SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año V. No. 2í "EL SEMANARIO ESLOVENO'" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo ---- Naročnina za pol leta $ arg. 3.— Calle AÑASCO 2322 — U. T. 59 - 3667 Buenos Aires, 23 decembra 1933 J 1 celo leto $ 5.- -, Inozemstvo Dolar 2.— Sprejemanje strank vsak dan od 15.- -18. | 1 j Xiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno FRANQUEO PAGADO O o a o H aj TARIFA REDUCIDA 4 3 O bo 5 Concesión 1561 Skrajnosti se dotikajo Današnji dobi se lahko po vsej pravici reče, doba razočaranj. Stvari, ki se dogajajo danes, bi se nam zdele pred letom nemogoče. Svet nas preseneča z raznimi "čudeži" tehnike in kako bi moglo biti v politiki drugače. Pred dobrim letom, ko je angleški zunanji minister obiskal Mussolinija, je časopisje raznih levičarskih tendenc zagnalo precejšen hrup, češ, socialist pa gre k fašistu. Pred-kratkim, kar bi tudi nihče ne pričakoval, pa istega fašista Mussolinija obišče komunist Li-tvinov, ruski komisar za zunanje zadeve. Komu bi se morda čudno zdelo, da se je ogromni ruski medved podal na pot k pritlikavemu Italijanu. Kako neki je to mogoče? Kje naj iščejo obrambe tisti, ki so od kapitalizma najhuje pritisnjeni? Ko je bil še Lenin in njegovi sotrudniki na vladi, je stalo nemalo truda braniti se pred takozvanimi kapitalističnimi državami, katere so ji očitale da vodi obenem tudi Komunistično tretjo Internacionalo. Bilo je tudi v resnici tako, kar Moskva ni prikrivala. Leta so pretekla. Sovjetska vlada je začela z drugo taktiko in z drugo politiko. K. T. ima še vedno sedež v Moskvi, ne dovoli pa vlada, da bi imela tam tudi mednarodne kongrese. Sovjetska vlada nima s K. T. nobenih direktnih vezi. Tej Stalinovi politiki je pripisovati, da so razne države sklenile z Rusijo trgovske pogodbe, za kar se je predvsem šlo in za kar ni več predsodkov nikjer, ker Rusija je gospodarsko zelo močna, ter postaja druga Amerika za delavca.. . Zelo dobro je vedeti, da voditelji držav, ki se ne upajo iz svojih trdnjav, kjer pazijo na njih življenje tisoči in tisoči oboroženih ljudi, kot na pr. sta Mussolini in Hitler, niso ljudski prijatelji. To tudi dobro vedo, zato ne pomolijo glave skozi okno svojih mej. Ne smemo pozabiti, da se pod Stalinovo diktaturo,, ruska mladina uči komunizma pa tudi nacionalizma. To se pravi, da učijo mladino ceniti svojo domovino, ji cepijo veselja do dela in napredka. Razumni delavci se imajo tudi v Rusiji bolje, kot oni, ki imajo nagnenje do vagabundstva. Ruska politika je politika miru. Je naravno, da je radi mirovne politike bila prisiljena žrtvovati K. T. S tega razvidimo rusko stališče, ki jasno kaže, naj si vsak narod sam poskrbi za svojo usodo. Mussoliiiijev korporati-vizem Mussolini je napravil drugi korak do uresničenja svojega načrta, ki v resnici se je razvijal jako počasi, ter je naznanjal, da v prihodnjem parlamentu, ki bo izvoljen v prihodnji pomladi, bo izginil po lastni volji, da bo dal prostor zbornici sestavljeni s korpo-rativnimi zastopniki. V govoru, ki ga je imel Mussolini je kritiziral toliko kapitalizem kot socializem. Ta fašistovska tendenca, da kritizira kapitalizem mora vzbuditi začudenje. Končno fašizem ni drugo kot kapitalistični stadij. Še nadalje ščiti zasebno last za produkcijo in za kopičenje dobičkov, ki ne pripadajo družbi temveč zasebnikom. Res je, med drugim, da fašizem je ena oblika kapitalizma v kateri država je največja. Gotovo ni oblika kapitalizma, katerega veliki možje bi hoteli. Na pr. Swope-jev načrt podeli kapitalistom večjo oblast in državi manjšo, tisto, ki Mussolini ali Hitler bi bila pripravljena jo prepustiti. Dejstvo, da fašizem ni oblika vlade, katero bi majhni in veliki kapitalisti želeli v Ameriki in da Roosevelt ni zna-čajen ali za skušnjo postavljen, da postane Mussolini ali Hitler, se