St. 110 MMm Ufa nntrtil cmi tt^Hti cwUmW V Trsku, v nedeljo 10. mala 1925. Posamezna Številka 20 cent Letnik L Uhaja, IcTsemia poocWJ«k. mk daaigu&f. Urednllt*** ulic® FrančUk« AsSkega 6L 20, L nadatrapfe. DopM ik^tpofilk. urediiitvu. Nelr»ok* -pHraa se a« sprejem&jo. rokopisi vrtajo. — Od|aT«rai srrf»ik» j Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost, psk tiskarn« Edinost. Naroinina uaia za mesec L 7.—, 3 meseca L 19.50. pol leta L 22.— in celo leto 1 . ' Ka more. stvo mesečno 5 Ur vet. — Tek. * t ^ .va in uprave it. 11-57. EDINOST PoMineue Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo t ftirokosti en« kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica »v. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Hov prispevek k poMo o občinskih Komisarjih Z ozirom na dopis iz Kobarida v torkovi številki našega lista smo prejeli od občinskega komisarja I. Cavallottija v Kobaridu sledeči odgovor. V svrho boljšega razumevanja ponavljamo na kratko vsebino. V dopisu smo rekli, da se zdi, kakor da so se povrnili v Kobarid zopet normalni ta si; da je ot>č, komisar Cavallotti odstavljen, da-si se je z vso vnemo vrgel proti vsemu kar je bilo slovenskega in domo-rodnega, da bi si nabral novih lavorik za videmsko obmejno politiko zatiranja slovenskega življa; da je hotel po vsej sili za-braniti obnovitev tamošnje čitalnice, ce se ne bodo ludi drugorodci sprejemali kot člani; da je povodom občinskih volitev na Trnovem napel vse svoje sile, da bi zmagala fašistovska lista, kar pa so -zavedni Trn ovci preprečili, ne meneč se za vse nje gcve obljube in vabe; da je v zadnjem časiu svojega komisarjenja v Kobaridu, ko fe vedel, da so občinske volitve pred durmi, razpisal mesto tajnika, da bi mogel si ar initi občini svojega človeka, nezmožnega slovenskega jezika. Na to je sledil primeren apel na gospoda prefekta v Vidmu e opOzoritvijo, da si je prejšnji komisar, De Angelis, dasi tudi Italijan, znal pridobiti splošne simpatije, kar je dokaz o naši želji po pravičnem sožitju z nedomačini. Gospod Cavallotti nam je poslal z ozirom na to kritiko svoj odgovor, ki ga pri-občuiemo v celoti. Kobariški komisar nam piše dobesedno: «Oslovstvo Vašega tukajšnjega dopisnika te da lahko izvajati iz njegovega besnila radi mojega svojstva profesorja, morda tudi v spominu na razne nezgode, ki so ga zadele v njegovem kratkem šolskem življenju. Njegovo prirojeno mu idijotstvo se očituje v do«pisih od tu v teh zadnjih časih. Predpostavljam, da je moja pretvezna ■odstavitev za anonimnega dopisnika, žal, !e enostavna želja, kajti še vedno sem prefekturni komisar za občino Kobarid in ostanem to do prihodnjih volitev, razen če bi me višje potrebe prisilile v preselitev drugam- Kratka odsotnost od 23. do 28. aprila iz osebnih razlogov, med katero me je začasno nadomestoval neki funkcionar podprefekture v Čedadu, je dala morda povod prezgodnjemu veselja Vašega dopisnika. Pa tudi če bi bilo prišlo do te odstavitve, ali bi mi mogli Vi pojasniti, na kak način se hvale, ki se izrekajo pravičnosti gospoda prefekta Furlanije (ki mu nekaj časa sem poklanjate vw šla do dišeča k^dilz uapramotnejšega češčenja) morejo spraviti v sklad z dejstvi, ki jih predstavljate kot vzrok za neobstoječi ukrep. Ne morem si misliti, da bi mogli Vi — pa bilo tudi le v globini svoje duše — prosvetlje-nemu možu, ki sedaj vodi pokrajino, storiti to težko krivico, da bi si ga domnevali kot pristaša slovenskih iredentistov proti funkcionarju, ki je vedno, samo in pred vsem vršil delo fašista čistega italijanstva. Nezmiselno je, če me obtožujejo, da sem nasprotoval vsemu, kar je slovenski naci-jonalizem. To pa ne iz enostavnega razloga, da sem se proti protidržavnemu iredentizmu, proti temu, da bi se ustvarila država v državi, vedno boril z globokim uverjenjem in z vsemi svojimi silami. Tukajšnja čitalnica (societa di lettura) obstoji tajno in dokazuje tako z dejsbvi, da hoče zasledovati vse drugačne namene, ne pa kulturne in zabavne. Ne bi se dalje bavil s tem; ker pa me izzivate, Vam sporočam, da vsi Italijani starih pokrajin, bivajoči tu, predlože danes zahtevo, naj se društvo razpusti! In če bi vodilni činitelji hoteli zavrniti to zahtevo, bomo videli, ali se bo v Italiji in pod fašistovskim -ežimom dopuščalo društvo, ki odklanja državljane le radi dejstva, da so stare italijanske narodnosti? Kar se tiče volitev na Trnovem, ni dopisnik porabil sijajne prilike za molk, Fašistovska lista in napori, da bi zmagala, obstojijo le v fantaziji dopisnika, kajti znano je lippis et tonsoribus, da so se ne le maloštevilni fašisti, marveč tudi ves boljši del voKlcev vzdržali glasovanja. Absolutno nezanimanje od naše strani je do-ve~M do teh sijajnih uspehov: volilcev 112, £la rovalo 64, kandidatov 48. Zdi se mi, da .".tevilke same govorijo že dovolj. Kar se tiče razpisa mesta občinskega tajnika, je bil izdan brez vsakega ozira na vc1;,ne možnosti, ki sicer še ne obstojajo dv cJaj, in pa cb strogi izpolnitvi *seh r?l.-sičruh predpisov zakona v tem pogledu. Od moje sirani bi bilo smešno kako ljubosumje napram funkcijonarjem, ki so bdi tu pred menoj v drugih časih, in zagotavljam, da se ne menim za večje ali manjše obžalovanje radi mojega odhoda, ko pride do tega. Imam pa zavest, da sem vršil svojo dolžnost in da uživam spoštovanje vseh poštenjakov, ki jih je tudi tu. Kar se pa tiče anonimnega dopisnika si dovoljujem rabiti naše geslo: Me ne frego' t&Po naše: požvižgam se). • Et cfc^oc sati®, razen še ene pripombe. m Čitam med vrstami zadnjega gopisa, priobčenega včeraj, obžalovanje, P* im zadnja izzivanja črne srajce v Ko-Mridu niso Se reagirale! To je lep dokaz fcbsohitna discipline mojih fašistov. Dobro Sti, da ne bt ta sistem, če bi se nadaljeval, nekega lepega dne dovedel do dogodkov, ki bi bali sicer obžalovanja vredni, ki pa bodo imeli popolno in absolutno opra-vičbo v neprestanem izzivanju nasprotnikov!! S spoštovanjem t Cavallottt» Priobčili smo ta dopis prvič iz lojalnosti, ki nam je načelo v našem javnem delovanju. Tudi g. Cavallotti ju dajemo besedo v našem listu, ko gre za njegovo osebo. V drugo pa peri občujemo ta dopis iz ozirov na našega dopisnika. Nazornejšega dokaza za utemeljenost in opravičenost kritike komisarjenja g. profesorja Cavallottija bi nam ne mogla pioda-ti nobena, niti najnatančnejša preiskava o trditvah, ki so ^ bile navedene v našem dopisu iz Kobarida. V tem pogledu moramo biti gospodu občinskemu komisarju le hvaležni, da je napravil s svojim dopisom, posebno pa s tistimi mesti, ki smo jih mi podčrtali, popolno jasnost. Mi ne bomo tu polemizirali z njim. Mi ga ne poznamo in njegova oseba kakor taka nas tudi ne more brigati. Mi smo — toliko v uredniških člankih, kolikor v dopisih — nastopali vedno le proti praksi, na podlagi katere so občinski komisarji v naših krajih postali nekaka trajna institucija. Praksa, ki je naložila našim občinam velika in brezpotrebna bremena. Seveda je bilo in je v občinah boljših in slabših komisarjev. Ene je ljudstvo hvalilo, druge grajalo, kakor so pač delali boljši ali slabši vtis s svojim nastopanjem. Ako se gospod Cavalloiti ni mogel po vzpeti do tega, da bi ga Kobaridci prištevali v prvo vrsto, tega nismo prav gotovo mi krivi. Neovrg-Ijiv dokaz za to je njegovo pismo kot taiko. Gospod Cavallotti je namreč pokazal s svojim dopisom sam, v katero vrsto spada. Kajti tu ne gre za to, ali je fašist, ali popolar, ali karkoli, marveč za vprašanje, ali se sme prefekturni komisar, ki vrši vse funkcije župana in kateremu je tudi poverjena skrb za javni red in varnost, posluževati takšnih groženj z nasilji, kakršnje vsebuje implicite zlasti zaključek njegovega odgovora?! Ne stavljamo pa tega vprašanja gospodu komisarju v Kobaridu. Že s tem, da se je spozabil do slične grožnje, je dokazal, da misli, da na ta način služi svojemu lastnemu ugledu, ugledu uprave in koristi države. Tudi ga ne bomo prepričevali. Pač pa naslovljamo gornje vprašanje na gospoda prefekta v Vidmu, kateremu se po tej neverjetni izjavi njegovega podrejenega organa v Kobaridu neodklonljivo narinja razmišljanje, aH je dopustno, da komisar, ki je postavila prefektllTS, 'ičnKO grozi svojim upravljan-cem, nc da bi nemudoma sledile primerne sankcije?! Prifetik konference Hale anfante \num o atentatu na »m mm Tudi Avstrija naj bi pristopila k Mali I Atentat zamislila komunistična organizacija antanti? gimnazijcev VARŠAVA, 9. Glede bombnega atenta- BUKAREŠT 9. (Izv.) Danes se je vršila, .... .. . . .... . , ^ t prva se^ ministrov ki zastopajo Malo an- a javljajo vilmski Usti to-le: Tekom zre-^toNav^iso bili vsitSje ministri m los t nega izpita, pn katerem so dn*i zelo ^tr^irofe dnik Bratianu Se,a je tr.