PISMA  UREDNIKU
Tovariš urednik,
v Odmevih z ekrana 64 (Sodobnost, št. 1—3) sporoča Filip Kalan, da gre o mojem primeru >(milo rečeno) — za absurdnost naše gledališke kritike«, ker da sem s svojima recenzijama Pomladi 71 in Kreatur (predstav v Drami in Mestnem gledališču) avtor tbirokratskih predlogov o ukinitvi Bojana Stupice in odpravi Bratka Krefta*, pri vsem tem pa gre tudi še za >sumljivi podtekst vsega tega pisanja, ki se po administrativni upokojitvi administrativno ustanovljenih Perspektiv širi zadnji čas po gledališkem kotičku študentskega lista Tribuna, odkoder prehaja polagoma tudi v druge predele našega tiska, tako celo v Naše razglede —«.
Prispevek Filipa Kalana je bil konec lanskega leta objavljen že na Kulturni panorami ljubljanske televizije. Ker pa je prek televizije težje ugovarjati, mi dovolite, da ob ponovni objavi Kalanooega spisa priobčim dobesedni citat tistih dveh odstavkov iz svojih recenzij, ki po prepričanju Filipa Kalana zahtevata ukinitev Bojana Stupice in odpravo Bratka Krefta in ki ju Filip Kalan tudi sam — pa ne dovolj objektivno in točno — citira, ter s tem onemogočim morebitne nadaljnje potvorbe v to smer.
Pomlad 71  (Tribuna, 14. oktobra 1964)
>... Adamova je režiral in insceniral gost iz Beograda ing. arh. Bojan Stu-pica. Njegovo ime nam je bilo sinonim za gledališko svežino, vitalnost in idejno neuklonjivost. B. Stupica nam je bil zgled polnega, neodtujenega in avtonomnega gledališčnika, ki natanko ve, kje je perspektiva resnično modernega gledališča. Z režijo Adamova je režiser sam razbil mit svojega gledališkega koncepta: koncepta kot ideje in nje realizacije, in nas sam prepričal, da nujnost njegove gledališke prisotnosti v Ljubljani le ni tako neukinljiva, kakor se je dozdevala
511
v začetku. Hkrati nam je Pomlad 71 dokazala, da je mogoče o igraoski kvaliteti ansambla Drame govoriti le v zvezi s kvalitetnim režijskim in repertoarnim konceptom. Sicer pa, da je le potencialna danost. Z Adamovom in Siupico je prišla na kant.i ( ...)
Kreature (Naši razgledi, 24. oktobra 1964)
... > 2. Če forsiramo slovenske novitete, bi jih morali forsirati predvsem, zato, ker bi bile sodobnejše in bolj naše od prevedenih tujih tekstov. Kreftove Kreature — stare že skoraj tri desetletja — tega sodobnega akcenta tudi v detemporalizirani in dekonkretizirani postavitvi režiserja Jožeta Galeta in scenografa Svete Jovanoviča absolutno pogrešajo. Kreature bi kljub osnovnim formalistični strukturi poznale na dandanašnjem odru svoj vsebinski mik in svojo človeško vznemirljivost le, če bi jih prestavili v svet konkretnih, naših malomeščanoo. Zdaj pa nas njihova mentalna beda sploh ne zadeva, saj nas oder sam neprenehoma prepričuje, da sploh ne gre za našo mentalno bedo, ampak za revščino iz leta 1934 ali za ,kreaturnost' nasploh.
3. ,Subjektiona' in ,objektivna' dimenzija Kreatur dr. Bratka Krefta zatorej v današnjem slovenskem družbenem prostoru ne more biti nepogrešljiva pa usodna.« (...)
Upam, da je iz citiranega razvidno, da nisem hotel nikogar >črtati iz seznama živih*.. Kaj imajo pri vsem tem opraviti še Perspektive, pa tudi — žal — ne vem.
Andr e j   Ink er t
			
			
512
DOBILI SMO V OCENO
Josip, Vidmar, Misli. Izbral  in uredil  Jože  Javoršek. Mladinska knjiga  1%4.
Edvard Kardelj, Problemi socialistične graditve. Knjiga VI. Državna založba Slovenije 1964.
William Shakespeare, Soneti. Prevedel  Janez Menart. Oprema Jože Brumen. Slovenska matica 1965.
Miško  Kranjec,   Povest  o  dobrih   ljudeh.  Opremil   Jože   Chiha.   Mladinska knjiga  1965.
Dragotin  Cvetko,  Jacobus  Gallus  Camiolus.  Oprema   Janko  Omahen.  Slovenska matica 1965.
Veno Pilon, Na robu. Opremil avtor. Slovenska matica 1965.
Petar  Petrovič  Njegoš,  Gorski   venec   Poslovenil  Alojz   Gradnik.   Opremil Vladimir Laikovič. Državna založba Slovenije 1965.
Zdravko Pečar, Afrika. Prevedla Vida Kastrin. Opremil Janez Trpin. Državna založba  Slovenije  1965.
Giovannino   Guareschi,   Don   Camillo   in   Peppone.   Prevedel   France   Sirk. Opremil Uroš Vagaja. Državna založba Slovenije 1965.
Jože   Šircelj,   2epni   bonton.   Ilustriral   in   opremil   Aco   Mavec.   Mladinska knjiga 1964.
Edgar Wallace, Grozoviteži. Prevedel Mirko Napast. Opremil Janez Bernik. Državna založba Slovenije 1965.
IZ VSEBINE PRIHODNJIH ŠTEVILK
.Sodobnosti":
tt*
Edvard Kardelj, Družbena kritika danes
(razprava)
Vojan Rus, Možnosti in razpotja naše moralnosti
(razprava)
Vlado Vodopivec, Upor mladih
(razprava)
Janez Menart, O prevajanju poezije
(esej)
Anton Ingolič, Mrs Betty Bobbich
(proza)
Danilo Lokar, Ptičarjeva žena
(proza)
Ela Peroci, Mrak
(lirični cikel)
Ada Škerl, Pesmi
France Onič, Pesmi