bi hotelo, da bi zbral moči namenjene nadomestiti Korporativno državo za celotno državo. .Taz mislim, da je taktična napaka, ki ni gotovo nepravilno trditi, kakor delajo komunisti in drugi radikalni govorniki. Ako kričijo "na volka, na volka", se lahko razredči delavca občutljivost, katero bo lahko presenečeno zasačeno, ko bode volk v resnici oživel. Sedaj ni fašizma. Imamo navadne tendence in tudi zmožnosti, ki obstoječi zakoni prihajajo napeljani v to smer. Tale tendenca in te zmožnosti so tako močne, da dejstvo, da fašizem ni vladna oblika, ki bi jo kapitalisti želeli, ne bo prepričala. To bo prišlo do vresničenja z odobritvijo tistih kapitalistov, ki v fašizmu gledajo posredovalca, ki drži delavstvo mirno. Norman Thomas Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem citate-Ijjem in eitateljicam Slovenski Tednik SKRB DOMOVINE ZA IZSELJENCE Meseca novembra se je vršil v Sarajevem IZSELJENSKI KONGRES, katerega so se udeležili razni strokovnjaki iz cele -Jugoslavije, kateri se razumejo na izseljeništvo (namreč tisto, da se vsako leto peljejo v drugo mesto na bankete in pojedine ter zapravljajo denar katerega je država vložila v izšel jeniški fond). V Novem Tseljenik-u so potem objavili poročilo te velezanimive SKUPŠTINE, v kateri izražajo največjo skrb za tiste izseljence, ki se povrnejo, namreč polni Dolarjev ali Pesov. Skrbijo, da se tistim dobi lepa zemlja, ali dober zaslužek. Seveda, oni dobro vedo koga morajo prijeti. Za one pa, ki se bodo za Božične praznike klatili brez dela in brez obleke, po predmestjih ne vedo nič. Njig brigajo samo tisti, ki se povrnejo. Ne vedo pa, da tisoče in tisoče sinov, ki trpe lakoto in pomanjkanje ter nimajo niti, da bi se pošteno oblekli kaj še, da bi se odpravili domov. Oni bi morali v prvi vrsti skrbeti, kako žive izseljenci v sedanji krizi in kjer se sedaj nastanjeni, poslati bi jim morali dobrih in izvežbanih zastopnikov ter ustanavljati šole in druga potrebna zavetišča, šele potem bi lahko čakali da se bo nekateri iz med teh vrnil bogat, kateri bo trosil in razsipal, da se bodo lahko oni, na kongresih mastili in imeli za norca vlado, ki jih plača in izseljence, ki nekaj od njih pričakujejo. Da se za nas popolnoma nič ne zanimajo, priča dejstvo, da je poznani gosp. Lupiš Vukic govoril nekaj o Južni Ameriki ročilo Kongresa niti omenilo njegovega go-in o Buenos Airesu, pa ni 16 strani dolgo po-vora. Ljubljansko "Jutro" je pa njegov govor neklje istaknilo, zato ga tudi mi prinašamo tu v prepisu: "Naši izseljenci beračijo po Južni Ameriki Sarajevo, 17 oktobra. — Na kongresu zveze izseljenskih organizacij, je v vrsti številnih referatov vzbudilo posebno pozornost poročilo znanega izseljenskega organizatorja g. Iva Lupisa-Vukiáa, ki je potrdil ugotovitev predgovornika Strižica, da je stanje naših izseljencev zlasti v Južni Ameriki o-bupno in da mnogi naši rojaki žive tam samo še od beračenja. Ivo Lupiš-Vukic je lani prepotoval Južno Ameriko, zlasti še Argentino, da spozna razmere, v katerih žive naši izseljenci. O vsem, kar je videl, je zdaj poročal na kongresu. Nemogoče je — je poudaril — delati v korist izseljencev v Ameriki ,dokler država ne pošlje tjakaj za poslanika in konzule može, ki se bodo prizadevali z vsemi možnimi silami, da pomagajo našim izseljencem. Stanje se v Južni Ameriki ni poboljšalo, nasprotno — v pogledu naših izseljencev je nastal pravcati kaos. Iz dneva v dan beračijo naši ljudje po Buenos Airesu in prenočujejo bogve kje v jamah. Pri repatriiranju naših izseljencev so nekateri tipi zaslužili z zlorabami lepe denarje. Tako so mnogi, domovino ljubeči izseljenci postali neprijatelji lastne države. Ivo Lupis-Vukic predlaga, da se prisilijo naša paroplovna društva, da vsaka ladja, ki se vrača iz Argentine, pripelje s seboj v domovin», 10 naših ljudi. Prehrano