-^bo odgovarjali, je potegnil kandida/t Sta-jak dc 12.3O0 seji ni bilo izdano nikako nislav Lawrynov,cz samokres iz suknje uradno poročilo. Na dnevnem redu je bila razprava o nekaterih načelnih vprašanjih. Iz diplomatskih krogov se doznava, da bodo ministri razpravljali o morebitnem v stepu Avstrije v Malo antanto, da bi se na ta način dosegel protiutež proti izvolitvi Hmdenburga in legitimistični propagandi na Madžarskem. Tudi v Bukareštu vlada veliko zanimanje za Kafcfovo potovanje. Potovanje bolgarskega zunanjega ministra v Beograd pomeni veliko zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bo kmalu rodilo dobre sadove. Stališče zovezilkov napram avstrijskemu vprašanju Odpor nasledstvenih držav in Italije proti načrtu za priključitev Avstrije Nemčiji LONDON, 9. Diplomatski dopisnik lista «Daily Telegraph» objavlja o avstrijskem problemu naslednje: Kot glavno mesto majhne gorate republike je Dunaj od vseh strani obdan od carinskih pregraj, tako da ne more nadalje eksistirati. Tu se nudita Dunaju iz te zagate dva izhoda: Ali se njegovi prebivalci izselijo in Dunaj pade na stopnjo neznatnega mesta ali pa mora Avstrija zopet postati članica večje gospodarske enote. Sele sedaj pojmujejo evropske vlasti to potrebo in proučujejo nasled-nje tri načrte: 1. Ustanovitev Donavske federacije, ki naj bi obsegala Avstrijo, Ogrsko in še nekatere nasledstvene države. Ta načrt je jako privlačen, toda nepraktičen radi zadržanja nekaterih v po-štev prihajajočih držav. 2. Razdelitev Avstrije, kar pa je težko izvesti, ker Dunaj se nikakor ne da delili. Dunaj je vendar jedro vsega problema. 3. Priključitev Avstrije kaki drugi državi. Ker ne pride Italija v tem slučaju v poštev, je mogoča spojitev Avstrije le z Nemčijo. Do sedaj je bila Francija največja nasprotnica take priključitve. Zdi se, da je Francija v tem oziru začela popuščati. V Parizu menijo, da bi spojitev Avstrije z Nemčijo imela za posledico okrepitev de- mokratičnih in pacifističnih sil v N»mč«I, z Nemčijo bilo že Seja senata Demonstracija v Reggio Calabria RIM, 9. Današnja seja je pričela ob 15.30. Ministrski predsednik on. Mussolini je zanikal trditev sen. Albertinija, da so se vršile v Reggio Calabria proti fašist ovske demonstracije v tako velikem obsegu. Ni mu treba, da objavi Številne vdanostne brzojavke, ki so mu prišle od nefašistovskih uglednih osebnosti; dovolj je, da se sklicuje na nefašistovskj list «Corriere di Calabria», ki trdi, da je vest o demonstraciji izmišljena v politične svrhe. Sen. Albertini je bil bržkone slabo informiran. Oni večer je le skupina ljudi hotela demonstrirati in je prisilila nekega socialističnega poslanca, da je govoril. Nato so se demonstranti taikoj razšli brez vsakega nadaljnega incidenta. Ta dogodek je pokazal, da opozicija še vedno ni odložila orožja in da je pripravljena na boj, ki ga je že velika večina italijanskega naroda obsodila za vedno. Mussolini je prepričan, da je tudi senat istega mnenja kakor on, da talce fantazije spadajo v kroniko kakega dnevnika in ne v zgodovino velike države- Nato je predsednik senata otvoril razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Razprave so se udeležili sen. Conti, sen. Rava in Libertini. Po razpravi je ministrski predsednik sporočil, da je kralj sprejel ostavko ministra za mornarico Thaona di Revela ter dal njemu nalog, da vodi ministrstvo začasno. je, rV so dati ta dokaz ravno naši nasprotniki. Moram pa priznati, da je potrebno mnogo energije, da se zadržuje srd tistih, M «o dnevno izzivani, ter ne morem jam- Pašić prisegel Angleški poslanik Young odide v pokoj BEOGRAD, 9. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je vršila razprava o parlamentarnem delu in posameznih re-sortnih vprašanjih. Ob 10. uri je ministrski predsednik Pašič prisegel v navzočnosti enega duhovnika ter nato poslal pismeno prisego na dvor, V ostalem ni bilo nikakega posebnega dogodka niti >v območju notranje niti zunanje politike. Dosedanji angleški poslanik Young se je podal na dvor, da se poslovi od kralja, ker odide v pokoj. Na njegovo mesto pride angleški odpravnik poslov v Rimu Kenard. Diplomatski zbor se zelo zanima za potek konference Male antante. V zunanjem ministrstvu so se mudili danes poslaniki Anglije, Čehoslovaške in Bolgarije. Vlada je imela popoldne zopet sejo, ki je trajala do 18. ure. Po seji je bil izdan komunike o poteku konference Male antante. Komunike ugotavlja, da obsiboji med posameznimi ministri popolno soglasje. Ako bi rfcov^eno dejstvo, bi bil danes državni predsednik v Nemčiji dr. Marx in ne maršal Hindenburg. In če je popustila francoska opozicija v zadevi avstrijske republike, je odpor Italije proti priključitvi Avstrije k Nemčiji vedno večji. Italijanska vlada nikakor ne želi skupnih mej z Nemčijo, raje ima skupne meje s šibskp avstrijsko republiko. Končno se mora računati tudi z odporom Čehoslovaške in najbrž tudi Poljske. Torej bi se morale v tem -vprašanju premagati brezštevilne težkoče. Če pa zavezniki zopet vložijo svoj veto proti združitvi dve»h nemških držav, so dolžni, da skrbijo za drugačno ršeitev vprašanja. Atentat na bolgarsko dvojico v bivšem dunajskem dvornem gledališču DUNAJ, 9. Na stnočnji predstavi v bivšem dvornem gledališču (Burgtheater) je prišlo do dogodka, ki je kljub pozni uri razburil ves Dunaj. Igrali so «Peer Grynta». Ko je po tretjem dejanju padlo zagrinjalo in so vnovič zableščale žarnice, so hitro zaporedoma počili trije revolverski streli. V gledališču je nastala panika, vse je drvelo k izhodom in v gneči je bilo več ljudi, zlasti dam poškodovanih. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. Šele odločni intervenciji policije in nekaterih hladnokrvnejših obiskovalcev se je posrečilo občinstvo pomiriti. Streljala je mlajša, elegantna dama, ki je bila v družbi starejšega gospoda v neki loži I. reda. Par lož od nje sta sedela tudi gospod m dama. Na nju so bili sstreli oddani. Moški je obležal mrtev, dama pa je bila ranjena. Podrobnosti niso znane. Policija je le objavila, da so vsi prizadeti tujci in sicer Bolgari in da gre za političen atentat. Samostojna francoska nota glede nemških garancijskih predlogov LONDON, 9. Tukajšnji politični krogi pravijo, da se je Briand odločil nasloviti na Nemčijo popolnoma samostojno noto glede garancijskih predlogov. V nasprotju z Her-riotom ne bo iskal v tej zadevi soglašanja zaveznikov, marveč bo sporočil vsebino te note angleški vladi dva do1 tri dni pred od-pošiljatvijo v Nemčijo. Briand ne bo zahteval, da se sprejme Nemčija v Društvo narodov, predno se ne pričnejo ž njo pogajanja glede garancijskega pakta. Zadovoljil se bo, da Nemčija formalno prosi za vstop v Društvo narodov, predno se sklene garancijski pakt. ter oddal več strelov na gimnazijskega ravnatelja in predsednika izpraševalne komisije Bjeganskega. Istočasno je pričel streljati proti profesorjem tu^i dijak Ja-nusz Obrembalski. Lawrynowicz in O-brembolski ista bila kot repetenta jako slabo zapisana pri vseh profesorjih. Med splošno zmedo, ki je nastala radi revolverskih strelov, je skušal vreči dijak Tadej Domanski proti izpraševalni komisiji bombo, ki pa mu je padla z roke ter eksplodirala pri njegovih nogah. Učinek eksplozije je bil strašen. Telo Domanski j a je bilo takorekoč raztrgano na kose; dijaki Lawrynowicz, Zagorski in Obrembolski pa so se zgrudili smrtno ranjeni od bombnih drobcev. Ravnatelj Bjeganski in profesor Jankow-ski in še sedmero abiturijentov so zadobili težke poškodbe, katerim so gimnazijski ravnatelj in četvorica dijakov že podlegli. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bil ravnatelj radi strogosti zelo obso-vražen pri vseh gimnazijcih. Nadalje >e bilo ugotovljeno, da je skupina gimnazijskih dijakov pripadala komunistični organizaciji, katera je pravzaprav zamislila in odredila ta atentat na gimnazijskega ravnatelja in profesorje. Dva dni pred zrelostnim izpitom so se gimnazijski dijaki sestali v neki okoliiški gostilni, kjer so se posvetovali glede nadaljnega postopanja, nakar so se oni abiturijenti, ki so bili določeni za izvedbo atentata, odpeljali v Vilno z avtomobilom. __ Trockega Izjave o politiki ruske komunistične stranke Diktatura proletarijata predpogoj za uresničenje socijalizma? MOSKVA, 9. Glede trditev, ki so jih razširili nekateri inozemski listi o Trockega naklonjenosti meščanstvu in svobodni trgovini je izjavil Trocki urednikom agencije Roste, da so navedene trditve gola izmišljotina. Sporazumno s komunistično stranko zastopa Trocki stališče, da tvorilo sovjetski režim; 4*kiztOTa proletarijata in TTrOnopoI trgovine z inozemstvom neob- Za popravo ceste med krajema Kamno In Smasl Čim je naš poslanec dr. Wilfan prejel iz naših goriških gor obvestilo,- da se je povodom zadnjih nalivov usula cesta med Kamnim in Smastjo, je poslal civilnemu genija sledečo brzojavko: «V številnih pismih iz krajev Kcj rid, Libušnje, Selišče, Volarje, Karano, bir.ast in Ladra me opozarjajo na težki položaj« ki ga je povzročila zrnšitev ceste med Kamnom in Smastjo v dolžini 200 metrov. Nujna je takojšnja vzpostavitev ceste, ki je neobhodno potrebna prometu na levem bregu Soče. Prosim da ta slavni urad ukrene primer' ne korake, ki so v njegovi kompetenci, POSLANEC WILFAN.» bodo ta pogajanja povzročila takojšnje sodelovanje radičevcev v vladi, temveč je verjetno, da bo par najvažnejših zakonov rešila še sedanja vlada. Sploh napovedujejo politiki, da pred jesenskim zasedanjem skupščine ni pričakovati nobenih sprememb v vladi. Kljub temu pa je gotovo, da se bo radičevski vpliv pokazal že pri zakonih, ki bodo v najbližji bodočnosti od-glasovani. V tem oziru je sedanji zastoj v zakonodajnem delu posebno značilen. Samo neodložljivi stanovanjski zakon je rešen v zakonodajnem odboru, vsi drugi so odloženi. Stanovanjski zakonf ki ni noben politikum, je pač mogel biti že sedaj rešen, dočim bi tiskovni ali zboroval ni zakon mogel razvneli nasprotja do skrajnosti in popolnoma onemogočiti vsaka pogajanja. Zato se čaka z zakonodajnim delom, dokler ne izreče svoje sodbe parlamentarna anketa. Toda brez afere kljub vsemu mrtvilu vseeno nismo. Za afero je poskrbel naš Jugoslovanski klub. Dal je odstraniti ćirilski napis nad vrati svojih prostorov in ko je bila vsled tega debata v skupščini in bil ćirilski napis pritrjen znova, tudi tega odstraniti. Da bi si s tem junaštvom pridobil Jugoslovanski klub simpatije v Beogradu, o tem bi dvomili nemara celo sami člani kluba. Neverjetno pa je tudi, da bi v Sloveniji bilo SLS pomagano z beograjsko cirilsko pravdo, temveč je veliko bolj verjetno, da so slovenski volilci mnenia dft je za take stvari šhoda vsakega napora. No, pa Interni e z zo v mrtvilu je vendarle bil — žal le, da na račun Slovencev. Čiui bolj pa vlada mrtvilo v notranji politiki, tem bolj vlada zanimanje za zunanjo hodne predpogoje za uresničenje socijalizma. Politika komunistične stranke, ki j dogodke, V prvi vrsti seveda za bolgarske stremi za tem, da se pritegnejo delavske dogodke. Zlasti v Beogradu in južni "Srbiji. f-n Lr tVl A r* Lr rt t*l «1 C>/> 1 r rr Hrti rt-f f t"* m rt Itfi ^i-l o tn O *___ i ! ! _ _t _ 1 ^ ^ ^ ______ 1 1 » 1 in kmečke mase k sodelovanju v političnem življenju, ne da bi tvorile vladno stranko dela, nikakor ne pomeni bKžanja k meščanskemu parlamentarnemu sistemu, v kolikor se je vršilo navedeno sodelovanje v okvirju -sovjetskega režima. Dejstvo, da so kmetje smatrani kot malt producenti, se ne sme tolmačili kot superiornost svobodne trgovine nad socijalizmom. Gre za to, da se dežela polagoma zbliža sociialrz.mii. ne da bi se pri tem izvršile hitre in radikalne gospodarske izpre- Simpatije srbskega naroda so skoraj brez Izjeme na strani Stambolijskijevih pristašev in naj pride v Beograd Še toliko poslanikov vlade Cankova, bodo te simpatije ostale vedno nezmanjšane. Zato ni verjetno, da bi minister Kalfov dosegel v Beogradu kak poseben uspeh in vse, kar je dosegel, je to, da so bolgarski emigranti prepeljani iz Niša v Gornji Mladenovac. Da bi pa Beograd pristal na to, da bi se bolgarska dobrovoljska vojska spremenila v regularna in da bi Bolgarska postala membe, ki jih gotovo sovražijo kmečke član Male antante, kakor je bolgarski list a1 ^ rt rt. r 1 rt j-litom rt ir « r- 41 In m.i V 1 n .. » — — _ ___ ¥ _ 1 " _ _ _ __ _ 9 _ * 11» plasti spričo svoje duševne konstitucije. Hindenburgova izvolitev potrjena BERLIN, 9. Sodišče za proučitev volitev je po odločitvi, ki je bila objavljena nocoj ob 22.15 označilo izvolitev Hinden-burga za državnega predsednika za veljavno. _ Japonski parnik se potopil s posadko in potniki PARIZ, 9. Listi poročajo iz Tokija, da se je japonski parnik «Toyo Maru» potopil tekom silne nevjhte. Posadka parnika m potniki, vsega skupaj kakih 100 oseb, ■ j najbrže utonili. Naraščanje izvoza t Jugoslaviji BEOGRAD, 9. Generalna direkcija carin je objaivila podatke o izvozu v marcu t. 1. Skupno se je izvozilo 368.942 ton v vrednosti 817.74 milijonov dinarjev napram 266.718 tonam v istem času lanskega leta. Vrednost izvoza v prvih treh mesecih je dosegla 2273 milijonov dinarjev napram 2061 milijonom dinarjev v enakem času lanskega leta. Pismo iz Jugoslavije k Ljubljana, 8. maja 1925. Skupščina je odgodena do pondeljka in v Beogradu je nastopilo popolno notranjepolitično mrtvilo. Težišče situacije je preneseno v Zagreb, kjer je parlamentarna anketna komisija pričela s svojim delom. Vedno bolj se kažejo dobre strani te ankete. Skoraj vsi naši notranji prepiri so koncem koncev vzrok našega medsebojnega nepoznanja. Če bi naš kmet poznal srbskega kmeta, ne bi nikdar med nami bila mogoča protis-rbska gonja. In enako ne bi se zgražal srbski kmet nad hrvatskim, če bi ga pobližje spoznal in videl, da mu jc tako soroden kakor more biti samo b»-at bratu, fn kar velja za kmeta, to velja tudi za politike. Radikalni poslanci, ki so člani parlamentarne ankete, spoznavajo sedaj v Zagrebu hrvatski narod in na svojih izletih po hrvatskem Zagorju so spoznali tudi hrvatskega kmeta. Poročila pravijo, da so dobili poslanci kar najboljši vtis po hrvatskih vaseh in da so spoznali, da ni radičevski kmet tako črn, kakor je bil slikan. Da 'bo to spoznanje odločilno vplivalo na delo parlamentarne komisije, je jasno in skoraj gotovo