstavo, je fotografija prav gotovo ena najbolj zasvojljivih stvari. »Ker odpira človeku oči na široko in na globoko. Dandanes si ne znam zamišljati potovanj kot raziskovanje in odkrivanje sveta ter ljudi brez fotoaparata. Z njim v roki smo lahko obdarjeni s popolnimi trenutki, s katerimi nas življenje preseneti tako poredko in nepričakovano. Takrat nam zatrepeta srce, na široko odpremo oči in prevzame nas občutek neizmernega spoštovanja. Do narave, živali, sveta in možnosti, ki smo jo dobili s podarjenim življenjem in trenutkov. In nenadoma se zavemo, da nam je tako dano vedeti več od očitnega, da smo dobili priložnost videti pod površino in površnost, v podrobnostih razberemo podtekst, ki presune in to si vedno znova želimo ujeti na fotografiji. Ter to strast in ljubezen prenesti na druge.« Odprtje fotografske razstave v Knjižnici Domžale se je zgodilo 3. decembra 2007. Tako je bilo še posebej poudarjeno, da gre za kulturni dogodek, ki ga je s svojo klavirsko harmoniko obogatil Jan Ulčnik. Ob njegovi glasbi smo se sprehodili po različnih državah, o popotniški fotografiji na splošno, še posebej pa o fotografiji svoje prijateljice Cvete, pa je govoril fotograf in popotnik Razstava Andreja Janze Ste vedeli, da imamo v Sloveniji muzej premoderne umetnosti? Večina najbrž ne; pa niti ni tako daleč stran od Domžal. V kraju Spodnji Hotič - na poti proti Litiji, je Tomaž Dernovšek - Vinči začel s preurejanjem hleva v takšen muzej. In tam je našel svoj prostor in prostor za svoje umetnine tudi Andrej Janža - Andel. Človek, ki mu je slikarstvo usojeno in je njegova stalnica in obsesija. Način preživetja. Večni iskale«, tako kot lik na njegovih številnih risbah, don Kihot, znani avtoštopar, boem v najbolj pravem pomenu besede ... Razstava, ki jo je pripravil zlasti ob pomoči svojih otrok, Aljaža in Tamare, nosi naslov Nedojemljivo in je bila odprta v petek, 30. novembra. In če boste v teh norih nakupovalno-obsedenih dnevih želeli najti nekaj časa zase in svojo dušo, potem si razstavo lahko ogledate še vse do konca januarja, ob sredah, sobotah ali nedeljah med 10. in 18. uro. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi koledar z Janževo risbo in kritičnimi utrinki o njem in njegovem delu, ki so jih prispevali Tomaž Dernovšek, Sašo Koprivec in Mojca Vilar. Na razstavi si boste lahko ogledali bogat opus risb in slik, ki jih je Janža ustvaril v zadnjih 15 letih. Prevladujejo preproste, a nikakor ne umetniško cenene tehnike tuša, svinčnika in krede. Pa tudi nekaj platen in kiparskih skulptur. Slike ponujajo skice in tudi bolj dodelane risbe obilja motivov, tako značilno Andelnovih: od posebnežev, kot so klovni, glasbeniki, pijančki, klateži, cigani (mnogokrat tudi opazno »zadetih«), pa do konj, ženskih aktov in portretov, likov kot so don Kihot, Kristus, Prešeren. Narejeni v trenutnem navdihu, le z nekaj potezami, v obilju emocionalne napetosti, pri kateri, kot pravi Sašo Koprivec: »Andrej čuti, da je včasih misel tudi moteč faktor« Neverjetno, koliko risb je v tem viharnem in razburkanem obdobju zadnjih let ustvaril Andrej Janža, prav gotovo pa jih je veliko našlo svoje mesto tudi po domovih Na razstavi so se srečali domžalski ustvarjalci Mojca Vilar, Andrej Janža in Marina Lenček Značilna risba Andreja Janža Domžalčanov, ko je hodil naokoli in slikal za preživetje. Ko se človek sprehaja med tem neverjetnim bogastvom risb, polnih čustev in občutij, jasno zazna vso radost in bolečino, ki sta se zgrnila nad to umetniško dušo, ki prav gotovo ni rojena v pravi čas za umetniške boeme. Cveta Zalokar - Oražem Saj veš, najlepši dar, prijazen je nasmeh... Vesel božič ter srečno, zdravo in veselo leto 2008, tudi z našo pesmijo Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale Ob zaključku leta 2007se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali, da je za nami še eno uspešno kulturno leto. Vsem želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2008 ter vas vabimo, da ste tudi v letu 2008 čim večkrat z nami Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan Iztok Bončina, kar malce pozitivno zavisten ob pogledu na njene čudovite fotografije. Povedal je, da ima popotnik za fotografiranje na voljo ves svet, ki ponuja lepe in zanimive kraje, tovrstna zvrst pa posega na različna področja, od dogodkov do narave, pa do posameznega človeka in živali. Po njegovem mnenju seje avtorica pogumno lotila vseh motivov, ki so ji bili blizu, marsikatera njena fotografija poudarja vez med ljudmi in popotniki, vse po vrsti pa ohranjajo spomin na neko popotovanje ter nam ponujajo priložnost, da se ob pogledu na fotografije vračamo v kraje, kjer so te nastale. Obiskovalce je pozdravila tudi avtorica Cveta Zalokar Oražem in jim zaupala, da fotografije nastajajo z vsem njenim veseljem, ljubeznijo in strastjo, spremlja jih vznemirjenje, dosedanje izkušnje, učenje od drugih, pa tudi potrpežljivost, ki je potrebna, ko fotografira prizore in ljudi, njihove običaje in lepe pokrajine. Ob posameznih motivih, ob katerih se posebej potrudi, da podpis pod fotografijo še posebej pritegne, se lahko tudi vprašamo, koliko sreče jo spremlja na njenih potovanjih s fotografskim aparatom v roki, saj so nekateri občudujoči prizori enkratni in jih ni mogoče ponoviti. Ob ogledu njenih fotografij in prebiranju podpisov, oboje zahteva popolno pozornost, lahko dežele, kijih je avtorica obiskala, spoznavaš tudi z drugih plati, saj... dišeča barvitost, goreča tla, novo gnezdo, mavrično potovanje, most v neskončnost, ruševina v vodi, gora veliko glav, riževa polja, močvirna preproga, razprta krila... predstavljajo mnogo več kot le zanimivost in znamenitost dežele, v kateri je fotografija nastala. Avtorici iskrene čestitke za razstavo in naj se ji uresniči želja, ki nam jo je zaupala: namreč, da še ni posnela svoje najboljše fotografije. Vera Vojska Likovno društvo Petra Lobode Domžale Zaključilo se je četrto tromesečje likovnega ustvarjanja v letu 2007 Pestrosti v tem obdobju v likovnem društvu ni zmanjkalo, marveč se je širilo tudi izven društva. Ob tednu otroka smo slikali z učenci OŠ Roje na temo mati in otrok. Gospe Ani Medved, mentorici likovnega krožka na šoli, se zahvaljujemo za gostoljubnost. Ob 40. obletnici OŠ Jurija Vege Moravče smo se člani udeležili njihove svečane proslave, kjer smo si ogledali vsa naša podarjena likovna dela, ki so bila prodana na gradu Tu-štanj v dobrodelne namene za šolski sklad šole. Proslave so se udeležili Ida Rebula, Agica Križnar, Danica Smrdel, Asta Perko Stante in Ana Rajer. 10'. oktobra 2007 je občina Naklo KTD Pod krivo jelko Duplje organizirala IX. slikarski EX-TEMPO-RE, ki so se ga udeležile Asta Perko Stante, Danica Smrdel, Ana Rajer in Ida Rebula, ki je bila s svojim likovnim delom izbrana v ožji izbor najboljših likovnih del. Udeležili smo se odprtja razstave likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin Krašnja 2007. Slovesnost ob odprtju je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale, predsednik g. Pavle Pevec. Slovesnosti so se udeležili in sodelovali s svojimi deli, Jože Vajda s kiparskim delom, z likovnimi deli Danica Smrdel, Ana Rajer, Agica Križnar in Ida Rebula ter Asta Perko Stante, ki sta bili med najkvalitetnejšimi likovnimi deli, po izboru prof. Primca, izbrani v ožji izbor za regijsko razstavo, ki bo v letu 2008. Samostojno pa sta razstavljali svoja likovna dela v kopirnici JOCOPY Domžale Ana Rajer in Danica Smrdel, ki je samostojno razstavljala tudi v Termah Snovik, v akrilni in akvarelni tehniki. Jože Vajda je sodeloval na Zvezni kiparski razstavi v Polzeli s kiparskim delom Medved in je bil izbran v ožji izbor za Zlato paleto. 15. oktobra 2007 pa smo si v galeriji Domžale, pod mentorstvom g. Danijela L. Fuggerja, ogledali razstavo Zdenka Huzjana, v galeriji Beseda pa razstavo umetnika Töniga. 23. novembra 2007 pa seje Društvo udeležilo medobmočne likovne razstave Podobe Gorenjske 2007 na temo počitniška paberkovanja. Odprtje razstave izbranih del je bilo v galeriji Veronika v Kamniku. Sodelovale so Ida Rebula, Asta Perko Stante, Danica Smrdel, Ana Rajer, Agica Križnar in Marjana Tavčar. 15. decembra 2007 je samostojno razstavljala Asta Perko Stante, v Domu starejših občanov Domžale. Za realizacijo letnega delovnega plana smo si ogledali v Ljubljani več razstav: Na Starem trgu razstavo 27. EX-TEMPORA Podobe Ljubljane, likovna dela iz ožjega izbora najkvalitetnejših del. V galeriji Mak pa smo si ogledali prodajno razstavo umetnin iz raznih materialov, v galeriji ARS kiparska dela Petra Černeta in druge stvaritve, v galeriji Slovenskih železnic pa smo si ogledali razstavo likovne sekcije Tine Rožanc in to likovna dela, ki so prišla v ožji izbor. Z nepopisno lepimi občutki smo razvili debato o vseh likovnih stvaritvah na razstavah po Ljubljani in o delu v prihajajočem novem letu 2008. Tudi naše izvendruštvene dejavnosti, kot so EX-TEMPORY skupinske razstave, samostojne razstave v Domžalah in drugod po Sloveniji nas zelo pritegnejo in zanimajo ter se jih radi udeležujemo, ker se tako družimo s člani drugih likovnih društev, spoznavamo njihove likovne stvaritve ter tako bogatimo svoje likovno znanje in prijetna kulturna doživetja. Tudi v letu 2008 si želimo tako pestrega društvenega delovanja. Fotografijo svojega likovnega dela Gradiško jezero je prispeval Jože Vajda. Agica Križnar Ukradena redovalnica Pri založbi Genija je te dni izšla tretja knjiga Tatjane Kokalj z naslovom UKRADENA REDOVALNICA. To je mladinski ljubezenski roman. Dogajanje je postavljeno v šesti razred, kjer se z novim učencem začno dogajati predrznosti, med katerimi je kraja redovalnice le zadnja v vrsti. Zdi se, da je kriv novinec Peter in detektivska trojica Dora, Andrej in Vanja se odpravijo na pot razreševanja uganke. Petrovo vedenje je nesramno, predrzno in moteče, a Dora iz dneva v dan bolj čuti razumevanje za fantov problem. To je tista Dora, ki kar naprej tiči z glavo v knjigah in ji prav branje daje potrebno umsko in čustveno širino. Odnosi v šoli in zunaj nje se z vsakim poglavjem čedalje bolj zapletajo. Dora se začne družiti s Petrom, Vanja in Andrej pa ji to zamerita, saj se počutita odrinjena. Čeprav sošolci, razredničarka in vodstvo šole sumi Petra, se fant sploh ne brani pred obtožbami, odziva se ne-zainteresirano, daje vtis, kot da mu je vseeno. Dora in Peter se nekega dne srečata v parku in med njima vzniknejo čustva. Dora se čedalje bolj zanima za Petra, a njeno zanimanje zanj postopoma prerašča iz detektivskega razčlenjevanja razlqgov za fantovo vedenje in iskanja pravih krivcev v nekaj več. Ta več je v začetku tovarištvo, potem prijateljstvo in na koncu prva ljubezen. Zaljubljencema pa stojijo na poti skoraj nepremagljive ovire. A dragi bralci, ne bomo vam izdali konca, ker bi vas s tem prikrajšali za potrebno napetost in številne bralne užitke, ki jih je pisateljica Tatjana Kokalj spretno nasula med besedilo. Življenje v razredu je dinamično in polno dogodkov, ki se kar prehitevajo. Liki otrok so podani z živo prepričljivostjo, tokrat še zlasti izstopata Dora in Peter. Njuna ljubezenska zgodba kipi od emocij, ki se stopnjujejo od začetne medsebojne simpatije do nežne in globoko predane zaljubljenosti. Pisateljica je spretno prikazala probleme vsakdanjega življenja in jih vpela v dokazljivo verjetne situacije, ki jih jezikovno suvereno obvladuje. Še zlasti je treba opozoriti na njeno že tradicionalno kvaliteto: zelo je kritična do odraslih, tudi do t.i. avtoritet (ravnatelj, učitelji, starši), odrasli so pri njej ncolepšana bitja z vsemi človeškimi napakami. In učencem ves čas prišepetava, naj mislijo s svojo lastno glavo. Ta knjiga je zelo primerno branje tako za osnovnošolce kot za njihove starše. Ne spreglejte je! Jana Kolarlč Sodelovanje avtorjev Anastazije in Mirana Juvana s pevko Alenko Godec Nocoj naj mir bo dar iz tvojih rok Praznični december je vsako leto tudi priložnost za nove pesmi, nove zgoščenke, številne praznične koncerte, saj je to mesec, ki vsem nam prinaša še posebno prijetne, vesele in srečne dni. K veselju želijo prispevati tudi glasbeniki, ki vsebino svojih pesmi iščejo tudi v prihajajočih prazničnih dneh. Tako sta Anastazija in Miran Juvan za eno od najboljših slovenskih pevk, Alenko Godec, ki seje z njuno pesmijo Boljša kot prej predstavila tudi na Slovenski popevki 2007, ustvarila božično pesem. Znana pevka si je namreč zaželela čisto svojo božično pesem in nastala je Naj sneži . . . Avtorica besedila in glasbe, Anastazija Juvan, tudi dirigentka godalnega orkestra Glasbene šole Domžale, Anastasia besed pa je bilo deležno tudi sporočilo besedila, ki je namenjeno prav vsem, ki božič cenijo kot družinski praznik. Novi pesmi lahko prisluhnete tudi bralci in bralke Slamnika, saj bodo orkester in vokalisti z novo božično pesmijo sodelovali v praznični božični oddaji Maria Galuniča, Spet doma, 23. decembra 2007, po 20. uri. Sicer pa pianista in profesorja na Glasbeni šoli Domžale, Mirana Juvana, lahko spremljamo tudi ob sobotah popoldne na prvem programu TV Slovenija. V okviru razvedrilne oddaje skupaj z Alenko Godec sodeluje v Karaokah, v katerih se je posebej izkazala tudi mlada Ajda Stina Turek, o kateri bomo zanesljivo še slišali. In kaj znani glasbenik pričakuje od leta 2008. »Veliko Strings, jo je namenila vsem ljudem ... tisoč luči na nebu zdaj gori ... ena med njimi, vem, da si tudi ti priredbo pa je napisal Miran Juvan. Pesem so posneli v Studiu York, ki slovi kot najboljši studio za akustične instrumente. Alenki Godec pa so kot spremljevalni vokali pomagali Anžej Dežan, Katja Koren in mlada domžalska pevka Ajda Stina Turek, za katero je bila to lepa priložnost, da se uveljavi. K posebnemu prazničnemu vzdušju je prispeval godalni orkester Anastasia String, v katerem sodelujejo mladi glasbeniki iz Glasbene šole Domžale. Vsi izvajalci so se izjemno potrudili in že na snemanju prejeli številne navdušujoče kritike o profesionalni izvedbi orkestra, saj godala ustvarjajo pravo praznično vzdušje, veliko pohvalnih avtorskega sodelovanja, saj z ženo Anastazijo načrtujeva nadaljnje avtorsko sodelovanje z omenjenimi izvajalci, zelo vesela pa bi tudi bila, če bi se Godalni orkester Anastasia Strings predstavil tudi na kateri od domžalskih prireditev.