zanje pa bi bilo treba plačati iz izseljenskega fonda. Nadalje je nujno potrebno, da se v Buenos Airesu zgradijo za naše ljudi barake, kar bi stalo okrog 300.000 Din. Zelo žalostno je bilo nadalje poročilo g. Dučiea o propadlih hranilnih vlogah izseljencev in o izplačilu teh vlog v bankah Jugoslavije. Navedel je ogromne vsote, ki so jih izseljenci v teku osmih let po prevratu poslali v domovino. Te vsote so tedaj služile za uravnovešenje naše plačilne bilance. Danes jih ni nikjer. Kongres je soglasno sprejel predlog, da se dostavi ministru Puclju prošnja, naj se vprašanje izplačila hranilnih vlog izseljencev pri propadlih bankah spra- vi pred gospodarsko finančni odbor ministrov in naj se že iz interesov takoj predloži narodni skupščini osnutek zakona za neposredno izplačevanje izsejekih vlog pri fa-liranih denarnih zavodih od 1923 do 1928." Večkrat se med nami govori in tudi pričakuje pomoči iz domovine. Sedaj pa lahko vidimo, kako jih skrbi naša usoda. Sedaj se lahko prepričamo, da nam ne bodo dali niti toliko da bi se jih lahko spominjali. Pričakujemo, da nam bodo poslali knjige za čita-nje in za slovensko šolo, pričakujemo to in ono. Ko pa vidimo da so za nas mrzli, pustimo jih na miru. Združimo se vsi v eni misli, da če si sami ne bomo pomagali, nam tudi drugi ne bodo. Zato kličem skupaj vse, ki so dobre volje, da bomo lahko nadaljevali naše začeto delo, ''VENSKO ŠOLO v Buenos Airesu, kar mora posebno pa da obdržimo in povečamo SLO-biti temelj in cilj našega prosvetnega dela. . . A. š. EMIGRANTI V JUŽNI SRBIJI Iz naših najjužnejših naselbin pri Dojranu in Djevdjeliji Pretekli teden so nas obiskali iz Zagreba gg. Želj ko Vižintin in Vlado Sironiá, funkcionarji kolonizacije ki ta se oba trudila, da smo srečno prišli do zemlje in hiš. Tega obiska, ki smo že dolgo pričakovali, smo se prav razveselili, posebno pomenka o našem nadaljnem delu za napredek naših naselbin. Če pomislimo, kako smo lani v Zagrebu, živeli v neurejenih razmerah, smo letos tukaj prav zadovoljni. Začetek ni bil prav lahek, ker smo vsi bili brez denarnih sredstev, manjkalo je kruha, soli in sploh vsega; toda s potrpežljivostjo smo vse težave premagali in jih tudi bomo. Kajti gre za našo bodočnost, in našo deco, da bo imela svoj dom in svojo zemljo. Po komaj 9 mesečni uselitvi imamo že perutnine, nekateri voliče in konjiče, drugi koze za mleko, svinje za pasmo in za meso in tudi potrpežljive osličke, na katerih t o varijo naši otroci žito v sosedni mlin. Da tudi žito imamo že — kajti pomagali smo želi domačinom, ki so nam ga dali za uslugo. Neka naselbina na Crničanskem polju pri Dojranu šteje sedaj 30 dograjenih in lepili hiš, in sicer ob starodavni cesti, ki pelje iz Valandova v Dojran. Pri kopanju smo našli tudo sledove stare naselbine iz grških časov. Prav blizu liiš imamo tudi izvrstno pitno vodo, napeljano v lep zidan vodovod, delo g. Pavla Marušiča, ki je vodil gradnjo cele kolonije in jo izvedel z najlepšim uspehom in v največje zadovoljstvo. Voda iz tega vodovoda teče skoz tri precej debele cevi v betonsko korito in od tu v vrtove, kjer služi za zalivanje zelenjave, katero smo tudi že letos pirdelali. Ta vodovod je gotovo najlepši v celi banovini. Škoda, da je bil obisk naših funkcionarjev prekratek ter smo se morali kmalu ločiti. Upamo, da nas bodo kmalu ponovno obiskali, kajti potreb imamo dovolj. Posebno nam bo potrebna ljudska šola in zadružno poslopje, kjer bomo gojili svobodno, naše društveno življenje. Tudi sokolsko društvo bomo morali kmalu ustanoviti, čim dobimo kakega našega pridnega učitelja. Prihodnjič Vam bomo poročali o naših sosedih Goričanih, ki tudi gradijo svojo naselbino in jo mislijo imenovati — Soča. Mi smo tu v naši naselbini skoro vsi iz Istre, Hrvati in Slovenci. Naselbina se imenuje Dušano-vac. Pošljite nam poučne knjige