je, da bo vseh 24 anketiranih mandatov radičevske stranke predloženih v verifikacijo. ' Nobenega dvoma ni, da bo skupščina predlog parlamentarne komisije usvojila, in s tem bo dana prva možnost, da pride do formalnih pogajanj med radikalno in racHčevsko stranko Stjepan Radič je poln optimizma glede poteka teh pogajanj in tudi iz radikalnih vrst ni slišati pesimisti- Ir__________, _ čnih glasov. Vseeno pa ni pričakovati da'samo optimisti! «SIovo» že poročal, je popofccma izključeno. Vlada Cankova, dejansko vlada Pro-togerova, ne bo nikdar uživala zaupanja Beograda in to je bilo Kalfovu jasno povedano. Ko je namreč ta zahteval, da naša vlada izroči one bolgarske emigrante, za katere je soudeležba pri atentatu na katedralo sv. Nedelje dokazana, mu je bil predložen protiračun in naša vlada je zahtevala izročitev onih bolgarskih četašev, ki so vršili grozodejstva na našem ozemlju in med temi četaši je bil omenjen tudi sam Protogerov. Pogoj je za vlado Cankova sprejemljiv le, če se je odločila za samomor. Če pa ne more skleniti srbski narod sporazuma z vlado Cankova, pa nj več daleč čas, ko bo pripravljen skleniti sporazum z bolgarskim narodom. Celo oni srbski narod, ki je najbolj trpel od bolgarskih gro-zovitosti. Nepopisno je, kaj so vse delali nekateri okrutneži ferdinandske Bolgarske in zato je naravno, da generacija, ki je videla, kako so lomili ženam pri živem telesu kosti in ubijali otroke, ne more vsega tega pozabiti in ponuditi prijateljske roke. Toda že med temi ljudmi se oglašajo ljudje, katerih plemenitost je tako velika, da iz ljubezni do jugoslovenstva pozabijo na vse to in podajo roko svojim nekdanjim sovražnikom. Tem bolj pa je pripravljena za sporazum mlajša generacija in zlasti ona iz srbske Macedonije, ki najbolj ume-va jugoslovenstvo in ki bo igrala še važno vlogo v naši jugoslovenski politiki. In to dejstvo je treba vedno upoštevati, če se hoče pravilno presojati razvojno si let jugoslovenske politike. Malo senzacijo pa smo doživeli v slovenski notranji politiki. «SKS se je fuzio-nirala s SRS» -se je glasil alarmanten klic senzacije. Pa ni tako hudo! O fuziji zaenkrat ni niti govora in tudi skupen nastop še ni sklenjen, še manj dogovorjen. Le dovoljenje za pogajanja v tej smeri je dano. Ko je bilo za februarske volitve predloženih v mariborski oblasti 14 kandidatnih li«t, se je vse nad to razcepljenostjo! zgražalo. Če bo sedaj samo 11 list, ker je tudi Geza Hartner vstopil v Samostojno kmetijsko stranko, ali je v tem kakšna nesreča? Zato pravim, da je tudi to zbližanje le dokaz naše konsolidacije in zato še enkrat poudarim, da govore resnico o Jugoslaviji R. S« »EDINOST* DNEVNE VESTI Delite« skupnih zemllUC S kraljevim odlokom od 25. januarja L 1925. je bil imenovan za komisarja za ugotavljanje in likvidacijo skupnih zemljišč ter užitkarskih pravic g. dr. De Milost, Ugotovitev in delitev teh zemljišč je za naše ljudi ogromne važnosti, saj so po nekod prizadeti skušali vsa ta leta po vojni pri raznih oblastvih doseči ureditev tega vprašanja v smisla prej obstoječih zakonov. To ni bilo mogoče doseči izvzemši prav izvenredne slučaje, ker ni bil na mestu prejšnjega komisarja za agrarne operacije nameščen nikak drug organ. — Skozi mnoga leta smo živeli v negotovosti in nejasnosti v tem pogledu. — Leta 1924. maja meseca je pa izšel t uradnem listu št. 122 od 23. 5. 1925 kr. odiok-zakon, ki ureja to vprašanje. Pričakovali smo dodatno k temu izvršilni pravilnik, ki pa ni še izšel, čeravno smo bili informirani, da se pripravlja. Da zvemo, kako promatra jo to vprašanje na kompetentnem mestu, se je podal včeraj naš tajnk k g. dr. De Milostu, ki je radevolje sprejel našega zastopnika. Vprašanje delitve in preureditve je zelo nič dejstvo, da se ni posrečilo, poizkus je bil tu. Vlada ni kišila ustanovnih svoboščin, am- z orimo one Slane, ki ne vračajo redno izposojenih knjig. Vnovič naprošamo te člane, da jih vrnejo, ke se jim sicer knjige ne bodo več posojevale. Skedenjska čitalnica. Podpisani odbor pak le omejila jih je, ker ni hotela, da bi v ""Slovenske Čitalnice« naznanja pobiranje čla-deželi nadvladali prevratni elementi, kakor narine M leto 1925. Ker se je članstvo do se-se je zgodilo to v drugih državah. daj malo brigalo za svoje dolžnosti napram V nadaljnjih izvajanjih o svobodi tiska je ! čitalnici in xer jo je prevzel sedanji odbor v naglašal minister, da se javni duh ne sme pre- ! slabem stanju, se naproša članstvo, da pustiti samemu sebi, da ne pride pod nevarne : izvrši svojo dolžnost, da našo čitalnico zopet vplive. Svoboda tiska je načelo, li ga nikdo Postavimo na trdno podlago, da bo mogla z ne zanikuje. Je pa tudi načelo, ki ne dovodu- uspehom ustrezati vsem željam in potrebam je kalitve razmer javnega reda. Nekateri listi članstva. Čitalnica se bo v najkrajšem času so zlorabljali svobodo tiska za obrekovanja preuredila in bo na razpolago vsem, ki so do-in zastrupljanje državnega življenja in duha volje. Članom, ki ne plačajo zaostale čla-dežele. j narine se ustavi izposo>evanje knjig in se naj;- Kriza, ki muči italijanskega duha, je pred krajšim potom izključijo iz vrst članstva. To vsem kriza reda in discipline. Ni resnična tr- za^nje opozorilo. Kdor se nrn ne odzove, dilev govornikov opozicije, da bi »e narod nai se smatra že za izključenega od razpola-pokazal nasprotnega vladi, če bi mogel' svo- žan7a s knjižnico. — Odbor, bodno uveljaviti svojo voljo. Tudi ni res, da — Javna kajižaica šcatjihoMfc "Čitalnice« se ne bi iskala pot za vzpostavo lokalnih posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure uprav v zmi/Ju zakona. Izredne administraci-1 predpoldn'3 v poslopju stare policije pri Sv. je (občinski komisarji) so se že okrenile od Jakobu, kjer se tudi vpisujejo novi člani. ___________________V Trstu, dne 10. maja 1925. skok v višino in skok v daljino. Prepričani smo, da se bo teh prvih vzpod-b uje valnih tekem udeležilo obilo konkurentov, ker vemo. da imajo vse nogometne skupine in hazenaške družine tudi svoje močne atlete. Vpisovalo se bo od pondeljka 18. t. m. pa do petka 22. t. m. vsak večer od 20. do 22. ure v gostilni DKD pri Sv. Jakobu. Darovi so določeni za 1., 2. in 3., klasifici-ranega udeleženca pri vsaki tekmi. Natančna razporedba tekem se objavi piavočasno. Fantom in dekletom kličemo: Na delo in trening! — T. K. S, D. «Adria». 1900 na 1374. Vlada bo nadaljevala z vzpostavljanjem. Narod naj se ne istoveti s strankami, ki so imele nekdaj intenzivno življenje, a so jih danes množice zapustile. Velika večina italijanskega naroda je zadovoljna s to vlado. Zastonj so nekateri skušali odvrniti delavstvo, da ne bi praznovalo dan 21. aptila 'kot dan dela. Minister Federzoni je zaključil: Tisti, ki mnogostransko — se je izrazil g. dr. De i vlada danes z močjo lastne stranke in v imenu Milost —, in ne morem Vam še natančno nje idealov, dela v blagor vseh Italijanov, v označiti svojega stališča, ker mi na mojo j interesu vsega naroda! Zaupljivo in mirno okrožnico, ki sem jo razposlal na vsa žu-; delavnost italijanskega naroda priznavajo tudi panstva, niso dospeli še odgovori. Vseka- i lu;ci; ^ prihajajo letos v tisočih v našo dekor je omenjeni zakon zelo demokratičen! zel° t£?< se i« ustvarilo tako duševno in širok razpoloženje, gre zasluga tudi sedanp vladi, v ; . . . ... . . ki jo vodi edino ta želja, da bo Italija uspe- — Katera dela mislite izvršiti najpoprej? - - - - Jasno, da pridejo one prošnje že vložene pri oblastvih najpoprej v poštev. — Bodo upoštevani pri tej delitvi le resnični in pravi upravičenci in užitkarji znam£nite razprave v senatu. Eno stran te ali tudi dru^i7 I smo podali že včeraj s priobčitvijo vse- — Gotovo bodo prišli pri tej ureditvi do!