« Hvala in veliko dobrih pesmi tudi v letu 2008, za naše bralce in bralke pa še refren nove božične pesmi: Naj sneži... na božično noč! Vsem željam čarobno daje moč! In naj v pesmi vetra duh resnice znova se rodi... le naj sneži, na božično noč! Vera Vojska Dekliški pevski zbor SIRENE vas vabi na BOŽIČNI KONCERT - v četrtek, 27.12. 2007, ob 19.00 v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu; - v nedeljo, 6. 1. 2008, ob 17.00 v cerkvi sv. Ane v Batujah pri Ajdovščini; -v soboto, 12. 1.2008, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Gregor Ftičar Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern Slovesni koncert ob 50-letnici Okteta bratov Pirnat in peti obletnici Kvinteta Pirnat Saj pesem je tista, ki lepša nam svet, le pojte jo še 50 let (nadaljevanje s prve strani) Bogat In raznovrsten opus Kot smo lahko ugotovili na koncertu, bi lahko le statistik okteta, gospod Srečo, povedal, koliko ur vaj so opravili, na koliko koncertih so zapeli, koliko kilometrov so opravili v 50-letni zgodovini okteta, ki se lahko pohvali z veliko kvaliteto ter raznovrstnim programom, v katerem so poleg ljudskih našle mesto tudi sakralne pesmi, še posebej pa del svojih prizadevanj namenili tudi pravoslavnim in črnskim duhovnim pesmim ter se s svojim petjem predstavljali v številnih državah sveta. Za opravljeno delo, v katerem imata posebno mesto tudi njihov dolgoletni umetniški vodja Tone Juvan in sedanji pevovodja Jože Dolinar, so prejeli številna priznanja. Največ pa jim je pomenilo številno poslušalstvo, ki je znalo in zna ceniti kvaliteto petja Okteta bratov Pirnat, saj so bili vsi njihovi koncerti zelo dobro obiskani, le redko pa se je zgodilo, da so jih navdušeni poslušalci spustili z odrov, preden so zapeli vsaj nekaj dodatkov. Slovesni koncert Koncert seje začel s pesmijo O košnji, nadaljeval s Se že svita, bo den. s Pijmo bratci vince pa so se člani okteta spomnili svojega prijatelja prof. Matije Tomca, v prvem delu nastopa pa smo slišali še Pisemce, Moj deklic in Spomin na zimski večer. Slavnostni govornik Toni Dragar, župan Občine Domžale, jim je čestital in izročil umetniško delo, med drugim pa poudaril: »Prisluhnimo torej pesmi. Nocojšnji večer bomo poslušali veliko pesmi, predvsem slovenskih, ki so naše in jih imamo vsi radi. Naj jih zapojejo pevci, ki jim je pesem postala način življenja, naj jih zapojejo naši bratje Pirnat. ki so se s svojimi nastopi za večno zapisali v novejšo zgodovino naše občine in domovine ter so pomemben del naše včerajšnje in današnje pevske kulture. Naj pa jih zapoje tudi Kvintet Pirnat, katerega korenine izhajajo iz današnjih slav-Ijencev in naj njihovo kulturno poslanstvo nadaljuje v jutrišnji in vse naslednje dni.« Nato so se predstavili njihovi gostje. Oktet Zavodnje iz Šaleške doline, ki praznuje tridesetletnico uspešnega petja. Umetniški vodja okteta je Jože Grabner, Drameljski odmev, ki ga vodi Katarina Kolar, pa je posebej za slavljence zapel prigodnico, v kateri so poudarili: »... saj pesem je tista, ki lepša nam svet, le pojte še 50 let.« Kvintet Pirnat Kvintet Pirnat je kljub mladosti in kratki dobi skupnega prepevanja dosegel že lepe uspehe, ki jih je letos kronal s povabilom na državno pevsko tekmovanje. Svoj cilj - nadaljevati pevsko družinsko tradicijo Pirnatovih in soustvarjati večglasno petje, slediti in peti v čas preteklim in v ponos prihodnjim rodovom, so tokrat pospremili z Gallusovo Li-bertas animi ter Pepco, Je pa davi, And so it goes ter Potrkanim plesom, na ljubo poslušalcem pa dodali še eno od številnih dalmatinskih pesmi. Častni člani Potem ko je iz rok Pavla Pevca, ki jim je čestital v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Domžale ter Zveze kulturnih društev Domžale Oktet bratov Pirnat prejel posebno jubilejno priznanje, Pavel Pirnat, član okteta, pa zlato Gallusovo značko za 25 let pevskega ustvarjanja, je oktet v nadaljevanju razglasil štiri častne člane Okteta bratov Pirnat. To so postali: Tone Juvan za 32 let umetniškega sodelovanja, še posebej za obnovo in širitev repertoarja okteta: Matjaž Brojan, mojster slovenske besede, za uspešno sodelovanje z oktetom ter najmanj 30-letno zvesto pri teljstvo; dr. Miroslav Stiplovšek, za potrditev ugotovitve, da pesem povezuje in združuje, za vso pomoč in skrb v času predsednikovanja kulturni skupnosti ter naklonjenosti in prijateljstvo oktetu; dr. Velimir Vulikič za opravljeno veliko delo pri pisanju knjige Bratje Pirnat. Čestitke In pozdravi Nato smo prisluhnili številnim čestitkam in pozdravom, od Krajevne skupnosti Jarše-Rodica in Kulturnega društva Groblje, do Komornega zbora Limbar, Pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke, Cerkvenega zbora iz Domžal, Mengeškega zvona, Moškega pevskega zbora iz Moravč, čestitala sta jim oba gostujoča zbora in drugi, v imenu srednje generacije Pirnatovih pa znani glasbenik Tomaž Pirnat. Sledila je zahvala Okteta bratov Pirnat, ki jo je izrekel pevec Srečo Pirnat. Zahvalil prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni petdesetletni poti okteta ter slovesnega koncerta ob zlatem jubileju. Posebej se je spomnil staršev, očeta Jerneja in matere Matilde, umrlih bratov Ljuba, Nejka in Lojzeta ter nekaterih drugih sodelavcev, iskrene zahvale pa so bile deležne tudi razumevajoče žene obeh skupin. Sledil je krajši skupni nastop, v katerem so se prepletale srčnost, glasba, zvestoba, predvsem pa ljubezen, saj sta skupaj nastopila Oktet bratov Pirnat in Kvintet Pirnat ter se od navdušenih poslušalcev poslovila s pesmimi Pobratimija, Slovenec sem in Triglav, za konec pa dodala še Kje so tiste stezice... Jaz pa vem, kako čas hitro beži... Pevski večer, namenjen 50-letnici Okteta bratov Pirnat in 5-letnici Kvinteta Pirnat sta pomenila Še en vrh pevske kulture v naši občini in le želimo si lahko, da bi bilo tovrstnih večerov še veliko, tako z obema jubilantoma kot vsemi drugimi pevskimi skupinami, saj kdor poje rad, ostane mlad ... Iskrene čestitke vsem Pirnatovim pevcem, za katere tudi danes velja: Al mi Jaršani, to smo a tiči, ki nas noben strup ne uniči. Se skup zberemo, ko zapojemo in vedno dobre volje smo ... Vara Vojska Naj ne mine dan brez knjige Spet je pred nami redna zbirka Mohorjeve družbe iz Celja, ki je znova privlačna, zanimiva in namenjena vsem bralcem v družini. Med Slovence doma in po svetu je zbirka letos prišla že stosedeminpetdesetič. V zbirki je izšlo pet knjig s tedenskim koledarjem, ki jih je založba položila v posebno darilno škatlo in nosijo svetovljansko elegantno podobo, ki je še dodatno navdušila bralce. Mohorjev koledar za leto 2008 in namizni koledar vas bosta spremljala vse leto. Namizni koledar prinaša čudovite fotografije slovenskih cerkva. Mohorjev koledar, tokrat v večjem formatu, pa prinaša astronomske podatke, setveni razpored, prispevke o naravi in varovanju okolja, prispevke o vzgoji in zdravju, domovini, svetu, kulturi. Cerkvi in veri. Dodani so še spominski in prigodni zapisi, leposlovna besedila in razvedrilni kotiček. Prispevke so napisali ugledni avtorji in so dopolnjeni z zanimivimi fotografijami. MOJ PRVI DOJENČEK je knjiga, ki jo je napisala francoska psihoterapevtka, doktorica psihologije Anne Bacus, ki želi staršem ponuditi pomoč pri spremljanju dojenčka v prvem letu življenja, da bi rasel v sproščenem in čustvenem okolju. Knjigo je prevedel ugledni slovenski pe-diater, nevrolog prim. dr. Igor Ravnik. NA ZEMLJI DOMAČI je delo, ki gaje napisal Jože Maček, trikratni doktor znanosti in nam v knjigi razširja obzorje o družbenem položaju kmeta od naselitve slovanskih prednikov do konca predvojne Jugoslavije. Avtor izpostavlja vrsto različnih razmerij med vladarji in zemljiškimi gospodi ler tlačani in lastniki kmetijskih zemljišč. POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL je roman avtorja Jožeta Šifrerja, ki skozi ljubezensko zgodbo slikovito prikazuje divje čase zadružništva na Gorenjskem in nasilno združevanje kmetij v kmetijske obdelovalne zadruge. Avtor se drži objektivnega pripovedovanja, ki pa je nabit s čustvenimi poudarki. NAJDIHOJCA IN CICIBAN je čudovita pesniška zbirka za otroke, ki prinaša izbor najpomembnejšega pesniškega ustvarjanja od Frana Levstika do Brine Štampe Žmavc. Skozi pesem lahko sledimo spreminjanju pesniškega ustvarjanja, ki bo zadovoljil najrazličnejše okuse in navdušil širok krog mladih bralcev. V zbirki je zbranih 53 pesmi, ki jih je prijazno ilustrirala lina Krašovec. Pri Mohorjevi družbi Celje smo to jesen zasledili še nekaj čudovitih knjižnih izdaj, med njimi prav gotovo izstopa bogato opremljena knjiga ZVEZDA ASTRID, ki jo je ob stoletnici rojstva švedske pisateljice Astrid Lindgren napisal njen veliki občudovalec Marjan Marinček. To je dvodelna monografija s številnimi fotografijami, ki nam odstirajo mnoge neznanke iz življenja te najslavnejše in najvplivnejše švedske pisateljice otroške književnosti, ki se odlikuje po izjemno privlačnih in visoko literarno kakovostnih knjigah. Njena Pika Nogavička je prevedena v šestdeset jezikov in jo berejo otroci na vseh celinah sveta. V knjigi bomo spoznali zgodbo o pisateljičini družini, pot njene slavne Pike Nogavičke, njeno domovino, pisateljičin knjižni opus z bibliografijo njenih del in še mnogo drugega. Ste že obiskali prečudovito graščino Polhov Gradec, ki ji domačini pravijo kar grad? Če še ne, pojdite tja s knjigo Antona Ramovša in Davorina Vuge. Knjiga vam bo odkrila kamnito in kulturno dediščino graščine, razlago grbov, seznanila vas bo z značilnostmi grajske stavbe, poselki hiš, Neptunovim vodnjakom, Tritonovem stebrom, kamnitimi ograjami, štirnami in še čim. Izvedeli pa boste tudi mnogo zanimivosti iz bogate zgodovine graščine. Knjiga prinaša mnogo izvrstnih fotografij, ki še dodatno vabijo, da bi si graščino ogledati tudi v resnici. DOVJE IN MOJSTRANA je vodnik za izletnike in planince avtorja Stanka Klinarja, ki v svoji knjigi ponuja čudovite izlete po gorah, ki planince obogatijo z razkošnimi razgledi in paleto barv, če se tja odpravijo jeseni. Ko se boste odpravili na Peričnik, Sleme, Triglav, Črno goro, Debelo peč ali še kam, vam bo ta knjiga pomagala, da bo pot varnejša in zanimivejša. Avtor ponuja natančen opis poti, s podatki izhodišča, težavnost poti, čas ture in višinsko razliko. Bogato fotografsko gradivo vam bo pomagalo, da boste še bolj navdušeno želeli videti lepote na lastne oči. KRŠČANSKA DRUGAČNOST je delo Enza Bi-anehija, ki odgovarja na vprašanja: Kakšno vlogo imajo kristjani v državi, ki je ločena od Cerkve? So kristjani v Evropi zapostavljeni? Je v javnosti legitimno izražati svojo versko pripadnost? Kakšne izzive prinaša sodobna pluralna družba, v kateri je sobivanje različnih ver in kultur čedalje pogostejši pojav? Ali kristjani v tej družbi postajajo manjšina? Tatjana Kokalj Je pisma V bralcev Spoštovana gospa Anita Abraham, dilema, ki jo izpostavljate v svojem pismu z naslovom »So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci in šole?« je lažna, zavajajoča in nepravična. Lažna zaradi tega, ker so se v zadnjih letih v Domžalah zgradile številne šole in vrtci, zavajajoča zaradi tega, ker trdite, da naj bi se iz proračuna zelo izdamo financiral NK Domžale, nepravična pa predvsem zaradi tega, ker nas (torej člane NK Domžale, starše, otroke in mladostnike, trenerje, vaditelje ) obravnavate kot drugorazredne državljane. Tudi mi smo davkoplačevalci, zato legitimno pričakujemo, da se nas obravnava enakopravno. Upravičeno pričakujemo samo to, da se nas v okviru razporejanja davko-plačevalskega denarja za šport oz. investicije v športno infrastrukturo obravnava vsaj enakopravno, glede na to, da smo najuspešnejši športni kolektiv v občini in z naskokom najuspešnejši tudi na državni ravni - v najpomembnejšem in najbolj razširjenem športu na svetu. O tem govorijo dejstva: smo državni prvaki pri članih, že tretjič zaporedoma jesenski prvaki, smo zmagovalci super pokala, smo državni prvaki v kategoriji U-14 (fantje do 14 leta starosti ), jesenski prvaki pri kadetih in drugi pri mladincih. To so dosežki ekip, ki nastopajo v najvišjih rangih tekmovanj v državi. Poleg teh ekip pa v okviru mlajših selekcij nastopa še sedem ekip na nivoju MNZ Ljubljana, kjer smo tudi v samem vrhu. Zdaj pa še o financah. Praktično vsa sredstva za delovanje kluba zaslužimo sami. Poslovanje NK Domžale je transparentno in pregledno, že vrsto let pa tudi revidirano s strani neodvisnih revizorjev, kar je pogoj za pridobitev licence za nastopanje. S strani Občine Domžale nismo nikoli dobivali več kot nam pripada po Pravilniku. Lahko bi rekli, da je bilo celo obratno, saj je nogometni klub neposredno ali pa posredno preko svojih sponzorjih zelo veliko lastnih sredstev vlagal v izgradnjo športne infrastrukture, ki pa je v občinski lasti. V zadnji desetih letih je bilo teh vlaganj preko milijon evrov (1.000.000). Prav gotovo največ med vsemi športnimi kolektivi v občini. Vse to smo dosegli predvsem zaradi poštenosti, velikega prispevka staršev naših otrok, zelo dobrih sodelavcev in entuziazma. Za vse to obstajajo dokazila in dokumenti. Če ste realna oseba, potem vas vabim, da se oglasite in vam bom to z veseljem pokazal, pa tudi trenutne pogoje za naše delo ... Stadion v ŠP Domžale samo pogojno izpolnjuje pogoje za nastopanje članske ekipe NK Domžale v domačem prvenstvu in evropskih tekmovanjih, za kar sta dva glavna razloga: • neustrezna montažna tribuna • oddaljenost garderobnih prostorov in pomanjkanje prostorov za prvo pomoč, sobe za doping kontrolo in nekateri drugi spremljajoči prostori. Tudi v primeru tokratnih vlaganj v Stadion smo