^n®. £°vorov: opozicijonalnih senatorjev Al-svojih deležev vsi cbčinarji cele občine ali < berlmi,a m Lusignoll-]a-_ vala in da bo velika. To je bistvena vsebina obrambnega govora ministra za notranje stvari. Priobčujemo njegova izvajanja v izpopolnitev slike zadnje pa eventualno v danem slučaju le občinarji ene frakcije. — Moram dalje pripomniti, da je že v zakonu omenjeno, da prej veljavni predpisi ostanejo le tam v veljavi, kjer niso v nasprotju s kr. odlokom-zakonom. Kar se tiče drugih strani vprašanja pa ne morem zaenkrat še ničesar izjaviti, ker mi niso poznani vsi mnogolični slučaji. — Kako naj opremijo prizadeti prošnje? — Prošnjo naj naslovijo prizadeti na kolkovanem papirju (carta bollata) za lir 4; dodajo naj zemljeknjižne in katastralne izvlečke, eventuelno delitvene načrte, delitvene pogodbe ter vse one dokazilne listine; ki jih imajo na razpolago. Prošnje naslovijo lahko Sr^lic. moi urad, v Trstu, via Cavana 13. III. ComimsarUtc per Hquidazicne degK usi civici, ali na županstva ali pa okraja a sodišča, ki jih bodo predložila meni. Obrambni odgovor min. Federzonija Na ostre kritike senatorjev Lusignolija in Albertinija v senalu je odgovarjal minister za no t ran'e stvari Federzoni v razsežnem govoru. Očital jima je, da nista razpravljala o konkretnih dejstvih, marveč da sta z zgolj zgodovinskih vidikov ponavljala načela, nasprotna glav nim smernicam vladnega delovanja v notranji politiki. Zlasti senator Lusignoli da ni toliko polemiziral — «Novice» zaplenjene. Zadnje «Novice» so bile zaplenjene. V petek so prišli oblastveni organi v našo tiskamo, kjer se tiskajo «No vice», ter zaplenili okoli 80 preostalih iz" vodov, ki so se še nahajali v tiskarni. Zaplemba je bila odrejena po naših informacijah zaradi dopisa iz Boljunca o dogodkih, ki so se odigrali tamkaj 1. maja. — Cerkven9-glasbeni večer. Danes 10. maja ob 20. uri se vrši v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu (Campo S. Gi acomo 5} cerkveno-glasbeni koncert s sledečim sporedom: 1. E. Beran: «oMadrigal>». 2. Tri slovanske (poljske) cerkvene pesmi iz 16. stoletja: a) Vjerna dušo, z radostjo... bj vesolnim glasem spjevajroi — c) Povstan, panje, juž povstan... 3. Dr. Krek: «Blagor jim», mešan zbor. 4. J. Petelin (Jakobus Gallus 1550-1591): «Glejte, kako umira pravični*. 5. St. Pi-SSir!: «Kadar tiha žalost...» 6. A. Foerster: «Moči mi da*, Selški četverospev. 7. V. Mirk: « O smer ogla sna maša (avS zbora: I. zbor: Sopran, Mezzosopran}, Alt, Tenor; II. zbor: Alt, Tenor, Bariton, Bas<). a) Gospodi — b) Slava — c) Vjeruju — d) Svet e) Aganče božji. Petje vodi prof. Vasilij Mirk. Vstopnina Lir 3.— za osebo. Med izvajanjem posameznih pevskih točk ni dovoljen vstop Z ozirom na to, da je ta prireditev prva te vrste med tržaškimi Slovenci, je slavno občinstvo uljudno vabljeno na obilno udeležbo. — Iz Rccola. Gpjenci slovenskega otroškega vrtca v Rocolu priredijo v nedeljo dne 17. t. m. ob 5. uri* popoldne v dvorani g. Škilana Knjižnica je bogato preskrbljena z raznovrstnimi knjigami, od priprostih mladinskih spisov in povestic do najzamotanefših romanov slovenskih in tujih pisateljev, znanstvenih ter leposlovnih del i. t. d. Izbera je res tako obširna, da bo vsak še tako izbirčen čitatelj lahko našel zaželjeno čtivo. Zato mu gotovo ne bo žal. Če se vpiše v knjižnico. Članarina je neznatna; znaša le 1 liro mesečno. — Podruž-tnica knjižnice v Rocolu, ki ima, tudi že lepo število i! spričo nepričakovanega dogodka ves zmeden je dejal Zaccaria, «in prvi hip nisem vedel, kaj naj počnem; naposled sem se spustil tudi jaz v beg.» , « m - Coglia ki je bil kmalu potem aretiran, je PO Krvivem ZlOCtflU HO ROVI Ctstl izjavil, da je vse, kar je povedal Z accaria, Morifcc in njegov ttavariš aretirana. — Vzroki goJa }fž in . izmišljotina. Dejal je, da sploh ni krutega dbgodka še nepoia*rieni. poz"at K"ltglianija. ki ga je videl tisti večer Skrivnost umora na Novi cesti, o katerem C^seln bif Te^anU? ^uV * iS! 1 A , policijska preiskava do seda, pri ^činu na Zaccario, ki da je edini mori- zelo dober uspeh. Privedla je dp aretacije Jcc. Sploh so bile izjave obeh aretirancev V "Zr.rr^ m°tlh' kl -S,cer..še kričečem nasprotju, bodisi olede dogodka kot krivi: Ečn >an}A VCndar ^ -JC nT take^a' bodisi vzrokih, ki so. ka- krivda, kakor ,e razvidno iz njunih izpovedb, k<)T je razvidao. še vedno zaviti v tajnost Iz tržaškega življenja očitna; eden izmed njiju je brezdvomno morilec. Kakor znano, je Rutigliani pred smrtjo omenil ime Ivana Zaccaria, rojaka, s katerim je Verjetno je, da gre za maščevanje, dasi je bti Rutigliani dober človek in — kolikor je znano njegovim domačin — ni im»el sovražnikov. Pri delu' je bil včasih sicer nekoliko robat a SPORT stvari, IVS^Td^i^ Tn cTova'nt ! Vomiadansko vVselico. dpcia"^ ail ♦ • ^ n yiovanni ,amo ze danes cenjeno občinstvo iz mesta m Uentilepem. Aibertini pa s fasistovskim gene- ralnim tajnikom. Ni upravičeno, da se proti Konkretnemu delovan'u odgovorne oblasti postavljajo izjave nsodgovornih elementov. Z ozirom na potrebo normalizacije« je na-glašal minister, da si ni mogel nikdo domišljati, da bi bila ta dosegljiva v kratkem času. Vendar je uverjen, da je bil z zadnjim glasovanjem proračuna v ssnatu storjen precejšen korak napram temu cilju. Tisti, ki zahtevajo normal*acijo, mislijo pri tem konec vseh privatnih nasilstev. In povdariii more na ves glas, da je vlada porabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago za dosego tega uspeha in če se je bistveno tudi v zadnjem času dogodila kaka epizoda nasilja od strani fašistovskih elementov je to neogibno kot hipna neposredna reakcija tem bolj, ker se tudi od nasprotne vršijo še hujša nasilja. Kljub tjemu ni vit manjc obsodbe vredna reakcija, ki se hoče postavljati na m« sto zakonite oblasti oblaste v. Tisti, ki danes — je nadaljeval minister — (govorijo o normalizaciji, prestavljajo ta problem s konkretnega na teoretično polje. Za senatorja Albertinija pomeni normalizacija zaščito prave opozicije. To je za vlado pre- cen]«no Rocola na to prireditev, še posebno z ozirom na to, da je namenjen čisti dobiček za refek- cijo vrtca. — Zaplemba tržaškega republikanskega glasila. Včeraj zjutraj so policijski organi zaplenili v tiskarni Morterra vse izvode republikanskega tednika «L'Emancipazione», ki so dbili delola še v tisku. Prefeitura je prepovedala drugo izdajo. — Izpiti za kotlovodje. Dne 22. junija 1925 se pričnejo v Trstu izpiti za kotlovodje. Prošnje za pripustitev k izpitu je odposlati najkasneje do 10. junija na prefekturo v Trst. Sestavljene morajo biti na koliovanem papirju od 2 lir. Prošnji je priložiti znesek 50.15 lir kot ispitno pristojbino. Onim, ki bi ne bili pri-puščeni k izpitom, se denar vrne. Prošnja za pripustitev i izpitu mora biti opremljena z naslednjimi listinami: 1. -Krstn list, iz katerega je razvidno, da je prosilec dovršil 18. starostno leto. 2. Potrdilo o lepem vedenjti, ki pa ne sme biti staro nad en mesec. 3, Potrdilo, da ni bil prosilec še kaznovan. To po- — Danes popoldne se bodo vršile na igrišču «Vala» na Trsteniku tri tebrti | dosežen sporazum v tem smislu, da odsto- Le one mlekarice, ki prodajajo po hišah j g"?*t r^SZ t™' j . j . jm i v ^i^i,«. lisnice m z njo zdruzene vojne odskoani-tu^ drugod pnsoW.h nakupljeno-mleko :ne furlanskj ^okrajil]i (i' ,ačilu 575 •o obvezane plačati ta posebni da-vek, ker v dvPch ,el[?h obro, ih Kakor znano, namerava furlanska pokruji- bil dobi, ne bodo pripuščeni k izpitom. Kandi datom, ki bodo pripušč2ni k izpitom, se pis- šc niso majhne. Govori' se, da so svobode vza- menim potom naznani na dom dan, ura in jemne, toda tudi vse oblike oblastev so so-' kier se morajo zglasiti komisiji v svrho lidarne. Ne more se zadeti enega dela ne da ■ polaganja izpita. Kandidati bodo izprašani bi bil zad et ves organizem države. Će danes ina podlaoi izpitnega programa odobrenega v Italiji n: komunistične nevarnosti gre zaslu ga na tem budni in delavni volji« ki ne dovoljuje, da bi se ta nevarnost uveljavljala. Nasprotniki morejo odgovarjati, da so tudi oni nasprotniki te nevarnosti. V teorij — je menil govornik — moremo soglašati, toda država in prevratništvo nista dve akademiji. marveč dve sik in država gre v nevarnost, če te izgubila čustvo svoje dostojanstvenosti, svoje dolžnosti in svoje pravice. Ideja fašizma je. da država postane moč in vlada organ te moči. S formalnega vidika je vlada v popolnem redu. Vprašanje je le, ali je delovala z zdravimi namen:. Govorni* vprašuje: ah se more zanikovati., da ni položaj v Italiji deset mesecev sem naravnost narekoval vladi tiste me. re, ki se kritikujejo?! Prevraten -čin je, če se poslanec otitega svojti poslanski nalogi, da ovira delovanje zbornice. Kot javni funkcijo-narji bi bili ti secesijonisti podrejeni sankcijam bazenskega zakonika. Na tem ne spreminja z ministr. naredbo z dne 29. novembra 1921. DruilvMM vtsti — Lonjer. Veselica pevskega društva ♦Zastava* v Lonjerju, ki bi se imela vršiti danes popoldne, je od oblastev prepovedana. Toliko na znaje ceni. občinstvu. — Podružnica Šol. društva pri St. Jakob« priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 4. popoldne v dvorani D.K-D. pri Sv Jakoby otroško veselico. Nastopili bodo gojenci otroškega vrtca z raznimi deklamacijami, pesmami in prizori. Malfcki hicčejo pokazati, da zna^o ceniti- dobrohotnosti svojih dobrotnikov. Naf torej nihče ne manjka! — Javna ksjižaes v Rmpm Knjižnica ima na razpolago številno zbirko najzanimivejitii knjig; romanov, novel, črtic in revij. Sprejemajo se vedno novi Člana. Posluje, kakor že znano, v prostorih pri ex »Marija Lontfase od 10. ure do 12. Neštetokrat smo biU že primorani, da opo- plavači, Sci igrajo pri waater-joolu, naj se snidejo v torek zjutraj ob 7. uri točno v že navedenem kraju za trening. — Ha^enaška tekam med M« D« «Prosve^a» in C. S. «Ponj|aoa». Danes ob 15. se vrši napovedana« tekma med četo «'Prosvete» in ono novoustanovljene hazena družine C. S. <-'Pon-ziana». — Danes v nedeljo 10. t. m. se bo vršila na igrišču S. K. «Jadran» v Hrpeljah prijateljska nogometna tekma med tamošnjo H. četo in I. četo M. D. «Gaji» iz Banov. Ker poslednja nastopi prv'č v javnosti, se nadejamo, da bo-dala vse svoje moči . Torej na svidenje v Hrpeljah. — Prve vzpodbupevalne lahfr—tekme. Kot že kolesarstvo, nogomet in hazena, tako tudi lahka atletika dobi pri S. D. Adriji svoje rojstvo in krst. Gotovi ssno, da bo marsikaterega fanta razveselilo, ko bo videl prvo prireditev lahke atletike, ki je po telovadbi najlepši šport za krepitev telesa. S. D. Adria priredi v nedeljo dne, 24. t. m. na lastnem igrišču prve lahkoatletične vzpod-bujevalne tekme, za člane vedi slovenskih športnih dri^tev, krožkov itd. kakor tudi za člane sportaih odsekov kulturnih društev. Na sporedu to ftkdeče tekme: Tek 80 metrov, 400 m. 1000 m. za moške« veda ne pomaga rekurirati proti davku, pač pa proti previsokemu obdavčenju. Politično tajništvo za Goriško. — Lapanje I. Idrija: Vaš «in je dodeljen ne v Firenzo, ampak v Bologno k telegrafistom. Ni razvidno na okrožnem poveljstvu v Gorici, da bi bil napravil prošnjo na upustiti norišnico in z njo združeno vojno odškodnino za zgradbo nove goriške bolnice. Olede goriške deželne gluhonemnice je bilo dogovorjeno, da bo gluhonemnico upravljala izključno furlanska pokrajina, da pa ima tržaška pokr. pravico do petit ^ .-„i , , . -. , ,najstih mest na rečenem zavodu, ki se v za odlog vojaške službe ker je visoko- s]uča-u {rebe zviša na dvajset. Višina soleč. V kl pio temu smo dosegli, da so su-spendirali začasaio njegov vpoklic k vojakom. Naj pa napravi takoj prošnjo na «Mi-nistero della guerra.> za odiog službe in prispevkov za posamezne gojence bo morala biti enaka za obe pokrajini. Končno je bil z malimi spremembami »« . - sprejet razdelilni načrt terjatev in dolgov sicer naj jo napravi do konca tega meseca. nekdanje goriške dežele, kakor ga je svo- M. J. Solkan: Vaša dohodnina na pre- ječasno izdelal komisar-likvidator Nencet- micno bogastvo znaša 7^850. Imate sarr^ a poscbej je bilo določeno, da prevzame, dva člana .družine za vzdrzevati. Nobenih pričenši že s \ januarja 1924., upravo dednih odbitkov Morate prijaviti J^o 31. 1.1 žeinega posojila, najetega za zgradbo ka-^^"^T l ^ 1"1* ^agrad-Tržič tržaška pokrajina, fur- Vl^ * V ^^ |lanska pokrajina pa upravo posojila, naje- va kartele dnvčne izhpevaknce, 6* nam ^ osušcvanfe 0geiake^ ^ ^e- bo mogoče i^tovrt. ali Vam ,e potreba Qsianki ^^ £ £lnmke prijaviti novi dopolnilni davek na dohodke j stro§ke prip^e}o' oni obeh ^ alii pa ne. ^__> krajin, v katere področiu se sedaj dotične Nepourmbd (podpis nectlpv) Nem, občine nahajaj ^ Ski Rut; Postat ne dovolj, da bi se \ _ Ra2S0^čc y ^^^o-uradmikih spo- rih. To razsodišče, v čigar področje spadajo goriški, gradiščanski in idrijski okraj, bo pričelo delovati dne 15. junija t. L Razprave se bodo vršile v sobi St. 10 goriškega. mestnega poslopja na Korzu Verdi Vam Vaša pokojnina izplačala vsa naenkrat. Politično tajništvo sa Goriško. UREDNIŠTVO IN UPRAVA -EDINOSTI* V GORICI, UL. CARDUCCI 7. Danes na Trsteniku goriška „Sparta"-„Val". - Hazena „Zaija"-„Prosveta" Opčine V Trstu, o nizki ceni Ing. Bonetti, S. Nicolo 4/iII frst. 611 za kmetijska dela, pri kravah, iščem. Scorcola Cordaroli št. 272.___596 NA PRODAJ je nekoliko mizarskega orodja. nec svojemu nesrečnemu življenju. Splezal je na slamnato streho svoje bajte, kjer se I . . je polil s petrolejem in nato je zapalil stre-j ^te ri sV^Jakobu * ' P°~ ho svoje bajte, ki je bila seveda hipoma z, f^cJ^LaI. —-—- bajto vred vsa v plamenu. Kaj kmalu se je GOSPODIČNA, »l.tna, poštena zrušila pod njim goreča streha in Slavič je padci v pogorišče, odkoder so domačini iz-a Jekli le ostanke njegovega strašno opečenega telesa. — Požar zadružne delavnice, V Marianu se je iz neznanih vzrokov vnela tovarna _599 z urejenim stanovanjem, išče znanja v svrbo ženilve s poštenim zasložkom. Ponudbe pod *Pošte- _nost» na upravništvo, 600 UGODNA PRILIKA!~P7od^~ se do bič kan o sna industrija, delo priprosto. Potreben kapital 35 do 45.000 lir. Ponudbe pod «Industrija® __na jipravništvo 601 stolić, last konsorcija mizarjev v Marijanu.1 KOČIJO, lahko, delo dunajsko, lahek voz in Ogenj je v kratkem času skoraj popolnoma težak voz, vse v dobrem stanju, dve rež >ripi prevažanje se ceno proda. K. 23lmic, gostilna Deskle. 591 i VSAKOVRSTNO pohišt vo iz druge roke se proda. Gorica, via S. Giovanni 5, tapetmk 593 -----, w - -------------—~ » *** w sta kuharice ali v splošnem gospodinje pri xaki družini v mestu, še rajše na deželi. Ponudbe z navedbo pogojev in plačo pod i Vestna in varčna* na upravništvo. 597 ! I™" BABICA, sprejema noseče. Na željo zdravni-ipoi Kriva!