sami pripravljeni prispevati znatno mero lastnega vložka. V kolikor je neetično pričakovati od svojega okolja, da se zagotovijo vsaj minimalni pogoji (kar finančno sploh ne predstavlja prevelikega problema) in v kolikor je kliente-lizem to, da sam že več kot deset let praktično ves svoj prosti čas brezplačno namenjam projektu NK Domžale, potem grem rade volje na katerokoli TV - postajo in jim to razložim. Takšnega »neetičnega vsiljevanja« in takšnega »klientelizma«, kot vi naša pričakovanja po boljših pogojih za delo in tekmovanje ob Nagrajuje Študentska založba Litera Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika so prejeli nagrade Honde Ambrož: Primož Strniša, Miklošičeva 4 B, 1230 Domžale je prejel brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, Ciril Loboda. Študljanska 18, 1230 Domžale je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol TXT, Janez Jereb, Ljubljanska 106, 1230 Domžale je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol GRX, Ana Trojar, Ljubljanska 106, 1230 Domžale pa preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo knjižne nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Pravilne rešitve pričakujemo do S. septembra 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. velikem lastnem angažmaju poimenujete, pa je po mojem mnenju v današnjem času veliko premalo. Predsednik NK Domžale Stane Oražem »So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci in šola« (odgovor na pismo Iz prejšnje številke Slamnika) V zadnji številki glasila Slamnik je v rubriki Pisma bralcev avtorica Anita Abraham objavila pismo z naslovom "So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci in šola" in v njem kljub temu, da zase pravi, da je pozorna bralka prispevkov o delu občinske uprave, navedla množico zavajajočih in netočnih trditev. Tako je zapisala, da je prebrala, da se je v domžalsko občino samo v zadnjih nekaj letih priselilo okoli 10.000 novih prebivalcev. S tem posledično pa občinska uprava pod vodstvom tedanje županje Zalokar- Oražmove ni naredila prav nič za izgradnjo novih vrtcev in šol." 1. Naj vam, spoštovana ga. Abraham, navedem natančne podatke o prebivalstvu. Ob začetku mojega mandata v letu 1995 je imela občina Domžale nekaj manj kot 28.000 prebivalcev, ob koncu leta 2006 pa je bilo v Domžalah 32.200 prebivalcev. To pomeni, da se je prebivalstvo v dvanajstih letih (12 letih !!!) in treh mandatih mojega županova-nja povečalo za 4.200 ljudi. 2. Prav tako so zavajajoče in lažnive vaše trditve, da nismo nič naredili za šole in vrtce. V 12 letih mojega žu-panovanja smo zgradili: vrtec Ko-ličevo, vrtec v objektu Malin (Radomlje), vrtec v naselju Bistra, vrtec v sklopu Osnovne šole Dragomelj in sofinancirali izgradnjo koncesionar-skega vrtca Mali princ na Rodici. Prav tako smo v tem obdobju zgradili novo Osnovno šolo Dragomelj, prizidek k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, prizidek k Osnovni šoli Dob ter financirali večje adaptacije prostorov v osnovnih šolah Venclja Perka, Domžale in Rodica. 3. Glede vaše želje in upanja, da bo gospod Kos ukrepal tudi v primeru "klientilizma s področja nogometa v Domžalah", pa vas moram razočarati: kljub množici anonimnih in zlonamernih ovadb ter pisem "dobronamernih soobčanov" na pro-tikorupcijsko komisijo zaradi, kot vi trdite "izdatnega" financiranja NK Domžale s strani občine v času mojega županovanja, so bile prav vse zavržene kot neutemeljene. NK Domžale je prejemal od občine za svoje delo le sredstva v skladu s pravilnikom, ta sredstva pa so predstavljala le okoli 2 % vseh sredstev, ki so jih potrebovali za svoje delovanje. Recimo, v povprečju, glede na današnje vrednosti, okoli 20.000 EUR'letno. Prav tako so bili v NK Domžale večkrat tudi pregledani s strani Nadzornega odbora (ki gaje vodila opozicija) in revizijskih komisij. Za svoje finančno poslovanje je NK Domžale vedno dobil pozitivno in celo pohvalno mnenje. Stadion Domžale, v katerega pa so bila vložena s strani občine v zadnjih letih prav tako izdatna sredstva (atletska steza, razsvetljava, tribune), pa je v lasti OBČINE DOMŽALE. Ne glede na vse vaše, po mojem prepričanju zlonamerno in lažnivo pisanje, želim Vam in tudi celotni javnosti pojasniti, da sem na delo mojega moža, Staneta Oražma kot predsednika NK Domžale, ponosna, saj je klub potegnil z dna, ko je igral v drugi ligi in brez pravega zaledja mladih igralcev, brez kadra, z dotrajanimi prostori, v sam vrh slovenskega nogometa. In to je počel vseskozi brez vsakega plačila in še več - mnogokrat tudi na svoje stroške. Postali so prvaki, ime Domžal so ponesli tudi na tuja prizorišča, klub velja za enega najbolj vzornih in strokovno vodenih, brez afer in malverzacij. Predvsem pa me veseli, da v klubu brca žogo več kot 500 mladih nogometašev, v vseh selekcijah (k temu je veliko prispevala tudi pred leti tako očitana investici- ja v "umetno travo"). Letos so med drugim prvi v Sloveniji med kadeti, drugi pa med mladinci. To je jasen dokaz, da delajo dobro tudi z mladimi. Toda vse, kar je v NK Domžale uspelo mojemu možu, je v veliki meri plod njegovega dela, predanosti nogometu in njegove vizije. Ter seveda dobrih sodelavcev in zvestih sponzorjev. Cveta Zalokar- Oražem Optično omrežje Zanima me, kakšno je stanje na področju izgradnje optičnega omrežja za dostop do modernih internetnih storitev za gospodinjstva v občini Domžale. Kakšen je načrt in ter-minski plan za izgradnjo optične infrastrukture za ostala področja, predvsem za mestno jedro? Ali so že podpisane kakšne pogodbe? Ali je bil s strani ostalih ponudnikov v Sloveniji v preteklosti že izkazan interes za izgradnjo omrežja, in če da, kako se je do teh pobud opredelila občina? Na Telekomu Slovenije so posredovali sledeča pojasnila: »Optična omrežja bomo postopoma vgradili na vseh območjih, kjer so se lani in letos izvajala gradbena dela. Začeli smo na območju Vira, Količevega in Podrečja. Nadaljevali bomo z deli v Dobu, kjer bo omrežje zaključeno predvidoma v februarju in na območju centrale Radomlje (Radomlje, Preserje, Hudo, Homec, Rova ...). V Centu bomo izvedli omrežje takoj, ko bo omrežje v celoti dograjeno. Manjkajo nekateri odseki, ki niso bili zgrajeni v okviru plinifikacije. O posegih se konkretno dogovarjamo z občino. Trenutno izvajamo gradnjo v Krtini, Jaršah in Depali vasi. Na optičnem omrežju bo zaenkrat ponudnik samo Telekom Slovenije, ostali ponudniki lahko skladno z veljavno regulativo dostopajo do uporabnikov preko bakrenega omrežja Telekoma. Rok Ravnikar Kaj kmalu bomo nazdravili prihajajočemu novemu letu 2008. Pa bi radi izvedeli, kaj se med letom dni v vsakem mesecu zgodi? No, pa pričnimo. JANUAR Je mesec mraza: zdaj kurjava kar kopni. Brez snega je zima revna, tega nihče si ne želi. Smučar kupi dnevno karto, pa za čajčka novcev nima. Kdor je za cenejše športe, z Micko pod odejo trima. FEBRUAR Se ne umiri. Ves se zimi prepusti, s snegom, mrazom se šopiri, pustne Seme pogosti. Februar, ta mrzli mesec, vse občane vzradosti, v njem smo mnogo prišparali, ker ima res malo dni. MAREC Marca zima že crkava. v /raku čuti se pomlad, vsepovsod poganja trava, svet postaja znova mlad. Tiček si pomladni vetre, res imaš oriljanten stil, radodarno nam razkriješ, vse sladkosti i/pod kril. APRIL Da april je brc/, značaja, je že dolgo znana stvar, ce z vremenom nam nagaja, mu je to kaj malo mar. Sonce - dež in dež pa sonce, to pač je aprilski slog. Kdo zato si lase puli? Trontelj meteorolog. MA.I Je mesec brez predsodkov, zdaj se ljubi kar vse vprek in ljubezenskih dogodkov, polna hosta sta in breg. Franc na Micki, Loj/, na Spelci, v travi parčki križem kraž, Tom na Cilko, Maks pod jelko to je majski sex pesjak. JUNIJ Junij že vročino kaže in turizmu se smehlja, marsikdo sosedu laze, da že plačan kamp ima. Oh. naje spet konec šole, vz.dihne Ihancc nam Križaj. Ker drugače bi doživel, pravi šolski šok značaj. JULIJ Julij ves je za turizem, naj izboljša standard nam, omili on nam pesimizem povsod tiskarski sledi nam škrat. Sonce praži, morje plivka sočna bedra, tiček vmes, jedri zizki, oble ritke - kdor hi poleg, je čez les. AVGUST Avgust, no, je za turiste še privlačen, kar se da, žal je morje le za tiste, kjer milijarde so doma. trideset stopinj je v senci, jezik imam saharsko suh in zato sem strašno žejna, to pa tudi ni od muh! SEPTEMBER Je september še za vabo, v hribe ali kam drugam, le deževen dan ni za nobeno rabo, boljši je domači hram. Čvrsti jurčki rast hitijo, polna sta jih hrib in dol, Jurčki staršev pa letijo za naš tip brezplačnih šol. OKTOBER Se oktobra sonce greje, kakšno leto je toplo, zrelo sadje ž vej se smeje, grozd zori - trgatev bo. Lep krompir, debela repa, veseli se kmet in dninar, lastovke na jug letijo, kot je včasih nam letel slovenski dinar. NOVEMBER Da november ni prijeten, sam zato ni prav nič kriv, čas za veter je dovzeten, z dežjem preko praznih njiv. Svet Martin nam vince krsti; cviček, rizling, bric, šipon in kateri je na|boljši, tist, ki je za božji Ion. DECEMBER O decembru ni kaj reči, to je mesec mrzlih dni, ko najlepše je pri peči do silveslrske noči ... Končno dela prosti dan je božič, pa Miklavž in dedek Mraz... dvanajst krasnih takšnih mesecev hočemo odslej pri mis! Pa bo spet pri nas veselo v izbi naši ze lepo diši, peče slastna se pečenka, rajamo čez leto, dà se vse iskri. Pa se nasmejite z mano, naj vam bo pri srcu toplo, sprejmite to pesem kot anekdoto in spominjajte se lepih letnih dni. Pa za konec še ob novem leti 2008 Ivi, avtorica besedila, vse najlepše vam naj zaželi. PANČUR Vlasta PANČUR (v klcil zdravstvenega dom* Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA AVTOR' HRVAŠKI CHECA KRAJ NAD »IHTA« RUEK0 GLOBOKA. DOLGOTRAJNA NEZAVEST ARABSKA PLOŠČA. HUAHUA NEBESNO TELO, KI KROŽI OKOLI PLANETA KLADA ZA SEKANJE 0RV NICOLAS CAGE REKA V JUŽNI AFRIKI V STARI ZAVEZI SIN ADAMA IN EVE, ,„„w„ PASTIR, KI GA JE 12 itJSrf ZAVISTI "BIL NJEGOV C STAREJŠI BRAT KAJN MESTO V SRBIJI SRBSKI IGRALEC NOR0USKF SMUČI MESTO 2MA0A V ITALIJI ŠARENICE KNJUXV- SL0VNA PRIPOVED NEKDANJI HAVAJSKI TRINI- OGNJENIK 0 AO SKI IMAUNA) ATLET BOLDON TATVNA EZRA POUND IZUMRLA PTICA 7 OTOKA REUNION KOS CELOTE 0V00VEL M0SKI ROMUNSKI KUBANSKI PISATELJ POLITIK (MIRCEA) (RAUL) KOLESAR. DIRKE NAR0O0-SL0VEC 1ANCICA. PAJČ0I.AN (MAXI MD IAN) OSKAR KOGOJ TABLETA PROTI GLAVOBOLU IGOR 0ZIM SVE0SK0 : SMUČIŠČE študentska založba Litera Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor Tel.: 02/250-10-49 Fax: 02/250-10-39 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org VELE. GOSTA JED IZ PRETLA- .„_ ČENEGA W0J*N KROMPIRJA PROSTOR ZA 00V0Z VZ0RN0ST, K POPOLNOST „°h,, POSLOPJU ZUPAN V ČASU II IRSKIH PROVINC POLOŽAJ PRI SAHII OTOK ST0PAIA Katja Kolsek, Andr»| Stopar: NAJ CVETI STO CVETOV (kratka kitajska prozat Izbrala, iz kitajščine prevedla ter spremno besedo napisala Katja Kotiak In Andrej Stopar , »Naj cveti sto cvetov, sto sol naj tekmuj« med seboj!« |e leta 1966 ne se* Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske zakiteal Mao Zedong In Kitajce pozval, naj t kritičnimi mislimi pripomorejo k Izgradnji boljše komunistične družbe. Nastov zbirke kratke proze hkrati res opozarja na raznolikost prevedenih del. toda izbira vodjevega navideznega poziva k odprtost se zdi le bolj zavezujoča: vsa pestrost sodobne kitajske literature, tudi poslmaoistlčne. ime svoi vzrok v ideologiji ene same osebnosti Tudi literaturo brazgotin, literaturo iskanja korenin ali eksperimentalno literaturo j« mogoče brati kot odgovor na Maovo (literarno) politiko Upati |e. de bo pionirski podvig dveh prevajalcev, ki sta nam deset zgodb desetih avtorjev pričarala neposredno iz kitaitčine, dobra popotnica za nadaljnje prevode iz sodobne kitajske književnosti Redna cena: 19,70 € MOO Ml on GLOBOK ZEMELJSKI IZKOP ZA PRIPRAVO SPODNJEGA CESTNEGA USTROJA JEDRO ATOMA TRITUA ZA ZADNJE PAZsertJE m¿s¡J¡¡"M "tenTsac1 muj- IAHSKI (GUIDO) GRŠKO TURNEGA MESTA ENEZ N0VEJÍI MEDNA RODNI JEZIK NAPOVEONI ZNAK. KISE POJAVI UK PRED CPILEP-TIČNIM NAPADOM LOJZE PETERLE SKEM AM. 0OKSAA (MOHAMED) AMERIŠKA IGRALKA BARKIN ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL POGANJEK OPOJNOST INK0VSKI VLADAR ELEKTROMOTORJA ODŽAGAN KOS DEBLA STANE UREK NEK0ANJI ARGENTIN. SKI PRED- POSUŠENA TRAVA ŽUU 00 EINO-MCHANIK LETOVIŠČE NA KRIMU P0M0Č: D000-izumrla ptica i otoka Reunion, DREN-drevo z zelo trdim lesom, ENOS-grsko ime turškega mesta Enez, KASTAV-hrvaški kraj nad Rijeko, ORANJE-reka v Južni Afriki, SPIRIT-duh, TRITON-jedro atoma tritija, VASMER-nemiki jezikoslovec (Maximilian) * ji _ . Novo drsališče v v Športnem parku Domžale V špoi i m in parku Domžale je bil 6. decembra led pripravljen in ob 17. uri se je pričela slavnostna otvoritev. Zaznamovali so jo hokejski obračuni med ekipama mlajših hokejistov, ekipo hokejskih legend in ekipo Roberta Pečnika - Peča s prijatelji. Popestrila sla jo mladi harmonikar in plesna skupina l'š Miki. Mlajši pa so nestrpno čakali Sv. Miklavža, ki jih je povabil na drsališče in aktivno preživljanje prostega časa. Slavnostni govornik Toni Dragar. župan občine Domžale, seje vsem, ki so si prizadevali za novo drsališče posebej zahvalil: »V Domžalah smo si že dalj časa prizadevali za tako drsališče, ki bi poleg rekreativnega drsanja omogočalo tudi rekreativni hokej. Mislim, da nam je z otvoritvijo tega drsališča to tudi uspelo. Hkrati pa bi rad poudaril, da to ne bo samo drsališče, ampak, da je to večnamensko igrišče, ki bo v poletnih mesecih na voljo za in-line liokej, nogomet na odboj, kotalka-nje in druge športe.« Moderator Roben 1'ečnik - Pečo je na govorniški oder povabil tudi Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, ki je predstavil: »V Športnem parku Domžale smo dočakali nov večnamenski objekt, ki je danes pred vami v funkciji drsališča. Kljub neprijetnemu vremenu nam je le uspelo. Lahko rečem, da je bil danes Sv. Miklavž radodaren.« V zimskem času bo večnamenski športni objekt drsališče, sicer pa namenjen različnim športno-rekreativ-nim dejavnostim. Celotna investicija se je začela v sezoni 2005/2006, ko je Zavod za šport in rekreacijo Domžale z najemom drsalne površine 20 x 15 metrov omogočil občanom drsanje v domači občini. V Športnem parku Domžale so nato skupaj z občini ledeno površino še povečali, pred dnevi pa dobili prvotno načrtovano površino 20 x 40 metrov. Površino, ki jo bo v zimskem času možno koristiti tudi za igranje rekreativnega hokeja. Možnosti, ki jih ponuja novo drsališče sta obiskovalcem predstavili najprej ekipi mlajših hokejistov, nato pa še ekipe HK Krpani, Hokejskih legend in Radia Hit z Robertom Pečnikom - Pečom s prijatelji. Po končanih tekmah so drsališče napolnili otroci, ki so čakali Sv. Miklavža in prvi drsalci. Odziv občanov ob odprtju (zbralo se jih je res lepo število), celoten program in ledena površina, ki je zdržala vse hokejiste in drsalce sta prav gotovo dober znak in že v startu opravičujeta naložbo v nov objekt, površino, ki bo omogočila celoletno aktivnost različnim uporabnikom. V zimskem času predvsem drsalcem in rekreativnim hokejistom, ki bodo prav gotovo izkoristili možnost brezplačnega drsanja. Drsališče bo namenjeno tudi organiziranim skupinam, ki se bodo lahko prijavile na Zavodu za šport in rekreacijo in tam tudi uskladile termin. Seveda igranje hokeja ne bo brezplačno, kljub temu pa še vedno tako ugodno, da se bo splačalo izkoristiti priložnost. Iz domžalske občine izhaja precej uspešnih hokejistov in zagotovo se bodo poskušali občasno zbrati ter zaigrati pravi hokej. Popestritev dejavnosti na drsališču bo nudil tudi HK Krpani s šolo hokeja in šolo drsanja za mlajše kategorije. Vse tekoče informacije o delovanju drsališča in kasneje površine za druge športne panoge bodo dostopne na samem objektu, na spletnih straneh Zavoda in Občine ter lokalnih časopisih. Tina Železnlk KK HELIOS Stanje ostaja isto -3 zmage v Ligi NLB Po zmagi nad Crveno Zvezdo o kateri smo pisali že v prejšnji številki Slamnika, smo vendarle upali, da se košarkarji Heliosa postavljajo na noge in se bo končno začel zmagovalni prehod. A upali smo prekmalu, saj ekipa ostaja pri treh zmagah in nezadovoljstvu. Kakorkoli gledamo, nihče ne more trditi, da so z izkupičkom lahko zadovoljni, saj se nikakor ne da potegniti vzporednice z minulo sezono. V 9. krogu državnega prvenstva so košarkarji Heliosa v goste sprejeli Zlatorog iz Laškega, favoriti so bili Domžalčani že pred srečanjem in v uvodu svojo vlogo tudi opravičevali, saj so po prvi četrtini vodili za 12 točk (26:14). A kaj, ko tempa niso vzdržali, podcenjevati nasprotnika, pa tudi ni pametno, kar so izkoristili Laščani in kaj hitro zmanjšali zaostanek. Prišlo je celo tako daleč, da so o zmagovalcu odločali podaljški, dva so si privoščili in če ne bi bila sreča tokrat na strani I leliosa, bi gledali še najmanj enega, morda celo drugačno sliko na koncu... A vendarle zmaga -95:93. Gostovanje v Zagrebu pri tam-kajSnji Giboni nikdar ni lahko. Domžalčani so prve tti desetine Se nekako držali korak z gostitelji, a v zadnji so sc domači popolnoma razigrali, dosegli izid četrtine 29:15 in na koncu zmagali za 5 točk (82:77). Lažje je bilo gostovanje v Šoštanju pri Elektri Esotech. Helios je to srečanje dobil s +14 (77:91). In še tekma minulega vikenda, ko so košarkarji Heliosa gostovali v Podgorici pri tamkajšnji Budučnosti. V prvi četrtini so Domžalčani še držali ritem, celo vodili po desetih minutah srečanja (24:28), a gostitelji niso dopuščali presenečenj ter so nadaljevanje tekme odpeljali do konca po svojem okusu ter seveda zmagali. Razlika je bila na koncu 14 točk prednosti za Budučnost (88:74). V prihodnjih dneh čaka košarkarje Heliosa domača tekma proti Unionu Olimpiji, ki je srečanje z;i košarkar- ske sladokusce. Kdo bo zmagovalec tokratnega dvoboja, pa bomo pisali v januarski številki. Vi pa ne zamudile, 22. decembra ob 19. uri, Helios; on Olimpija v HKC Domžale. Uni- (mak) Luka Lenič, najmlajši slovenski velemojster Psihični pritisk si vsak postavi sam Luka Lenič je letos uspel doseči veliki mejnik na šahovski poti, saj se je prebil v razred z najbolj zvenečim šahovskim naslovom. Postal je namreč šahovski velemojster. Pot do tega naziva pa je bila trda. Kronal jo je s tremi uspešnimi nastopi v zadnjih treh letih, in sicer letos oktobra na šahovskem ekipnem prvenstvu Hrvaške v šibeniku, lani v avstrijski državni ligi, leta 2005 pa v Portorožu na 16. spominskem turnirju dr Milan Vidmar. Na teh treh tekmovanjih je odigral 28 partij, pomeril se je kar z devetnajstimi velemojstri, sedmimi mednarodnimi mojstri in fide mojstrom, zabeležil pa je zavidljivih osemnajst točk. S tem pa z devetnajstimi leti ni le dosegel, temveč je celo nekoliko prekoračil normo za osvojitev velemojstra. Kako je bilo na zadnjih turnirjih, kjer si dosegel normo za velemojstra? Na zadnjem turnirju, kjer sem osvojil normo, sem predvsem moral premagati strah in se umiriti ter zgrabiti priložnost, ki je bila na pladnju. Vedel sem že prej, da igram za moč velemojstra, a končni naziv je bil še daleč, prav zaradi psihičnega pritiska, ki si ga vsak postavi prav sam. Na koncu sem se zbral in posledično mi je tudi dokaj z lahkoto uspelo. Kakšna so bila tvoja bližnja srečanja z najmočnejšimi velemojstri, skratka s tistimi, ki so v samem vrhu? Z res super velemojstri je težko igrati. Praktično vedo vse. Ne preostane ti nič drugega, da poizkušaš eden od njih postati tudi sam, za kar pa je potrebno še več dela in še več izkušenj. Ali se ti je odvalil kamen od srca, ko si prejel uradno potrdilo, da si novi slovenski velemojster? Seveda. To je resnično najlepše priznanje za vloženi trud in nagrada, ki poplača vsa odrekanja. Se bolj pa dejstvo, da sem celo najmlajši v zgodovini Slovenije. Na to sem resnično ponosen. Do naslova velemojstra ni lahko priti. Jure Borise k je bil že kar nekaj časa skoraj razglašen za velemojstra, pa še nima tega naziva, Jana Krivec ga je dobila po dolgi poti, pred leti še steber olimpijske reprezentance, Aljo-ša Crosar, pa se še ne more ponašati s tem naslovom? Pot do naslova velemojstra ni lahka. Vedno te čakajo določene preizkušnje, predvsem psihične (strah, nervoza), ki jih moraš uspešno prestati na poti do velemojstrskih norm. Resnično sem srečen, da sem jih prestal in uradno postal velemojster. Tvoja šahovska pot je povezana z Osnovno šolo Venclja Perka, kjer sta bili zasedbi mlajših in starejših pionirjev pred več kot štirimi desetletji slovenski prvaki. Tiste čase je znova obudila tvoja navzočnost v svetu šaha? Tako je. Cisti začetki me vsekakor vežejo na Osnovno šolo Venclja Perka, kjer sem se ob mentorju Jožetu Koritniku naučil šahovskih osnov. Davnih ekipnih uspehov šole ne poznam, smo pa tudi v času, ko sem bil član šolskih zasedb, dosegli marsikateri vidni uspeh. Šahovskemu društvu Domžale je letos le malo manjkalo, da se ni uvrstilo v super državno ligo. V zadnjem odločilnem dvoboju z Novim mestom nisi mogel sodelovati. Tvoj nastop v ekipi pa je še enkratni dokaz, kaj pomeni izjemni šahist na prvi deski. Da, bili smo zelo, zelo blizu. Žal so me obveznosti zadržale, tako da v zadnjem kolu nisem nastopil proti Novem mestu, kasnejšem prvaku. A tudi brez mene je bil odprt dvoboj, v katerem bi z malce več sreče celo slavili. Za odmeven dosežek, blizu katerega smo bili pred kratkim v ligi, je zaslužna celotna ekipa, saj en posameznik praktično ne vpliva preveč. Resnično smo vsi igrali dobro in kot že rečeno, bili v boju za prvo mesto do zadnje poteze. Nadvse pohvalna je tvoja zvestoba matičnemu klubu Domžal, pa čeprav nastopaš za različna moštva na Madžarskem, v Avstriji, Turčiji, pa v državah nekdanje Jugoslavije. V Domžalah sem praktično od začetka svoje kariere, torej nekako deset let. Z uspehi doma pa so me 'vpoklicali' tudi v druge lige - kot so madžarska, hrvaška, avstrijska in italijanska. V Domžalah smo lahko že zdaj ponosni na podmladek, na Jureta Plaskana, Mateja Filipa, Špelo Orehek in brata Turek. Kaj jim svetuješ? Težko je dati kak koristen napotek, da ne bi izpadel kot že stokrat ponovljeni kliše, zato bom rekel še enkrat, za dobre rezultate je potrebno delo in pa vztrajnost. Jože Skok Smučarski klub Ihan Teja, Klemen, Peter & Co Zadnji mesec v letu je v polnem teku. V polnem teku pa je že tudi "ova zimska sezona, v kateri sc Ihanci vse bolj resno preizkušamo na biatlonski sceni. Čas veselja in zabave se bliža vrhuncu. Svoje prvo dejanje proti vrhuncu sezone, ki bo na februarskem Svetovnem biallonskem prvenstvu v < Klci sumili na Švedskem, je z odliko opravila TK.IA GRF.GORIN. Teja je namreč že v bazi Božička v finskem Kontiolabtiju prinesla prelepa darilca v obliki 6., 10. in 14. mesta. Dosežene vrhunske Tejine uvrstitve, jc dopolnil njen sovnščan KLEMEN BAUER. Ta je samozavestno skočil na Božičkov vlak, ki je v šprintu drvel proti prvi stopnički, a samo v prvem teku. Na koncu je Klemen s 26. mestom zasluženo osvojil petico v točkovanju svetovnega pokala. Ihanskemu kupeju je pomemben delež dodal še PETER DOKL, ki jc na najdaljši progi, 20 km, s snajperskim nastopom, dosegel rezultat Icarierc s 14. mestom. Ja, /;i pičlih Sest sekund jc 1'cler ostal izven biatlonskega paketa 30-tih. A Božiček je s severa svoj vlak usmeril bolj proti jugu. v avstrijski Hochftlzen. Na novo biatlonsko postajo svetovnega pokala, na kateri je TEJA vnovič zablestela. Njen sijaj je popoln, saj je 1 posamičnim 8^ in 16. mestom ter 8. mestom v slovenski štafeti zasedla first class coupc na biatlonskcm vlaku. Biti v deseterici v skupnem seštevku je decembrsko darilo brez primere III V Avstriji sta se po svojih močeh merila tudi Klemen in Peter, kjer pa njuna dnevna forma ni bila podobna finski, v štafetnem teku pa sta zasedla 16. mesto. A vlak pelje dalje. Pit stop na Pokljuki, kjer so sc slovenski priredi-lelji zelo trudili, tudi sedem Ihancev med njimi, da smo pripravili tekmovanje najvišjega ranga. Kako visoko so bili rangirani naši tekmovalci Teja, Klemen in Peter? Ja, rok za oddajo prispevka je prišel prezgodaj, pa vam to sporočimo v naslednji številki. Domači vlak pa bo speljal ravno to soboto, 22. decembra na Pokljuki, ko se bodo naši mladi tekmovalci, i strojevodjem Janezom GREGORI-NOM in njegovo pomočnico Sašo ČAD, prvič v tej sezoni preizkusili na pravi tekmi. V vagonu bodo prisotni Anže POVIRK. Aleš GRE-GORIN, Primož PANČUR. Vid ZABRET, Martin IVANUŠA. Mi- ran MAJER, Rok LAZAR. Nejc in Jaka KARO, Tjaša in Maša BAHO-VEC, Maja UMEK, Sara LEKAN, Pia KVAS, Zala ERKLAVEC in Greta TOMŠIČ. Žal v posadki ne bo Anžeta GREGORIČA, ki si je konec novembra v sklopu priprav huje poškodoval gleženj. Anžetu želimo čim prejšnje okrevanje, saj vlak še zdaleč ni odpeljal. Druga postaja bo ponovno na Pokljuki, in sicer zadnjo soboto letu 2007, kjer se bodo na pokljuških strminah pomerili prav vsi slovenski biatlonci za državne naslove, s Tejo, Klemenom in Petrom na čelu. VABLJENI na ogled ! Leto 2007 se za ihanske biatlonce končuje nadvse uspešno, seveda tudi po zaslugi naših partnerjev: družba FARME IHAN, d. d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Majer, s. p., družba AVTOTEHNA, d. d., družba Potrbin AS in ostali, d. n. o., družba MAJO, d. o. o. in družba MAPLAST, d. o. o., katerim se iskreno zahvaljujemo in jim v letu 2008 želimo vse najboljše. Ostanite še naprej z nami! Drage bralke in bralci, tudi Vi v letu 2008, še naprej ostanite z nami in nas spremljajte, kot naj Vas v novem letu spremlja sreča, zdravje in veselje! SREČNO 2008! Matjaž PAVOVEC Športno društvo Homec - Miklavžev pohod z baklami Člani in simpatizerji ŠD Homec smo se v petek, 7. decembra 2007, odpravili na tradicionalni Miklavžev pohod z baklami. Udeleženci, bilo nas je 28, ter štirinožni prijatelj enega izmed udeležencev, smo se zbrali pred picerijo Jaka v Homcu, kjer smo se najprej ogreli s kuhanim vinom in pripravili bakle, ki so nam osvetljevale pot. Nato pa smo se počasi odpravili proti turistični kmetiji Soud v Zagorici pri Rovah, kjer so nas čakale dobrote iz njihove kuhinje. Kot lansko leto nas je tudi letos med potjo ujel dež, ki pa nam vendarle ni preprečil, da bi odstopili od svoje začrtane poti. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli na cilj. kjer nas je že čakala dobra domaČa večerja. Ob zabavnem program za katerega sta poskrbela Stane in Viktor s harmonikama, je večer minil, kot bi mignil in že smo se odpravili proti domu z mislijo: »Naslednje leto gremo spet!