« ali ta.to po- Pom^; Cene nizke. Ljubezniva oskrba. Rihardom in Marijo, ko Tajnost. Via Madonnma 10/11 594 se poslednja izpove vpričo Izabele. V prvem \ 28 LETNA vdova, s 5 letnim sinkom, želi me-navedenem prizoru so Riliardove besede - * * - - - ' - humbuk, v drugem prizoru trpi višek vse drame, ki je prav v Marijini izpovedi. Višek •trpi radi Rihardove ljubosumnosti; pričakovalo bi se prav na tem mestu tiho razneženje ob 2 h src, ker pa je ljubosumnost spodrinila to čustvo, b: moral dramatični mom-ent ljubosumnosti rasti. Ker pa se ne reši Ideno. trpi višek. To mesto je najkočljivejše v vsej drami in drznem se trditi, da ima nekaj: pomanjkljivosti.) Ker je «Tat^> francoska cvetka, zrasla v Parizu, je razumljivo, da so se zdela nekatera mesta čudna; živimo pač v drugačnem okolju in drugačnih razmerah. Dramatični krožek šentjakobske čitalnice si je izbral «Tatu> za svojo benefično /predstavo. Ni storil tega, da bi si naprtil lahko, Umveč težko nalogo. Obžalujem le, da ni Tat slovensko delo. Da so se igralci potrudili presenetiti občinstvo, ni pokazala le igra, temveč tudi oder z novimi kulisnimi (Dalje na IV. strani) Vh Via G. ifcfeS iSr; 9 pni Via Scorura, niwi Corso GarfaUi. ♦♦♦♦ Nadaljuje se prodaja mo-derneg« ženskega obuvala od L 50 par naprej In moškega od 40 in 50 L par. l/bera sandalov in otroildh čevljev po najnižjih cenah v vsem tržaškem mestu. Velika izbera opank y Tseh barvan. NA OBOftNO! = MA DEBELO! gDoagmaDE uh B GIUSEPPE SPECHAR - TRST Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini Veliki dohodi blaga za možke in ženske obleke najlepših in najzadnjih novosti po konkurenčnih cenah. i j Specijalitetaongltikegninčtfliegablaso \\ Dežni Plašči, i*w Iz n\mm, tetovnihi hatoziji iiMmiaa uwmmmmnwmmu\ ZA Velika izbera po itaJzmernejSih cer^ah BLAGA volneneso erine in telesa ETAMINA SVILENINE PAJČOLANOV Trakov, okraskov, cvetlic, čipk za perilo, nogavic in belih-rokavic, oblek, majic i. t. d. i. t. d. Corso V. Em. III. 16 TRST Corso Vc E. III. 16 IT TT EVgR & COMP TRST Via N. Machiavelli 13 TRST Prodaja vsa krmilna, zelenjadna in cvetlična semena prvovrstna, zajamčena, po konkurenčnih cenah Predno kaj nakupite, obiščite -H Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rettori it. 1 — Via Malcanton St. 7-13 Spalne eot>e, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. IIIHIHliaH III EPIH HIiaHGIHBI TVRDKA GIUSEPPE i i Trst, Via Mazzini 36 (vogal Via S. Caterina) Vrhu bogate izbere vsakovrstnih tkanin, volne, svile in bombaževine za sedanjo sezijo VELIKANSKA IZBERA belega volnenega, bombažastega in svilenega 59 BLAGA ZA BIRMO kakor tudi pajčolanov, trakov, rokavic, rož, čipk itd. b blago je najboljše vrsto Id ps najnižjih mi III MAJ i i PODLISTEK V. J. KRIŽAN0VSKA: (50) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. — Meni se zdi, kakor da se v vsakem temnem oglu teh obokanih hodnikov in starih stopnic potajuje kakšna past, skriva podzemeljska temnica. TakSna poslopja so vedno polna tajn in gotovo se je tu izvršilo mnogo zločinov. — Precej verjetno je, da se niso tisti trdosrčni In ponosni plemiči v ničemer zatajevali; vendar pa 6e je vse to godilo tako davno, da si je mogoče Ie s silno domišljijo priklicati v spomin tiste stare zgodbe, ki jih je prah pokril, — se je nasmehnila Larisa Ar-kadjevna. — Imate prav, toda ta grad napravi j a name tako strašen vtis, da bom ponoči spala z gorečo svetilko. — O! Vi ste praznoverni. baronesa. rdi se. da se bojite strahov, — je s smehom pripomnila Baku-linka. — Ne, ne, nisem praznoverna in ne straliopetna, tudi nisem nikdar videla strahov, ker ne verujem vanje, — je ugovarjala Dina tudi v smehu. — Že ta gotska soba in strašna postelj, ki je podobna kata-falku. je napravila name takšen neprijeten vtis, da se mi zdi potrebno imeti ponoči luč. Kmalu po večerji so se razšli. Mariettd, sobarica Helene Aleksandrovne, je prišla slačit Dino, in ko jo je razčesavala ter ji zapletala goste črne lase, sta se pogovarjali. Na Dinino vprašanje je Marietta odgovorila, da je doma iz sosednjega mesteca in da jo je Muranova najela po priporočilu Severie. — Povejte mi, Marietta, ali so tu strahovi?_ je vprašala Dina. — O, gospa! V katerem starem gradu pa ni legend in strahov? Jaz jih nisem sicer nikoli videla, — je odgovorita sobarica obotavljajoče. — AH veste, če ao spali v tej postelji prejšnji gospodarji? — je vprašala dalfe Dina. — Prejšnji? Seveda, no grof Taddeo, zadnji Montignoso, je imel drugo spalnico; toda pod to odeto in na teh blazinah ni spal nihče med prejšnjimi gospodarji, ker so bile kupljene za tujce, ki bi najeli grad, — je veselo odgovorila čedna sobarica. Ko se je Dina vlegla, je sobarica zagrnila svetilko s ipTi^jm abažurjem in jo tako postavila, da ne bi svetloba vznemirjala baronese, a nato je odšla. Dina se je udobno polegla na blazine in skušala zaspati, toda sen ni hotel priti in udala se je svojim otožnim mislim. Kaj ji bodočnost pripravlja s človekom, ki ga ona obožuje, a je on ne ljubi, česar niti ne skriva. Kakor jezna grožnja ji je stopila na pot plavolasa in brez dvoma lepša-Valerij a, ki je morda že zavladala nad baronovim srcem. — O! Borila se bom in si ne pustim vzeti ljubljenega moža, ki je moj po božjih in človeških zakonih, — je pomislila in njena mala ročica se je krčevito stisnila. Zaglobljena v svoje nevesele misli, ni Dina zapazila, kako jo je neka svinčena teža prikovala na mesto, in šele ko je hotela zapreti oči, a se veke niso zganile, je spoznala, da je odrevenela in občutila je bolestno potrtost. Kaj je bilo to? Mora ali paraliza? Nenadoma je neka'druga okolnost vzbudila njeno pozornost, tako da je pozabila na svoj položaj. V dolbini se je-nekaj premikalo. Nato se ji je zdelo, da je rešetka izginila in angelj je polagoma stopil v steno, ko se je odpria ozka in spočetka temna odprtina, ki je pozneje zažarela v zeleni luči. Crez nekaj trenotkov se je iz odprtine pojavila postava moškega z grozečo dvignjeno roko, ki je težko stopal kakor avtomat. Približeval s>e je postelji kakor kip, Ko se je ustavil pri postelji, je Dina videla, da je to lep mlad moški v srednjeveškem kostumu iz črnega žameta, na nepremičnem in odrevenelem obličju so bila samo oči žive in st: jo gledale s pogledom, polnim neizprosnega sovraštva. — Prekleta! Nemeza te je končno dobila v svojo past! — je izpregovcrril pritajen glas, ki se je zdel, da prihaja iz daljave in ki je izdajal neusmiljeno radost. Črez nekaj trenotkov je neznančeva postava zbledela, se odmaknila in izginila za rešetko in angel je stopil zopet na svoje mesto. Občutila je, kakor da jo je dvignil močan sunek ledenega vetra, nato se je zavrtela in padla v črno brezdno, nakar je izgubila zavest. Ko se je Dina prebudila, je bilo že svetlo. Dobro se je spominjala nočne prikazni, ker pa ni verjela ne v strahove ne v prikazni, je sama pri sebi sklepala, da je bilo vse skupaj sanje. IV*. »EDINOST* ponjavami in z l©po opravo in opremo z vsemi pritiklinami. Nastopili so Terčič, član ljubljanskega dramskega gledališča in izboren sotrudnik •Čitalnice», v vlogi Riharda, Stepančičeva Ivloga Matije), v>vardijančič (Rajmund), tCreševičeva (Izabela), Cesar (Ferdinand), Primožič (Gondoin) in Volarič (sluga), ki je imel neznatno vlogo dveh trenotkov brez besede. Ne vem, ka^o naj bi igralce pohvalil, da bi se ne prevzeli. Vsi so bili izborni. Igrali so tako dobro, da je bila igra nepretrgoma napeta, občinstvo pa omamljeno. Terčič, Stepančičeva, Gvardijančič in Kreše-vičeva so bili brezhibni. "(Izabela bi lahko bila starejša. Ne vem, zakaj mora biti stara baš 25 let. S starejšo masko bi igra pridobila!) bi se nam moglo očitati kako pretiravanje, lahko rečemo, da je zadobilo to vprašanje skoraj že obliko vprašanja socijalne morale. Kdorkoli je zasledoval razne objave, ki jih je priobčila o tem vprašanju «Edinost», ve, da smo poročali skoraj vedno o samih bojih te zapostavljene »socijalne kategorije za zboljšanje svojega mizernega položaja, za. Ijavljenje svojih pravic. ** ^ času se je vl^ia omečila in dovolila neka-%rre poviške. V mislih imamo kr. odlok od 31. maja 1925, št. 486, ki vsebuje določbe o zboljšanju gmotnega stanja starih (predvojnih) upokojencev Italije. 