« MIha Ulčar Predsednik ŠD Homec Kotalkarski klub Pirueta se zavzeto pripravlja na tradicionalno kotalkarsko božično-novolctno revijo v šotoru v športnem parku Domžale. Seveda vsi tekmovalci kotalkarskega kluba PIRUETA nestrpno pričakujejo prihod Božička z darili Vsem članom in simpatizerjem kotalkarskega kluba PIRUETA želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2008. Teniški klub Radomlje v letu 2007 TK Radomlje je bil ustanovljen v letu 1987 in deluje že 20 let. Nekoliko odmaknjeno od vrveža, sredi narave, ob Kamniški Bistrici, okoli 100 članov na štirih igriščih igra tenis, se za- bava, druži in če je potrebno, kot ob letošnjih poplavah, tudi družno poprime za orodje in odpravi nastalo škodo. Da vidimo, kako dobri smo, tudi veliko tekmu- jemo. Poleg organiziranih lig in turnirjev znotraj kluba tekmujemo tudi na regionalni ravni. Najmočnejša ekipa nastopa v močni 1. gorenjski ligi, kjer smo v letu 2007 po spletu nesrečnih okoliščin osvojili tretje mesto. Poleg tega smo nastopali tudi v ligi pod Kamniškimi planinami. V zimski ligi smo v sezoni 2007 osvojili prvo mesto, prav tako smo prvo mesto kljub hudi konkurenci osvojili tudi v poletni ligi v absolutni kategoriji, med veterani pa smo bili četrti. V letu 2007 je začela delovati tudi šola tenisa. Osem otrok se poleti dvakrat, pozimi pa enkrat tedensko uči teniških veščin pod budnim očesom vaditelja Andreja Kraševca. Novi nadebudni teni-sači se jim lahko pridružijo spomladi. V letu 2007 smo v prvem septembrskem vikendu izvedli tudi že tradicionalni turnir dvojic Radomlje Open 2007. V prelepem vremenu se je zbralo 48 udeležencev, povečini iz bližnje okolice, ki so tekmovali v dveh kategorijah. Ob tej priložnosti smo se člani kluba z lepim spominskim darilom zahvalili dosedanjemu predsedniku Milanu dr. Trbižanu, za požrtvovalno in uspešno 18-letno vodenje kluba. Novi predsednik je Igor Škrjanc. Vse igralce tenisa ali tiste, ki bi to še radi postali, vabimo, da se nam pridružite spomladi! Vsem pa želimo prijetno 2008 in obiščite nas kdaj! Teniški pozdrav TK Radomlje Težkoatletski klub Domžale Domžalčani ekipni državni prvaki Ekipa TAK Domžale si je na zadnji tekmi, ki naj bi se odvijala v mesecu novembru z nasprotniki KDU Olimpija iz Ljubljane, prislužila naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije. V klubskih prostorih KDU Olimpije v Ljubljani bi se moralo v nedeljo 11. novembra odvijati tekmovanje zadnjega kola za ekipnega državnega prvaka Slovenije, in sicer med TAK Domžale in KDU Olimpije iz Ljubljane. Ker pa je TAK Domžale z veliko prednostjo iz spomladanskih tekem vodil pred Olimpijo, so se Ljubljančani z neudeležbo tekmovanja odrekli pošteni borbi ter predali tekmovanje in tako priznali svoj poraz. Fantje iz Domžal so bili malo presenečeni, da se Ljubljančani niso udeležili tekmovanja, saj so se Dom- žalčani zavedali, da bodo morali na tekmovanju ponovno pokazati svojo maksimalno pripravljenost in da si ne smejo privoščiti nobenega slabega dviga. Če bi se samo enemu od domžalskih fantov ponesrečili vsi trije dvigi, bi tako zmagali Ljubljančani in z več osvojenimi točkami premagali Domžale. Odločitev Olimpije, da predajo tekmo, je bila za Dom-žalčane zelo presenetljiva in zato se je zmaga pripisala TAK Domžale. Fantje iz TAK Domžale so na tekmovanjih skozi celo leto dosegli največ točk in tako osvojili naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije. Končni vrstni red za ekipnega državnega prvaka Slovenije je: 1. mesto TAK Domžale, 2. mesto KDU Olimpija Ljubljana in 3. mesto TAK Rudar Velenje. Tak Domžale pa se mora pohvaliti tudi z dosežkom najboljšega dvi-galca uteži v Sloveniji, in sicer: pri mlajših mladincih do 17 let je osvojil pokal najboljšega Jernej Orešek, pri mladincih do 20 let pa njegov starejši brat Tine Orešek. Vse te odlične rezultate pa morajo fantje iz Tak Domžale pripisati tudi trenerju Ro- manu Dimcu, ki s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k takšnim rezyj tatom. V^Sn^jBralkam in bralcem Slamnika želijo člani težkoatletskega kluba Domžale srečno ter uspešno novo leto 2008. B.P. ATOMovci že četrtič zapored slovenski pokalni prvaki! Pokal Tromejnik je naš! Za ATOMovce velja, da lepemu začetku sledi še uspešnejši konec! In ena izmed zadnjih v vrsti zmag v sezoni 2007 je bila 8. decembra 2007 v Kuzmi, kjer so karateisti ATOMa slavili na 15. S.K.l.F. Karate-Do turnirju za pokal Tromejnik 2007. Mtta«S¥it*a KARATE 00 Karate Društvo Atom Shotokan Domžale želi uredništvu in bralcem Slamnika, zdravo, uspešno in srečno v letu 2008 Med 194 tekmovalci iz 13 slovenskih klubov so bili tudi domžalski tekmovalci in tekmovalke. Številni so že bili udeleženci mednarodnih tekmovanj, za katere turnir morda ni bil toliko izziv, kot je bil prijetno druženje, katerega najpomembnejši del je vendarle bilo tekmovanje. Ekipa ATOM-a je v borbah in katah skupaj dosegla 1235 točk in se uvrstila pred KK Tabor Maribor in domačine. Še lepše je, da so ATOMovci že četrtič zapored tudi skupni S.K.l.F. slovenski pokalni zmagovalci treh mednarodnih turnirjev pred Kuzmo so namreč slavili že v Rušah in Domžalah. Največ točk so kot zmagovalci osvojili Saša Šti-glic, Timotej Kokalj, Rok Kurent, Simon Planko, Tamara Kokalj in Miha Gavez, na drugo stopničko so stopili še Iva Perger, David Kardum, Tjaša Lupše Hanzlowsky in Roman Kepec, tretjeuvr-ščena pa sta bila Roman Kepec in Jernej Homar. Za uspešno sezono gre pohvala vztrajnim karatei-stom, čestitke pa zagotovo tudi glavnemu inštruktorju »Senseiem« Lovrencu Kokalju 4. Dan. Bojana Motokrosist Klemen Gerčar Državni vice prvak Letošnja sezona za Sitar Dunlop državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 cem MX2 za Klenimi Gerčarja, doma iz Pre-voj, člana Ferode Celje, ni potekalo po načrtih. Že na prvi dirki je nastopil s povišano telesno temperaturo. V nadaljevanju sezone se je posvetil evropskemu mladinskemu prvenstvu, zato so bile uvrstitve na državnem prvenstvu nekoliko slabše. Vseskozi pa je držal stik s prvo trojico. V drugem delu je z zmagami v posameznih vožnjah in v skupnem seštevku dirk dokazal, da lahko tudi zmaga. Imel pa je veliko smole s padci, velikokrat ne po svoji kriv- di. Na končuje osvojil naslov vice prvaka, za naslovom prvaka pa je zaostal le za nekaj točk. S svojim klubom Fcroda Celje pa je osvojil tudi naslov klubskega državnega prvaka. Klemen Gerčar je bil uvrščen tudi v reprezentanco za evropski pokal narodov, ki je bil v Gaildorfu (Nemčija), kjer je Slovenija zasedla odlično 4. mesto, kar je najboljša uvrstitev doslej. " V naslednji sezoni želim ponoviti uspeh iz lanske sezone, ponovno postati državni prvak ter se uvrščati v angleškem državnem prvenstvu med deseterico, saj hom naslednje leto nastopal za eno od angleških ekip, " je povedal naš šampion. Miran Kokalj Karate klub Domžale Sedma pokalna tekma V nedeljo, 9. decembra 2007, se je v Ljubljani, v Savljah, odvila še zadnja pokalna tekma v tem letu za člane, mladince in starejše dečke. Začelo se je ob 10. uri, z ogrevanjem in ostalimi pripravami, nato pa smo se razporedili po boriščih. V borbi mora borec priti v stanje zanšina. To je stanje, kjer ni več zmage in poraza, ko je oboje le košček mozaika ko je dovolj obeh, dobi mozaik svojo podobo. Bili smo priča zanimivim in atraktivnim borbah, ki so bile zelo izenačene, vendar na koncu lahko zmaga le eden. To je uspelo tudi našim ka-rateistom iz Domžal: Tekmovalcem čestitamo za odlične rezultate. V prihajajočem letu želimo vsem Dekleta pri demonstraciji 5. šolske kate bralcem veliko sreče in osebnega zadovoljstva! Športni pozdrav! ^ mm St. dečki 13-16 let abs 1. mesto Domen Vollmajer 2. mesto Surva Kotar 3.-4. mesto Tilen Vogrinec 3.-4. mesto Blaž Jurievec Ç ani 2 kvu dalie do 70 kg 1. mesto Damijan Zore a ani 3 kvu ABS 3.- 4. mesto Stanko Nikoli. Ç ani 5.-4. kvu AUS 3,- 4. mesto Jbniaž 1 lene C. anice 5.-4. kvu ABS 2. mesto Teia Medle Članice do 58 kg 3.- 4. mesto Saša Volcr Članice nad 58 kg 1. mesto Teja Grad 2. mesto Aik reja Voler 3.-4. mesto Tjaša Jesenko Kate moški 1. mesto Damiian /ore 3. mesto Tilen Kotar Kate ženske 2. mesto feja Medle .lu K klinike 3.-4. mesto Teia Grad Karate klub IVankan Ihan Tekma Tromejnik Kuzma 2007 Shotokan karate zveza Slovenije je organizirala 15. SKIF karate turnir za pokal Tromejnik 2007. V ta namen smo se v soboto, 8. decembra 2007, člani Karate kluba VVankan Ihan odpeljali proti Kuzmi, kjer je bilo organizirano tekmovanje v OŠ Kuzma. Poleg članov se je v želji za dobro uvrstitvijo odločil tekmovati tudi naš inštruktor Boris Grad. Dobro uvrstitev smo vsekakor uspeli doseči, rezultati pa so naslednji: 2. mesto v skupini mladinke 4.-I.KYU Špela Grad, skupina moški 9.-4. KYU, 2. mesto Zidarič Igor, skupina veterani DAN pasovi, Grad Boris 2. mesto. Sicer se je tekme udeležilo skupaj 7 tekmovalcev našega kluba. Mlajši tekmovalci, ki so se tekme udeležili prvič, so imeli malo manj sreče, vendar se še vedno držimo gesla, važno je sodelovali! Tekmovalcem in njihovim doseženim odličnim rezultatom seveda iskrene čestitke s strani vodstva kluba in inštruktorja kluba Zahvaljujemo se tudi ostalim novo-pečenim članom kluba, ki so se nam pred kratkim pridružili in se prostovoljno udeležili tekme in navijali za naše tekmovalce. Nives Grad Karata klub Wankan Ihan Nastopajoči člani karate kluba VVankan Ihan stran 21 Alja Sitar -domžalski in slovenski šprinterski up Predstavljajte si: Ste v startnem'bloku. Vse naokrog tišina, maksimalna koncentracija. In potem poči. V približno 12 sekundah teka na 122 cm široki ravni stezi morate iz sebe iztisniti čim več in čim hitreje: optimalno kombinacijo frekvence in dolžine koraka. Seveda morajo svoje stotinke prispevati še roke, nagib telesa, veter, konkurenca ... Pred približno dvema letoma seje začel šprinterski pohod mlade Domžalčanke, ki ima trenutno v lasti 7 državnih rekordov, eden izmed njih je tudi v štafetnem teku na 4x100 m. 6 je pionirskih, še večje vreden tisti za mlajše mladinke. In če zdaj Alja vedno znova preseneča z nastopi v slovenski konkurenci, jo bomo čez nekaj let morda spremljali tudi na mednarodnih mitingih, ki so njena dolgoročna želja: »Rada bi tekla hitro, še precej hitreje kot sem tekla letos. Rada imam atletiko, rada tekmujem in seveda bi rada tekmovala na SP in EP. Zelo so mi všeč tudi Mitingi Zlate lige. Mogoče bnm kdaj tekla na njih...« Alja pravi, da v atletiki zares uživa. Čeprav je za številne športnike morda težko verjeti, pravi, da ji je pravzaprav všeč vsak trening: »Pa ne zato, ker pač morajo treningi biti raznovrstni, ampak zato, ker pri treniranju res uživam. Očistim se slabe energije in sem po treningu prijetno utrujena, a sveža.« Zagotovo je to lastnost, ki njenemu talentu doda le še piko na i. Šprinterski biser že dve leti vodi Lojze Punger-čič, pod vodstvom katerega v Domžale iz leta v leto pritekajo nove medalje in uspehi. Alji so treningi praktično vsakodnevna prijetna rutina: »Treniram s klubskimi vrstnicami, običajno 3-6 krat na teden, odvisno seveda od obdobja...med tekmovanji je treningov manj. Nimam posebnih trening partnerjev, za prihajajočo sezono sva se z Domnom Jarcem dogovarjala o skupnih trenin gihpozimi, in sicer za teke od 200 do 400 m. Moje konkurentke imajo tu prednost, saj prihajajo iz klubov, kjer jih trenira veliko in lahko trenirajo tudi z boljšimi od sebe. Najraje pa se primerjam s članicami, saj se mi zdi to tista prava primerjava, ki pokaže soliden rezultat.« Dvoranska sezona je februarja in marca, poletna od maja do junija in potem še tekmovalni september. Tempo je hud, motiv in podpora sta pomembni okoliščini. Ob Alji na tekmovanjih praktično vedno srečamo tudi njene starše in njeno prav tako v atletiki uveljavljeno dve leti starejšo sestro Ajdo, zaradi katere se je Alja sploh podala na atletske steze. »Še dobro, da se je moja sestra Ajda želela ukvarjati z atletiko. Tako sem zraven prišla tudi jaz, saj je bilo doma brez nje dolgočasno. Ja. imam srečo, na tekmovanjih je vedno z mano kateri od staršev, največkrat je to mama. Zelo cenim, da si za naju vzameta toliko časa in denarja, da v sezoni prepotujemo Slovenijo in sosednje države po dolgem in počez. Oba sla bivša športnika, mama je bila smučarska reprezentant-ka. oče pa precej pogumen, a pameten alpinist.« Uspehi občasne pianistke, ki rada poje in posluša SPORT glasbo različnih vrst, so glasba, tudi domžalska in slovenska atletska ušesa, saj je Alja v ospredju, če ne že na samem vrhu tudi na reprezentančnih tekmovanjih. »Moj vzornik je portugalski tekač Francis Obihvelu, med Slovenkami pa Pia Tajnikar. Trener pa je sigurno najboljši moj - Lojze Pungerčič, ki ga cenim in spoštujem.« Nizi zmag so v zadnjih dveh letih skoraj stalnica, začelo pa se nekoliko drugače: »Ufff, moja prva tekma je bil zame veliko predolg Maistrov tek v Kamniku, ko se mi je zdelo, da tečem maraton. Še dobro, da sem hitro presedlala na krajše teke. Prvo pravo medaljo sem osvojila na državnem prvenstvu pred tremi leti, ko sem presenetljivo zmagala in bila zmage res zelo vesela« Nekateri so bili presenečeni, ko so jo videli na prvenstvu Slovenije v dvorani skakati v višino... »Že prejšnjo sezono sem tako za hec skakala v višino in suvala 3 kg kroglo na tekmovanjih v Italiji. Skočila sem 150 cm in sunila 8,38 m daleč. Teh disciplin ne treniram, kadar pa imam čas, rada počnem še kaj drugega in tako sem letos v dvorani spet skakala v višino. Rada počnem različne stvari in me ne skrbi, če v kateri drugi disciplini nisem vedno med prvimi. Kadar uživam, to največ šteje.« Letošnjo sezono je v dvorani »padla« norma za svetovno mladinsko prvenstvo, na katerem pa zaradi poškodbe ni mogla nastopiti. »Normo za 60 m sem odtekla že januarja na Dunaju in to mi je pomenilo zelo veliko, čeprav kasneje na samo prvenstvo nisem šla. Z zdravljenjem moje poškodbe se še vedno ukvarja poleg mene še kar nekaj strokovnjakov. Zaenkrat so mnenja, da moje telo enostavno še ne prenese naporov, ki so del tako močnega šprinta. Želim si, da bi telo čim prej ojačala in mi ne bi več nagajalo. Zaenkrat sem na dobri poti.« Aljini rezultati po madžarskih točkah, po katerih se »ceni« atlete, presegajo 1000 točk, kar je za pionirko več kot odlično! Nekaterim bi bilo to morda dovolj, vendar pa vedno nasmejana in družabna gimnazijka Domžal trenira še bolj navdušeno in zagrizeno. »Moj motiv je teči dober rezultat, ne doseči dobro uvrstitev. Vedno tekmujem s časom in se preizkušam z njim. Prepričana sem tudi, da se atletike ne bom naveličala, prej se verjetno naveličaš poškodb, ki ti ne pustijo, da bi dosegel dober rezultat.« In kaj drugega kot dober rezultat ima Alja v mislih tudi za prihodnjo sezono, ko si želi odteči dober rezultat in doseči normo za mladinsko svetovno prvenstvo vsaj na 100 in 200 metrov in tudi tam pokazati, kaj zmore. »Podporo družine in trenerja imam, če še poškodb ne bi bilo, bi bilo res krasno, a vse ne gre vedno tako gladko. In zares si za naslednjo sezono najbolj želim prav leto brez poškodb. Verjamem, da mi bo vse to uspelo doseči, če bom zdrava.« Alja pravi, da za vsakogar pride pravi čas - naj bo 2008 sezona brez poškodb in s številnimi uspehi in naj traja čim dlje! Najboljši v AK Domžale v 2007! Alklski klub Domžale je zaključil že svojo 29. sezono. In glede na to, daje uspeh odvisen tako od atletov in atletinj kot tudi od trenerjev in vaditeljev imamo v Domžalah odlično kombinacijo! Vaditelji in trenerji so naredili dobre plane treningov, atleti in atletinje pa so zagnano trenirali. Rezultati so dobre uvrstitve na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih, osebni rekordi ter nastopi za slovensko reprezentanco. Peter Kastelic se je v sezoni 2007 najbolj izkazal med člani, med mladinkami je bila najboljša gorska tekačica Katja Kosmatin. Med pionirji sta bila spet najboljša Alja Sitar in Domen Zupan. AK Domžale seje letos odločil priznanja podeliti tudi še dvema mlajšima pionirskima kategorijama za še večjo spodbudo in ker iz mladih perspektivnih atletov zrastejo veliki: v kategoriji U14 (13 in 14) let sta se najbolj izkazala Hana Gorza in Anže Zupan, med še mlajšimi U12 pa fina Vaupot in Rok Kveder. Čestitamo in želimo ATLETSKO USPEŠNO 2008! Bojana Domžale Zdrav duh v zdravem telesu Naj bo leto 2008 polno rekreacije, športa, zdravja, sreče in prijetnih prazničnih dni. Atletski klub Domžale Uspešno leto, v katerem ni manjkalo zmag Monika Brovč, karateistka O mladi in nadarjeni karateiski Moniki Brovč, ki je sicer članica Karate kluba Olimpija Ljubljana, letos nismo veliko slišali. To pa ne pomeni, da ni bila uspešna, saj je v tekmovalnem oziru zabeležila vrsto zmag in odličnih uvrstitev ter z doseženimi rezultati dokazala, da spada med najboljše kara-teistke v Sloveniji. Najbolj je odmevala osvojitev naslova državne prvakinje Karate zveze Slovenije, še bolj pa osvojeno drugo mesto na Svetovnem klubskem prvenstvu. Vsi njeni uspehi pa so pomembno vplivali tudi na njena napredovanja, saj je osvojila črni pas 2. DAN. postala pa je tudi stalna članica otroške državne reprezentance Karate Zveze Slovenije. Preden Moniki izrečemo čestitke za vse uspehe v letošnjem letu, pa se malce sprehodimo skozi njene velike dosežke. V januarju je na 2. mednarodnem karate pokalu Nestl Zgank 2007 v osvojila prvo mesto, z enakim uspehom pa se je nadaljeval tudi februar, saj je tako na 6. mednarodnem turnirju Kobe Osaka 2007, kot na 30. mednarodnem SKI pokalu Ruše osvojila tri prva mesta tako v kategorijah Kata UI6, Kata UI7 ter Kata U14. Tri uspešne nastope je zabeležila tudi v marcu, ko je državno prvenstvo JKA karateja začela z drugim mestom, bila tretja na 1. pokalni tekmi Karate Zveze Slovenije in zmagala na 21. pokalu karate šole Kimon 2007. V aprilu je v Katah zmagala na odprtem prvenstvu Srbije in Črne gore, v maju pa napredovala v črni pas, 2. DAN, bila druga na 5. World karate championship fo clubs ter maj zaključila s prvim mestom na 2. pokalni tekmi KZS za dečke in deklice, kjer je bila ekipno druga. Prvi del leta 2007 je končala z drugim mesto med ekipami na ekipnem državnem prvenstvu ter prvim mestom na 4. karate pokalu Športne zveze Slovenije za osnovne in srednje šole ter drugim mestom na 7. Slovenija open ter sprejemom v otroško reprezentanco Karate zvez Slovenije. Od septembra do konca leta je osvojila šest prvih mest tako na tekmah v Sloveniji kot na mednarodnih tekmah, od teh tekem je največji uspeh naslov državnem prvakinje do 21. let. Karateistki Moniki Brovč, ki jo bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk, za dosežene uspehe iskrene čestitke in enako uspešno tudi leto 2008. Vara Vojska Planinski izlet na Slajko in Blegoš, 20. oktobra 2007 Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah deluje planinski krožek, ki ga v okviru Mladinskega odseka PD Domžale vodi mentorica gospa Mateja Peršolja. Srečujemo se na pripravah v šoli in enkrat mesečno gremo na pravi izlet. Tokrat smo krenili proti Škofjeloškemu hribovju. S seboj smo vzeli tudi starše. Dan je bil mrzel in vetroven, a vseeno Čudovit. Ponekod je že bila slana, ki je še popestrila poglede v zgodnjem jutru. Občasno je veter prinesel snežinke, ki so poplesavale in nas pozdravljale. Dva avtobusa sta nas pripeljala do Hotavelj, kjer so nas planinski vodniki razdelili na tri skupine. Prvi skupini je bil cilj razgleden vrh Slajka, drugi koča na Blegošu, moji skupini pa sam vrh Blegoša. Od tu je bil čudovit, kar malo zasanjan pogled po Škofjeloškem hribovju. Je pa kar močno pihalo in nosilo snežinke. Počutil sem se kot, da stojim na vrhu v Himalaji. Po sestopu z vrha nas je čakala topla koča s »planinskim kosilom«. Med spustom v dolino pa smo bili ob gozdni poti mimogrede nagrajeni še z gobami. Sledil je še ogled zelo zanimive Škofje Loke. Domov sem se vrnil zelo zadovoljen in ker sem tudi fotografiral, si doma večkrat ogledujem in podoživljam, kako lahko mladih planinci preživimo čudovit dan. Urban Popelar Mlade perspektivne moči Anžeta in Neže Mladi atleti selekcije AK Domžale žanjejo uspehe na tekmovanjih, ki niso državnega profila a manjka le še nekaj teka, skoka ali meta, ko se bodo povzpeli tako visoko, da bomo o njih še slišali veliko lepega. Tako Anže Farkaš, perspektivni mladi atlet kategorije U10 pravi, da mu je atletika zelo pri srcu, ker dosega dobre rezultate. Da ima rad tudi druge športe nogomet, pink ponk in košarko. V atletiki mu je najbolj ustreza tek na 400m,všeč pa mu je tudi skok v daljino in šprint. Zelo mu je všeč stadion, ker je pravi in ker je na njem veliko prostora in želi si, da bi na njem lahko trenirali tudi pozimi. V prihodnosti si želi biti čim boljši in predvsem uspešen in med prvimi kot doslej. Meni, da bi bili lahko vaditelji na treningih še ostrejši in zahtevnejši. Njegove vzpodbudne besede pa so: »Atletika je lep šport in mislim, da bi bila skoraj vsakemu všeč.« Neža pa pravi, da ji je atletika v veselje in ji zapolni prosti čas. Pravi, da zelo rada trenira skok v daljino in tek na kratke proge. Stadion je zelo všeč, lepo ji je tudi, ko pozimi trenira v telovadnici. V načrtu ima trenirati tek na 60m in njeni dosežki so perspektivni. Mladima atletoma želimo veliko športne sreče in predvsem veliko trdne volje, ki je potrebna za nove dosežke. Srečno! Vadlteljica Mojca Grojzdek Anže Farkaš na stopničkah Neža Hren vedno nasmejana Vsem želimo veseJ božič, srečno, zdravo in uspešno novo leto ter sem vam hkrati zahvaljujemo za pomoč in podporo. Športno društvo Zlato polje en božič ter veliko zdravja in skupnih srečanj v novem letu! Društvo izgnancev Domžale Kako zdrava je voda v Domžalah Posledice prisotnosti xenoestrogenov ali kemični terorizem Agrokemizacija natrosi vsako leto nad 5 milijonov ton pesticidov, manj kot 1 odstotek doseže »ciljnega škodljivca«, ostalo več ali manj pa konča na naših krožnikih in kozarcih. Politika in njihovi izbrani zdravstveni »strokovnjaki« pa ukrepata le v primeru hudih nesreč, ko problemi množičnega zastrupljanja že dosegajo katastrofalni obseg, še preden to sploh spoznajo. Razkritje xenoestroge-nega delovanja številčnih sintetičnih kemikalij (pesticidi, PCB, dioksini) to dokazujejo in je obenem zadnje opozorilo o resnem ogrožanju civilizacije. Prvi, ki je opozoril na ta problem je bil Niels Skakkenbearg iz univerze v Kopenhagnu na Danskem. Med opazovanjem in vivo vzorca spolnih celic ali semenčic, moških obolelim za rakom v modah (testisih) je opazil množico deformiranih semenčic (dvoglave semenčice, dvobičkaste, ali s deformiranimi bički, mnoge negibne), pozneje pa še ugotovil, daje število semenčic (spermcount) moške populacije v letih od 1938 do 1990 padlo za polovico, druga raziskava pa je govorila, da seje v letih od 1940 do 1980 pogostnost raka na modih (testisih) potrojila. Leta 1992 pa je ta raziskovalec plodnosti, vse bolj pričel povezovati, ta dva na videz nepovezana podatka ter ugotovil, da pri obeh primerih ne gre za genetske okvare. Zaslutil je, da vso zlo prihaja iz okolja in kmalu dokazal, da zadaj stoji en sam hudo strupen in zahrbten skupni povzročitelj obeh obolenj, sintetične kemikalije, ki imajo značaj hormonskih motil-cev (distruptorjev) poimenovani xe-noestrogeni (gr. ksEnos - tuj, tujec, drugačen). Na zahodu se je za xe-roestrogene uveljavil izraz »gender bender« ali kemikalije, ki izkrivljajo spol. Za HM ni varnih doz Hormonski motilci (v nadaljevanju HM) niso klasični strupi, niti tipične kancerogene snovi, ki bi delovale po principu prevladujočega protokola, da večja doza strupa pomeni tudi večji učinek. Delujejo ravno obratno, največji učinek imajo pri izrazito nizkih koncentracijah. Raziskave na primer na ribah v umetno kontaminirani akvarijski vodi zaznavajo prisotnost koncentracij HM ki so do 1000 krat nižje od mejne detekcije analitske kemije. Z metodo se ugotavlja stopnja feminizacije moških osebkov tako, da se ugotavlja delež jajčnih celic (oocitov) v tkivu moških spolnih žlez (testisov). S tem HM nesporno dokazujejo, da zanje ni varnih doz, torej da so vse MDK (mejne dovoljene koncentracije) navadna prevara in nek sporazum podrejen praktični uporabi. HM delujejo izjemno raznovrstno (kompleksno), zato njihovo proučevanje na organizme zahteva popolnoma drugačen metodološki pristop (uporaba cele palete bioloških testov, med njimi je tudi ALLIUM metoda, PISCES metoda). Kajti ni dovolj ugotoviti, kaj nas ogroža (koncentracije določenih onesnaženih snovi v okolju), temveč, kako resno je (kako prihaja do škodljivih učinkov). Raziskave, ki so temeljile le na značilnosti vzroka »VZROK/ POSLEDICA«, ki je vrsto let zamegljevala grozljiv primer kemi-zacije okolja je potrebno zamenjati s sodobnim pristopom, ki proučuje relacijo »SIGNAL/ODGOVOR«, saj organizem deluje kot samoorganizu-joči sistem z najrazličnejšimi odzivi iz okolja, kakor tudi iz notranjosti telesa in se na njih tudi odziva. Taka pozicija pa bistveno spreminja naše razumevanje učinkov najrazličnejših strupov na organizme. Kemični udar na usklajen biološki sistem Tarča delovanja HM je živčnohor-monski informacijski sistem, ki re- gulira najvitalnejše procese razvoja in življenja organizmov od spočetja naprej (odtod tudi ime hormonski motilci ali distruptorji). Ta sistem je hirarhično zastavljen v smeri CŽS (centralni živčni sistem) - spolne žleze (testisi) z hormonam hipofize (FSH), ki regulira sintezo moškega spolnega hormona testosterona in razvoj moškosti. Seveda pa vsa hormonska sporočila pošiljajo povratno informacijo nazaj v CŽS, preprosto odgovor receptorskih celic na prejeto sporočilo in tako omogočajo usklajeno delovanje in normalen razvoj. HM pa prevarajo receptor-ske celice v spolnih žlezah in se vedejo kot da bi bili hormoni. To ima za posledico, da receptorske celice posredujejo nepravo povratno zvezo nazaj v CŽS. CŽS pa odgovarja tako, kakšno sporočilo pač dobi. HM kot zvite in lažne informacije delujejo na dva načina, kot pospe-čevalci (mimetiki) ali kot zaviralci (blokatorji) povratnega sporočila ali povratne zveze. V prvem primeru dobi CŽS (natančneje hipofiza v CŽS) sporočilo, »češ hormona testosterona je dovolj« v resnici pa ga sploh ni; posledica je preprosta blokada razvoja moškosti (kar pa povečuje estrogeni »ženski« učinek). V drugem primeru pa je informacija popolnoma obrnjena, to da HM blokirajo sporočila hipofizi v ČŽS. Hipofiza tako neprestano pošilja hormon (FSH) za nenehno sintezo androgenih (gr. ander - moški) hormonov, kar vodi v hipertrofijo (lat. Hypertrophia - bujna rast, pretirano povečanje organa) testisov in pot v rakavo obolenje testisov je odprta. In kdo sta ta dva znamenita HM: prvi je DDT, drugi pa njegov razgradni produkt in izjemno obstojen v okolju DDE. Omenjeni DDT, pri nas znan kot pantakan, s katerim smo v Sloveniji proti koloradskemu hrošču v obdobju 30 let potresli na tisoče ton. Hrošč je kemično vojno preživel, postal odporen, mi pa nosimo še danes zdravstvene posledice brezglave kemične vojne. V kolikor je deloma že razpadel, je nastal njegov razgradni produkt DDE izrazit androgeni blokator (znižuje nivo te- stosterona), medtem ko je DDT klasični estrogenomimetik (v ženskih spolnih žlezah ali ovarijih povečuje estogeni učinek; estrogen - ženski spolni hormon). V obeh primerih pa gre za direkten udar po spolnosti moške populacije ali kar »moška kemična kastracija«. »Moška kemična kastracija« Iz dosedaj navedenega nam je že povsem jasno, da najmanjše količine HM lahko dolgoročno povzročajo oligospermijo (zmanjšana produkcija semenčic); ta posledično vodi v moško sterilnost, kakor tudi znižano raven moškega spolnega hormona testosterona. V zadnjih 50 letih je število semenčic moške populacije upadlo na polovico, potem lahko predpostavimo, da je za polovico znižana tudi raven testosterona. HD imajo grozljivo lastnost; to je čezgeneracijski učinek, ki se pokaže šele pri potomcih. Kontaminirane nosečnice ki sicer nimajo zdravstvenih težav, lahko pa strup prenesejo na še nerojenega otroka, ki ga nosijo, ali pa z svojim mlekom zastrupijo svojega dojenčka (številne okvare moških spolnih organov pri novorojencih). Posledice tudi ne čutijo mladostniki, nekateri to sčasoma spoznajo. Se vam se zdi čudno, da ima danes v Sloveniji že vsak četrti par težave z zanositvijo? Če oligospermija pomeni nekakšen »knock out« biološke reproduktiv-ne funkcije človeške vrste, jo deloma poskuša reševati medicina, pa prinaša padec testosterona v moški populaciji dramatične posledice za sodobno civilizacijo. V »moškem« polu družbe vse bolj prevladuje brezcilna apati ja, nezainteresiranost, nemotiviranost, vse manj je zdrave agresivnosti in aktivnega zanimanja za ženski spol, mladi moški se vse bolj feminizirajo, kakor v modnih trendih in tudi v svojem fizičnem izgledu. Po drugi strani pa se dozdeva, da ženske vse bolj »vdirajo« v vse pore družbenega življenja, predvsem zaradi množičnega umika moških na celi fronti. Te in podobnih ugotovitev nas privede analiza »O kvaliteti življenja« sodnika Boštjana M. Zupančiča, ki nas vodi skozi zadnja desetletja in nam odpira vpogled v usodni vpliv HM (xenoestrogenov) na sodobno civilizacijo. Anton Komat, pisec številnih knjig in razprav s področja kemizacije okolja o Zupančičevem delu zapiše: »7« ni kaj dodati! V njegovem jasnem sporočilu spoznamo, da xenoestrogeni ne povzročajo le individualnih zdravstvenih težav posameznikov, pač pa nas potiskajo naravnost v usodno brezno golega preživetja, naše civilizacije in človeka kot biološke vrste.