01. 24. tega odloka se tiče starih upokojencev novih pokrajin. Ker so pa po določbah tega olena prizadeti skoraj vsi upokojenci naše dežele, ga podaiemo tu v dobesednem prevodu: «Določbe lcr. odloka od 24. avgusta 1924., št. 1371, ki se tičejo ukrepov v prilog upokojencev novih pokrajin, veljajo počenši od 1. aprila 1923. Direktne in indirektne pokojnine ter podpore podeljene za celo življenje, dalje začasne podpore in podpore, ki se obnavljajo, katere so bile že likvidirane ali se imajo še le likvidirati na račun države po predpisih bivše avstrijske vlade v prilog civilnega in vojaškega osobja iz novih pokrajin, se povečajo pri prvih 2000 lir direktnih pokojnin in nakazil in pri prvih 700 lirah indirektnih pokojnin in naikazrl za 85 za ves preostali del pa za 25%. Tako dolgo, dokler se izplačujejo začasne draginjske doklade, gori omenjeni poviški ne bodo veljali za prvih 300 lir pri direktnih pokojninah in nakazilih ter za prvih 100 lir pri indirektnih pokojninah in nakazilih. Povišek, o katerem je beseda v obeh prejšnjih odstavkih, pa ne sme preseči svote 3000 lir na leto in ne velja za osebje onih činovnih razredov, ki so višji nega VI. činovni razred. Povišek, o katerem je beseda, je raztegnjen tudi na pokojnine duhovnikov novih pokrajin, ki tečejo iz verskih fondov, a jih začasno, dokler se vprašanje končno-veljavno ne uredi, plačuje država. Glede po viško v, ki jih določa pričujoči člen, velja določba drugega odstavka čl. 15. (Ta odstavek določa, da se pri izraču-nanju novih prejemkov državnih upokojencev odlomki svote 50 ne bodo upoštevali. To se pravi: Ako je prejemal do sedaj državni upokojenec n. pr. 5570 lir pokojnine, se izračunajo novi prejemki na podlagi zaokrožene svote 5550 in ne na podlagi točnega zneska 5570. Z drugimi besedami: novi poviški veljajo le za polne VI. VII. VIII. IX. X. XI. "Vokojnina pod prejšnjo vlado v kronah z drag T-jsVo dok ado brez odbitkov Pokojnina po novih poviškili Naia zavarovalnica UNION" 11.804 9.324 7.878 6.586 5.553 4.540 13.828 11.038 9.324 7.908 6.799 5.715 11. Pokojnine vdov uradnikov b. vlade VI. I 3766 4308 VII. 3450 3888 Vili. 2S80 3285 IX. 2706 3084 X. 2452 2810 XI. ; 1988 2357 III. Uslužbenci bivše vlade. l-okoin:na pod prejšnjo vlaao v kronali z dravinjsko doklado brez odbitkov 3634 Pokojnine po novih povilkih 4740 IV. Vdove uslužbencev. 1445 1709 * Te številke smo prejeli iz vodilnih krogov enega dela tukajšnjih državnih upokojencev. Novi poviški v prilog starim upokojencem novih pokrajin pomenijo seveda pri-boljšek za to kategorijo, toda to vprašanje z zadnjim odlokom ni Še nikakor rešeno. Upravičene zahteve državnih upokojencev so še številne in brez dvoma popolnoma utemeljene. Naj omenimo tu najglavnejše. 1. Novi odlok gre preko dejstva, da se je skozi vso dobo od 1. novembra 1918. pa do 1. aprila 1924. odtegovalo drž. upokojencem izpod bivše vlade po 40 %, 30 2»; oziroma 20 % od zneska ^jhCV« pokojnine v kronah. Gr& torej za dobo petih let in X novim odlokom, ki je pomaknil spremenite v teh pokojnin v lire za eno leto nazaj, *se ni torej popravila niti ena petina škode, ki so jo na ta način pretrpeli stari upokojenci novih pokrajin. Ni videti razloga, zakaj bi se veljavnost spremenitve ne pomaknila nazaj do novembra 1918., tako da bi bili upokojenci odškodovani v polnem obsegu. 2. Že od 1. maja 1923. dalje se je odbival starim upokojencem novih pokrajin davek na premično premoženje, dasi je bil uveden v naših krajih šele s 1. januarja 1924. Te svote (od 1. 5. 1923. do 31/ 12. 1923.) bi se morale upokojencem povrniti. 3. Novi odlok ne priznava mrtvaškega kvartala. 4. Končno ne upošteva novi odlok upokojencev južne železnice, katerih vprašanje je še popolnoma nerešeno. 5. Ce prhnrjamo položaj državnih upokojencev novih pokrajin v Italiji s položajem njihovih tovarišev v drugih nasled-stvenih državah, pa moramo priti do zaključka, Sda. je položaj -itjalijanskih starih upokojencev mnogo slabši. Na Čehoslova-škem so se zvišali prejemki upokojencev izpod bivše vlade za celih 180% in v Avstriji za 150 %. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, da -se upokojenci novih pokrajin z novimi poviški ne morejo zadovoljiti. Potrebno je vztrajno nadaljevanje akcije. Javnost se zaveda v polnem obsegu dejstva, da so upokojenci novih pokrajin še vedno prikrajšani v svojih pravicah, in zato jim je zagotovljena njena brezpogojna moralna podpora. »f ie nojvečja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljotiov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Maria Magdalena zfornla 2 Bfvlo. Tel. 774 hi riniti Via hu: II (Vapi Vil Miionai del mu) prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, gipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata Izbera slikarskih vzorcev (štampov) m Velika izbera cepilnih potrebščin - DARILA ZA BIRMO po nizkih cenah dobita samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via Mazzlnl 46 Mitpliipi zavod za zdavljenje in diagnostiko primarjja 6? i dr. JL de Fiori I v Gorici, Corso Vitt Em. III. it. 14 S Sprejema od 9-2 in od 2-4 ^ICB>T' I—< ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ prej EGIDIJ SCHIFFLIN 334 Via Sette Fontano iiev. 6 odprt od 9 do 12 in od 15 do 19 v nedeljah In praznikih od 10 do 12 Ljudske cene ljudske cene "i 55» C Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 ■ — Zastopniki se še sprejemajo. — ODVETNIK dr. Karol Birsa je otvoril odvetniško pisarno V Ajdovščini (hiša Bratina) ZA BIRMO je edini nai urar in zlatar Alojzij Povh na Piazza daribalcT St. 2 prvo nadstropje ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ M. BIZJAK sprejema od 9—13 In od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, Ufale XX Settembre 33, 1 (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 333 Telefon 25-41 Otroci imajo radi dobro in tečno mlečno kavo, kakor se /o doseže le s pridatkom zdrave in pristne figove kave LEVANTE ki ugaja vsakemu otroku. (341) Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prihranek. Največja Izdatnost. OD D V TRSTU V TRSTU D Najpopolnejša izbera NAJNIŽJE CENE POHIŠTVO zajamčene kakovosti M. Steiner, tfia Geppa 17 Edina zaloga drobnarije na debelo Eugeoio PincherEe Gorica, Piazza della Viiioria 24 Telef. int. 166 Ustanovljena 1. 1855 Najstarejša ivrdka v tej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem in krošnjarjem. 281 Zmerne cene. Postrežba točna. n(o mm b Via della Bor »a 2y tel. 12-97 KUPUJE krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnlno, p atin in vv, Kolfn. l.i>crec. Kožice. Milmfc, Oiomouc, Mor. fOitrava, RarduHice, Pis=k, Plreft. Prostćjov. Tabor, TepNce-S.inov, Tr*t., Usti ri/L, Dr :tai, Opatija,. — AFH.I-JACfJE v Ncnslri Avstriji, Jugoslaviji, na Poljakom in na Ogr>ke.n. BLAGOVNI ODDELEK -s>* *sr SAFES Izvršuje v*e banine posle pod najboljim! pogoji. - Udaja nakaznice (vaglia) Banca d* Italia prosto provizijo. Brzojavi ŽIVNOSTENSKA - Tri««t» 60 TELEFONI: 1078. JOB9, 2157, 4312 O; aadl liano«; TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 ^ luksozno in navadno _ Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah. ^^ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Glavnica li režem liurjev 60.800.000- Telefon: 5—18, 22—98 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI 1 Glavnica in rezerve Dinarjev 60.000.090' Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, v^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HnJprihladnelSa mm i Jufloslaullo Blagajna je odprta od 9l/t—12l/t in od 141/,—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: I M S B a I