« Nadaljnje pa Anton Komat v eni svojih razprav o HM (xenoestrogenih) zapiše: •»Pravzaprav je paradoks, da smo med vsemi problemi sodobnega sveta najgloblje pod preprogo pomedli prav najhujšega. Malce strahlji-vo danes zveni stari prerok Izaija (33.1), ki nas opozarja: »Gorje ti, uničevalec, ki sam še nisi uničen, varljivec, ki ga še niso prevarali! Ko boš nehal uničevati, boš uničen. Ko boš nehal varati, te bodo prevarali«! Starodavno sporočilo zadeva direktno v sedanji xenoestrogeni čas in bo terjalo dokončno evolucijsko plačilo od generacij, ki se še rodile Zasebni raziskovalec Podoba pokrajine značilna za sonaravno prijazno kmetijstvo Irtna Pogiiar i.p. Ljubljanska 104, Domžale, 01 724 15 00 ZAPOSLIMO FRIZERJA (m/ž) Če si kreativen, urejen, prijazen in se želiš dodatno izobraževati, pokliči na tel.: 724 15 00. l Slaščičarna OGER W stari Trzin, Mengeška 26 " Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških rort po tujih katalogih, domačo potico, ročno i/delane domače piškote in ostale slaščice Za božič in novo leto čestitamo vsem občanom in kupcem. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21,10 ure Studljanska cesta 5 1230 Domžale, Slovenija I.: (01) 72 95 775, fax: (01) 72 95 780 božične i srečno novo leto 2008! S-P- Robert Gorjup Vir. Koliška ulka 18, Domžale, GSM: 041 517 708 VULKANIZERSTVO * AVTOSERVISNE STORITVE Vsem strankam se zahvaljujemo za zvestobo in voščimo vesele božične praznike, ter zdravo in zadovoljno leto 2008! Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo uspešno POCIVAVSEK sodelovanje tudi v letu 2008! *$fc al$* *tfc *tk *tk *$t *$r Ljubljanska 119a, Domžale tel.: 01/72 16 106 vvvvw.elektro-pocivavsek.si Delovni čas: pon. - pet: 7. -19. ure, sob.: 8. -13. ure b a d e x d.o.o. PRODAJALNA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Zdravo, ljubezni polno leto 2008 in vesele božične praznike! Radio cesta 1a, Domžale, tel.: 01/72 44 259 e-mail: info@badex.si ereten/ sport trm m Želimo vam blagoslovljen božič, v novem letu pa zdravja, sreče in uspehov! v / SREČNO WfW&t %mh& 2008 Vabimo vas na kosita In večerje z Izvrstno ponudbo Jedi in vin. Vsak petek In soboto vas zabava duo SING SOW! R«/«rvaci)e na telofon 0172167 38 internet: vwfw.r*pov/.8i?ic<*m. Plesna šola in klub Miki vam ob koncu leta želita veliko toplih, prijaznih nasmehov, ko§ sreče in polno ljubezni. Ste sklenili v naslednjem letu živeli bolj aktivno? Potem vam svetujemo, da prelistate našo spletno stran www.mlkiples.com In si ogledate umike ali nas pokličite na teleton 01 / 724 25 85. www.mikiples.com LrlJfiJluJJ TRGOVINA Z AVTODELI • ZAVORNE PLOŠČICE LMCAS • • ZAVORNI DISKI BREMBO * • FILTRI FJLAAJM* DODATNA OPREMA • 4gBp (Srni iMuD W Q3Ho»raiJtL Audi ¡23 Radomeljska četa 24 c 1235 RADOMLJE, tel., faks 01/ 722 82 86, trgovina 01/ 722 72 33, delavnica 01/722 78 64 ffiR/gmdel 77 r~ ti Ce So D. btoloSke raanoviilnoir) (.SVEŽI 13 Ne WW^SEs^^ ^ ogljikovi hidrati K Z HLADNO C tilnik, ideaa, ™ /obje J sol, korenina, ;> gomolj, KORENIN Praznična ponudba Citroena Mengeš! CD^SSl^ Srečno ¿0 v letu 2008'. DARILO: navigacijska naprava Garmin Niivi 360T AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66. 1234 MENGFS tel.: (OD 7237-313, fax: (01) 7230-297 email: avtodetr®siol.net prihranek do 4.000 EUR Amerika tour 2007 (nadaljevanje Iz prejšnje številke) Tu so Gašperji odigrali nekaj nepozabnih melodij in poželi buren aplavz. Robijev Pastirček pa je dvignil temperaturo večera, saj ga je moral ponavljati. Svoje igranje so nadaljevali pred hotelom Gold Coast, kjer smo prenočevali. Navdušenja ni hotelo biti konec ... Nepozabno! Sredi Las Vegasa, sredi noči, ...to uspe le Gašperjem. Nekaj več kot uro vožnje iz Las Vegasa se peljemo na ogled hidroelektrarne Hoover Dam. Ta mogočna stvaritev ameriških strokovnjakov je s svojim umetnim jezerom vredna ogleda. Tudi majhno rudarsko mestece Calico-mesto duhov, ki je opuščeno in izpraznjeno, je naredilo prijeten vtis. Pot nas je vodila v dolino Central Valley, v bogato mesto Bekersfied, kije prava namakalna pokrajina za nasade agru-mov in še zlasti pomembna za vinogradništvo. Po nenavadnem zajtrku ob bazenu smo pot nadaljevali v narodni park Sequoia. Na njegovem južnem robu smo si ogledali King Canyon. Zanj je značilna favna in flora. Raste več kot 30 različnih vrst mogočnih dreves sekvoje, ki zrastejo v višino tudi nad 90m. Vonj po iglavcih, čistem zraku, na tleh pa veliki storži ...Prava spokojnost, ki jo prekine Danilo s svojim petjem. Njegov glas in pesmi prečudovito odmevajo med debli mogočnih dreves. Pesem Čez zelene trate je bila tukaj še tisočkrat lepša ... Tudi ta predel smo morali zapustiti. Zadnja dva dneva sta nam ostala le še za ogled San Francisca. Skupaj z okolico ima okrog 3 milijone prebivalcev in je eno od treh najlepših mest na svetu. O tem smo se lahko prepričali. Nepozabni nam bodo ostali nočni razgledi, vožnja z ladjo, zapor Alcatraz, mostova Golden Gate in Bay Bridge, pomol Pier 39 ... ter seveda zadnji Gašperjev koncert v dvorani Schroeders. Tudi tu je bilo glasbe, veselja, aplavza in dobre volje na pretek. Zaradi zgodnjega jutranjega odhoda na letalo, smo morali prijetno vzdušje zapustiti in se le nekaj ur zatem s kovčki odpeljati na letališče. Tako je prehitro minilo naše popotovanje z ansamblom Gašperji po štirih zveznih državah ZDA. Vsak izmed nas ga je doživljal na svoj način. Zagotovo pa je nekaj skupnega: BILO JE LEPO. Po več urah letenja z letalom smo z avtobusom srečno prevozili še skoraj 5000 km. Videli in doživeli smo veliko lepega, česar ni-mogoče opisati z besedo in sliko. To je treba videti. Hvala, GAŠPERJI, za lepe trenutke, vašo ljubezen do glasbe, ki ste jo delili na nepozabnih koncertih in srečanjih, tudi med potjo v avtobusu, daleč stran od domovine. Naš nepozaben izlet je polepšal tudi vodič Janko FRITZ, ki je s svojo razlago in profesionalnim vodenjem znal ustvariti tisto toplino, zaradi katere nam bodo dnevi, preživeti z vami, še dolgo ostali v naših srcih. VISTRA TRGOVINA * OGREVALNA TEHNIKA • VODOVODNI MATERIAL * PLINSKE INSTALACIJE • VELIKA IZBIRA KERAMIKE GrOBLJE 3A • RODICA • 1230 DOMŽALE TEL./FAX: OI/72116 55 # TEL.: 01/724 43 43 FAX: OI/724 43 44 * E-MAIL: VISTRA02@SIOL.NET Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list Republike Slovenije, štev. 84/07) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet zbiranja ponudb so poslovni prostori: I. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje (mansarda) I. tri pisarne v skupni površini 55,74 m2(pisarni severno v izmen 16,58 m2 in 18,20 m2 in pisarna južno v izmeri 20,96 m2) Izklicna višina najemnine za poslovni prostor znaša 7,18 €/m2. II. Ljubljanska 36, Domžale, pritličje 1. poslovni prostor z oznako 1 v izmeri 41,08 m2 in poslovni prostor z oznako 2 v izmeri 22,12 m2. Izklicna višina najemnine za poslovna prostora znaša 6,50 €/m2. Poslovni prostori pod točko I. se oddajo skupno, polovni prostori pod točko II. se oddajajo ločeno ali skupno, vsi poslovni prostori se oddajajo za določen čas od enega do pet let. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 155 (Gregor Grmek). Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Računovodski servis Mi*.?. ílí ;....... cosmos 1« mttm novo Mo 2008! Preselili smo se na: Ljubljanska cesta 80, 1230 Domžale 01/721 30 18 CITROËN 5 nmsTAvuM« a M. ku vm iamko ot«*n sto« mvas LEKARNA n_DAlN Ljubljanska 59,1230 Domžale tel.: 01/729-25-28 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek: 8:00-19:00, sobota: 8:00-12:00 •t t* DD STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure IP OBJAVE stran 24 V skladu s 13. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/00. 6/01, 15/02 in 14/04) Občina Domžale objavlja javni razpis za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2008 i. Predmet razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic na pare. št. 3957, 3958 in 3959 k.o. Domžale, ob poslovno stanovanjskem objektu na Ljubljanski 73, v Domžalah. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup praviloma za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja b) živil, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln c) suho robo d) izdelkov domače in umetne obrti e) cvetja, gozdnih sadežev f) raznih sadik g) promocijo občine Domžale (društva, šole, ...) h) sveč i) galanterije in pletenin lastne proizvodnje j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.) do i.) II. Zakupniki so laltko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod točko j. iz 1. točke tega javnega razpisa ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. III. Cena za zakupno površino (prostor) odprte stojnice znaša 3,43 € na dan, za zakupno površino (prostor) zaprte stojnice pa znaša 5,00 € na dan. Prosilec mora poravnati zakupnino pred pričetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. , Prodaja na zakupljenih stojnicah bo možna 6 krat na teden, in sicer: • vsak delovni dan od 8. do 16. ure soboto od 8. do 17. ure V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru bo možno podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. Izredna prodaja se odvija na določene dneve pred prazniki, in sicer: • 8. marec (prodaja cvetja...) največ teden pred praznikom • 25. marec - materinski dan (prodaja cvetja) največ teden pred praznikom • velika noč (prodaja oljčnih vejic, butaric) največ teden pred praznikom • 1. november (prodaja cvetja in sveč) teden pred praznikom december novoletni prazniki - božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) od 5. do 31. decembra Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: kmetovalci: posestni list ter dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (fotokopija odločbe ali potrdila o statusu kmeta); če kmetovalec nima stalnega bivališča v občini Domžale tudi veljavno potrdilo o lastni proizvodnji trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje: dokazilo, daje predmet prodaje iz lastne proizvodnje ter priglasitveni list oz. izpis iz sodnega registra; ostali trgovci: izpis iz sodnega registra drugi posamezniki: dokazilo, daje predmet prodaje iz lastne proizvodnje (npr. potrdilo o priglasitvi opravljanja osebnega dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno) Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni b izboru. VI. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721 -42-51. Občina Domžale Župan Toni Dragar Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z Odlokom o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 23/95) objavlja razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2008 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli osebam, ki so s posebnim delovanjem, stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjanja prispevale k napredku občine Domžale in širše družbene skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Plakete občine Domžale so: zlata, srebrna in bronasta. NAGBADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2008 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www.domzale.si ali v Tajništvu Občinskega sveta soba št. 35/1., njihova uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naslov predlagatelja; • ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje; • vrsto priznanja; • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. v Predsednica odbora Mag. Jožefa Polanc Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, daje skupaj s krajevnimi organizacijami Vir, Mengeš, Moravče, Peče, Ihan, Krtina, Krašnja in Rafolče 26. septembra 2007 nakazalo sredstva v višini 2.760,00 eur za odpravo posledic poplav. Krajevna organizacija RK Dob je sredstva v višini 400 eur namenila poplavljenima družinama v Krajevni skupnosti Dob. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Območno združenje Rdečega križa Domžale Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: 72-20-100; fax.: 72-42-104 e-naslov: ue.domzalcf« gov.si obvešča, da se 24. in 31. decembra 2007, poslovni čas in uradne ure za poslovanje s strankami začnejo ob 8. uri in končajo ob 13. uri, kar je v skladu s 60. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007). Načelnik: mag. Branko HEFERLE, 1. r. Postanite aktivni Ljudje bi bili radi bolj telesno dejavni, vendar imajo za to veliko razlogov oziroma izgovorov. Najpogostejši Izgovori: • "Imam premalo časa." S telovadbo se vam ni treba ukvarjati več ur. Nagrajeni boste že, če boste telesno dejavnost vključili v svoj vsakdan. • "Prestar-a sem." Za to, da bi bili deležni koristi redne telesne dejavnosti, niste nikoli prestari. Začnite torej z novo vrsto dejavnosti, ampak za začetek počasi in zmerno. • "Saj sem že dovolj aktivna." Večina ljudi precenjuje količino telesne dejavnosti, ki jo izvajajo. Lahko pa bi jim koristila, če bi je bilo več. Ozrite se po povprečnem tednu. Kolikokrat lahko trdite, da ste bili tako dejavni, da vam je bilo toplo in ste bili zadihani? • "Preveč stane." Hoja je dostopna vsakemu vsak dan. Zato hodite pogosteje. Vedno lahko izberete tiste dejavnosti, ki so primerne vaši starosti, telesnim sposobnostim, dnevnim obveznostim in materialnemu položaju. Ob večji telesni dejavnosti se boste bolje počutili in sčasoma tudi uživali. Neodvisno od zvrsti vadbe, ki smo jo izbrali za telesno dejavnost, mora le-ta biti uravnotežena. Časovno mora biti vadba razdeljena na aerobno delo (50 odstotkov časa vadbe), vaje za gibljivost (25 odstotkov) in vaje za mišično moč (25 odstotkov). Pri aerobni vadbi prevladujejo aerobni energijski procesi, za katere je potreben kisik iz ozračja. Ti procesi so zajeti v vzdržljivosti in so vključeni v katero koli delo, ki ga opravljamo z nizko intenzivnostjo in traja dlje časa. Za delovanje človeškega organizma so najugodnejši. Vzdržljivost je predvsem kardio-respiratorna, v kar je zajet celoten organizem. Priporočljivo je izvajati čim večkrat na teden, najbolje vsak dan. Gibalne/športne dejavnosti, ki so predvsem aerobnega značaja, so: hitra hoja, tek, kolesarjenje, ples, smučanje, po-hodništvo, plavanje, aerobika... Če aerobne aktivnosti izvajate pravilno in ne pretiravate, ne bi smeli biti močno zadihani. Vaje za gibljivost in vaje za moč naše telo ohranjajo gibljivo, spretno ter močno. Priporočljivo je, da vadbi za moč in gibljivost izvajamo vzporedno. Z vajami za ohranjanje in krepitev mišične moči pa varujemo tudi sklepe pred poškodbami in obrabo. Pomembne so vaje za krepitev trebušnih in ledvenih mišic, ker vzdržujejo našo pokončno držo. Učinkovita vadba ■ FITT princip FREKVENCA (pogostost): redno, vsaj 5 krat na teden; INTENZIVNOST: vsaj zmerna, da se rahlo spotimo in zadihamo; TRAJANJE: najmanj 30 minut; TIP (vrsta) vadbe: različne aerobne vaje, vaje za krepitev mišic, koordinacijo, ravnotežje in gibljivost Če dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in postopoma napredujte. Redno kontrolirajte svoj srčni utrip med in po aerobni vadbi Vseeno bodite previdni, če imate: težave s srcem, visok krvni tlak, nepojasnjene bolečine v predelu prsnega koša vrtoglavico, bolečine v sklepih, ki se pri gibanju povečajo. V prostem času se izogibajte dolgega posedanja pred televizorjem in računalniki. Gibanje naj postane naša vsakdanja prijetna dejavnost. Nataša Velepec Lunar, dipl. flzloterapevtka, strokovna sodelavka zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana organizira: tridnevni začetni tečaj iz varstva rastlin v Medvodah od torka 22.01.2008 dO četrtka 24.01.2008. Prijave in ostale informacije: lokalna kmetijska svetovalna služba Izpostava Kamnik, enota Komenda Trg talcev 1, 1240 Kamnik tel.: (01) 839 77 69,(01)831 75 33 Prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2008 vošči Turistično društvo Radomlje Vesele božične praznike, srečno, zdravo in zadovoljno novo leto ter veliko sodelovanje v letu 2008 vsem želi Krajevna skupnost Radomlje S številnimi uspehi smo zaključili leto 2007. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli prispevali k našim uspehom. Vsem želimo lep hoiič ter veliko sreče, zdravja, pa tudi športa in rekreacije v letu 2008. Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Tudi v letu 2008 bo naša skupna skrb namenjena našim otrokom. Pridružite se nam! Vsem želimo prijeten božič, srečno in zdravo novo leto, našim otrokom pa srečno otroštvo. Zveza prijateljev mladine Domžale Prijetne božične praznike in naj vam leto 2008 prinese veliko zdravja, sreče in veselja, pa tudi priložnosti za rekreacijo ter srečanja v naravi. Športno društvo TVD Partizan Domžale Čas brzu Ne ustaviš ga, le popestriš. Imej tople noge in odprto srce vse dni v letu Želi bralcem Slamnika Zlatka Levstek. stran 25 V življenju le delo in skrb si poznal, v hudi bolesti sedaj si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za tabo ostal nam boleč je spomin. ZAHVALA Ob smrti našega dragega CanetaAdroviča iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem Grasto, Arboretumu za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Pogrešamo te Žena Magda, sinova Damir in David Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje. Žal usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Nenadoma nas je zapustila mama, stara mama, prababica in teta Frančiška Sonc Iskreno se zahvaljujemo UKC za vso požrtvovalnost zadnje dni njenega življenja in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa sosedi Minki Ložar za nego. Najiskrenejša zahvala pa pevcem bratom Zupan iz Tržiča za tako čutno zapete pesmi. Vsi njeni V SPOMIN Ivan Repanšek - Tomi iz Domžal 29. novembra je minilo 30 let od tvojega slovesa. Še vedno se te spominjamo. Vsi njegovi Tiho je živel, tiho je odšel. ZAHVALA V 85. letu starosti je odšel k večnemu počitku naš brat, svak in stric Janez VUar iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospe Hahmi Ibrašimovič in gospe Nataši Zalokar iz Cometta ter patronažni sestri Marjeti Lovšin za požrtvovalno nego in pomoč na domu. Zahvala gospodu župniku Slavku Judežu, pevcem kvarteta Krt in pogrebni službi VrbanČič. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si živel takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA 21. novembra se je od nas za vedno poslovil Ivan - Janko Krašovic iz Domžal, HI. Simona Jenka 13 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvujete z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Center-Kuntura za cvetje, sveče in darove za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. I Ivala gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo pogrebno bogoslužje, dr. Frangežu za zdravljenje v času njegove bolezni, pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Omers, pevcem in trobentaču. Naša zahvala velja tudi kolektivu Helios za izkazano pozornost. Vsi njegovi Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Ane Stupica z Rov pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, jo imeli radi in sočustvovali z nami. Vsi njeni it*/ Odšla je tja, kjer ni bolečin. '1923 - 2007 ZAHVALA V novembru smo se poslovili na pokopališču v Mengšu in pospremili k večnemu počitku našo mami, taščo, babi, prababi, teto, svakinjo, sosedo, krajanko in mnogim dobro prijateljico Angelco Gorenc iz Zg. Jarš Hvala Vam, ki ste delo pogrebnega obreda, opravičili čuteče in spoštljivo. Hvala vsem, ki ste v njeno slovo podarili cvetje, sveče in nama izrekli pisno in ustno sožalje. Prisrčna hvala tistim, ki ste razumeli in pomagali pri njeni dolgoletni bolezni. Hči Erika in sin Milan Če sem v vaših srcih, sem vedno z vami. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil oče in mož Miroslav Grbec iz Domžal Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala praporščaku DU, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo petje in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Njegovi najbližji Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte sv utrujene oči le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Minke Majcen z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za številna izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospe Pavli Matičič ter gospodu Franciju Gerbcu za ganljiva govora, združenju ZB Domžale in Jarše Rodica, praporščakom, pevcem, pogrebni službi Vrbančič ter Domu starejših občanov Domžale za mamino nego in skrb. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Če me iščete, me iščite v vaših srcih. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega Marjana Mavrina iz Sr. Jarš, Golčajska 6 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in se od njega poslovili. Vsi njegovi Jarše, 6. december 2007 telefon. www.coetUcarnaomers.si 01/7226520 • Brezplačna dostava vencev do 30 km. mm HB BH jfP * ™ Kako boli, ko od bolezni usihajo moči, veš le ti in vemo mi. ko smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA 18. novembra 2007 seje v petinsedemdesetem letu poslovil od nas dragi mož, ati, ata, pradedek, brat, tast in svak Štefan Levičnik Žagar v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane maše, cvetje in sveče. Posebej bi se zahvalili gospodu dr. Loboda Marjanu in medicinski sestri Vanji Vida, patronaži službi ZD Lukovica, ga. dr. Vanji Oven in osebju urgence v Domžalah za zdravniško pomoč, gospodu župniku Antonu Potokarju za obiske in pogrebni obred, pevcem MCPZ župnije Krašnja, rogistom, ga. Božiči Požar in govorniku g. Novak Francu. Zahvala tudi gasilcem in praporščakom, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in cenili ter ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ■T ■** ^B Bi fMHr"*'''-' VJJl I 1 II Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Niti zbogom nisi rekel, za vedno si odšel. a misel nate vedno bo ostala in v naših srcih vedno boš živel. V SPOMIN 22. decembra bo minilo 1. leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, sin, ded, zet, tast, svak, stric Ivan Drolc Dedi, kje si? Zelo te pogrešamo! Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ti zdaj boš večno spal, a v naših srcih za vedno ostal! 21. novembra smo se na ihanskem pokopališču poslovili od dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in tasta Francija Merčuna iz BiŠč (1952 - 2007) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, PGD Dragomelj - Pšata in znancem, ki ste mu poklonili sveče, cvetje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam pa napisali in izrekli iskrena sožalja. Prav posebna hvala vsem sosedom, ki ste nam v teh težkih dneh vsestransko pomagali, nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala FANIKI CERAR za ganljivo prebrani poslovilni govor in zastavonoši FRANCI VODNJOVU. Hvala pogrebni službi VRBANČIČ, njihovim pevcem za zapete pesmi in zaigrano Tišino. Hvala tudi Cvetličarni Slovnik. Še enkrat iskrena hvala vsem za vse. Vsi njegovi! IiC/IIäO INŽENIRING d.0.0. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Nova Opel Astra Sed In družina je zdaj popolna. • glaševalska agencija rešimo MKC! v soboto, 22.12. 2007 od 20. uro dalje v MKC akumulator (stavba Tsn-tsn, Domžal«) Delt I Gradbeno podjetje in kamnolom GRASTO d.o.o. Letališka cesta 33, Ljubljana GRASTO Vsem našim uporabnikom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. mali oglasi MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inšti uiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Iščem honorarno delo -na dan. Tel.: 041 658 761 4 ure V najem oddam garsonjero v Domžalah. Tel.: 040 292 347 sam "D to p dom skupina £ MESTNE LEKARNE • Želimo vam sreče in zdravja v letu 2008! Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80 m i un 1"' ' i I SAM d.o.o. Domžale, ■». Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje h Prodajna mesta: w \, Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 <1 www.sam.si VASA LEKARNA - VAS CENTER ZDRAVJA. prostorih Lekarne Domžale. stran 27 OBJAVE ■ Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2008. v Domžalah najstarejša gostilna Želimo vam vesele božične praznike ter srečno 2008! vsak delavnik razen ponedeljka Stane Kovač, Ljubljanska 112,1230 Domžale od 7. do 23. ure, tel. 01 72 41 509, faks 01 72 15 199 ob nedeljah od 10. do 17. ure KLINIKA ZA MALE ŽIVALI W By VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 Vesel božič in srečno novo leto 2008! JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o. Cenjenim uporabnikom, poslovnim partnerjem in vsem občanom želimo uspešno poslovno leto, izpolnitev osebnih želja in mnogo zadovoljstva. Kolektiv JP CČN Domžale-Kamnik vvwvv.toyotaji Toyota Corolla Verso. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega? Vzemite izreden dizelski motor 2,2, D-4D, 177 KM, z vso njegovo močjo in zmogljivostjo. Dodajte edinstven sedežni sistem Easy Flat-7, ki bo zaznamoval notranjost, upoštevajte še njeno vsestransko uporabnost in pred vami je idealen avtomobil z vrhunskimi voznimi lastnostmi primeren tako za družino kot posameznikov razgiban življenjski slog. LOVŠE larška cesta 11, 1230 Domžale, Tel: 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 POMLADITE SVOJO KOŽO NajpomembnejŠe starostne spremembe na obrazu so posledica dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Zaradi vpliva na kolagen in clastin postane koža manj elastična, uvela, pojavijo se najprej plitke in nato poglobljene gube. Na koži se pojavljajo pigmenlacije in razširjene žilice. Kot najhujša posledica je vsekakor nastanek kožnega raka. Že dolgo nam je jasno, da zdravega sončenja ni in da porjavela koža pomeni le obrambno reakcijo kože pred nevarnimi vplivi sončnih žarkov. Fotopomlajevanjc jc namenjeno odstranjevanju starostnih pigmentnih sprememb in razširjenih žilic obraza, vratu, dekoltcja in rok. Za ta poseg se lahko uporabljajo različni tipi laserskih in svetlobnih aparatur. Pri nekaterih se posledično odlušči po Vrtina kože, drugi pa le to ščitijo in delujejo le globlji plasli kože. Ciljno delovanje slednjih je barvilo, melanin v pigmentni spremembi in hemoglobine v razširjeni žilici. V barvilu se svetlobna energija pretvori v toplotno, ki posledično uniči spremembo. Pri aparatih, ki uporabljajo še radiofrekvenco-električno energijo, slednja potuje na mesto manjšega upora, to je na mesto, ki gaje svetlobna energija prej segrela in dodatno pomaga uničili spremembe. Hlajenje zgornje površine kože-epidermisa je pomemben varnostni mehanizem, ki preprečuje toplotno poškodbo te plasti in hkrati usmerja toploto v globlje plasti kože. Ob pravilni uporabi obeh energij je postopek varen in zanesljiv. Prehodno postanejo spremembe temnejše, po enem do dveh lednih pa iz- ginejo. Postopek ponavljamo na 3-4 tedne do želenega učinka. V KALUSTE, kliniki za ginekologijo, osleoporoio in medicinsko estetiko uporabljamo ELOS tehnologijo, prvo in edino tehnologijo na svetu, ki kombinira moč bipolarne radiof-rekvence in optične energije. Tako dosežemo bolj varne, učinkovite in manj boleče posege brez stranskih učinkov. Rezultati pa so več kot odlični. V mesecu decembru vam nudimo brezplačen posvet v ambulanti za medicinsko estetiko. Se znajdete v zadregi, ko želite svojim najdražjim, svojim poslovnim partnerjem, ali pa kar sami sebi nekaj podariti. Z darilnim bonom KALUSTE lahko podarite katerokoli storitev iz naše obsežne ponudbe. Mercator Center Domžale oezne po . zvezdah (/r. tc/r/ .)/ttrtfc/tti/r rtt.ic yr//, n«U /<. /t /o, /it /< t*f/ tifl/Uf, /itJiiO //ff/"S>!jHt', t t/■ QCíwm doúítcli: 20.000,00 € fililtim DPIIHR www.mestna-optlka.si Zlatarja Celje SIITIPLE FRIZERSKI SALON ©lu perilo, ki razvaja M O D I A N A m\popust ~~~ .ilpiri.i qq ilJJJJJJÍ^^ PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE ■ VINTERSPORT Kjer se šport začne Hipermarket Mercator d.d., Cesta talcev 4. 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : od 9. do 21. u sobote 8. do 21. ur do 13. 9. do 15. ure do 19. ure