in naše časopise, kajti zimski večeri so dolgi in potrebujemo pouka. Vaši najjužnejši naseljenci. Društvene, vesti Zahvala Franc Ivlinec in Jožica Šimac, ki sta se poročila preteklo soboto, ter se je vršila svatba v društvenih prostorih, se srčno zahvaljujeta odboru za prostore, ki jih je velikodušno nudil na razpolago. Enako se zahvaljujeta pevcem za lepo petje. Pik-nik D. K. D. Ljudski oder vabi na pik-nik, ki se bo vršil 24 decembra v Olivosu na zemljišču "Las Rosas", 4 cuadre od postaje. Od 8 zjutraj do 7 zvečer svira godba. Vstopnina za možke 0.50 cent., ženske in otroci prosto. K obilni vdeležbi vabi Odbor. Pik-nik Priredi Slov. Prosv. Društvo v Cordobi dne 24 decembra v Okolico Alta Gracia. Odbor. Arsenal Pošiljam polletno naročnino za Slovenski tednik, ter ostajam njegov zvest naročnik. Vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem S. T. Slišim, da je v Bs. Airesu mnogo sloven- Slov. Prosvetno Društvo I. AÑASCO 2322 Bs. AIRES VABI na VELIK« PRIREDITEV SILVESTROVEGA VEČERA ki se bo vršila v dvorani XX SETTEMBRE. ALSINA 2832 Začetek točno ob 21 uri V s p o r e d : 1. J. Hladnik: "NA PLANINE" (moški zbor) 2. A. Sach: "LJUBICI" (moški zbor) 3. N. N.: "NAGELJNI" (moški oktet) 4. Aljaž: "NA NEBU ZVEZDE SEVAJO" (mešan zbor) 5. V. Vodopivec: "VINO INOJ VODA" (kuplet) 6. N. N.: ? ? ? (kuplet) 7. V. Vodopivec: "SNUBACI" (prizor s petjem) Po končanem vzporedu prosta zabava in ples do jutra SVIRA ORKESTRA TIPIKA PANCHITO Vse prijatelje našega prosvetnega društva vabimo, da se v obilnem številu odzovejo. ODBOR skih deklet. Za prihodnje leto bom skušal katero iztakniti. J. Gornik, F. M. Aviones. Farmacia na Dock Sudu Odprta na Novo leto. Božičnica za otroke Kot že javljeno, bomo tudi letos priredili božičnico za otroke. Naj vžijejo malo veselja pa otroci, če ga že mi ne moremo. Do pretekle nedelje je bilo nabranih okrog 70 pesov. Mnogo več darujejo možki kot ženske. Kaj ni čudno? Pa se navadno reče, da možki nimajo srca. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da so možki primeroma manj zaposleni. Resnično povedano: Od vas žensk smo pričakovali več zanimanja za take stvari. Najmanj en peso bi prav lahko vsaka žrtvovala. Mnoge so se tudi častno odzvale. Kje pa ste druge. Ne prosimo zase, prosimo za naše najmanjše. Pomislimo, ko smo bili mi majhni. Še je čas in upamo da se gotovo v nedeljo in pondeljek odzovete. Božičnica se bo vršila v prostorih Slovenskega prosvetnega društva I. v ul. Añasco 2322 na Paternalu. Kot tudi že javljeno, bosta božičnico priredili društvi Prosveta in Ljudski oder. Stariši prijavite otroke in to je zadnji čas jutri v nedeljo 24 decembra. Tmena darovalcev bomo prinesli v prih. številki. Čitatelji in éi ta tel j ice Vsem, ki je potekla naročnina, bomo s prihodnjo številko vstavili pošiljanje. Vsi, ki ste poravnali naročnino bomo prinesli potrdilo v prih. štev. Tisti, ki ste prosili naj počakamo z naročnino bomo počakali. Dopisovanje F. B. Kot vidite, sem Vam pismico "Domovini" precej popravil. Misli imate krasne in nam je na tem, da se ljudje v splošnem izobrazijo. Pošljite še kaj. Pavla. Tudi Vi lepo pišete. Zakaj ne bi večkrat kaj napisala. Stolpci S. T. so odprti vsem. Dopisujte in širite vaše glasilo. Spomin na božič v tujini Nadvse krasna božična noč. Zvezde blišči-jo med katerimi smehljaje vesla luna, koje odsev se odbija na naših domovih. Robovi streli se zdijo kakor pozlačeni. Kdo bi le mogel spati. Po vaseh vse mrgoli in se raduje. Iz zvonika lin se čuje veselo zvonjenje in pritrko-vanje. V tej ali oni hiši se zbirajo fantje in dekleta, ter se v veselem razpoloženju odpravljajo k polnočnici. Cerkev je praznično razsvetljena. Orgije zabučijo in zbor na korn se oglasi z mogočnim petjem.. Zdi se, da samo nocoj pojejo tako lepo. Med petjem na koru je pomešano tudi petje ljudstva "Pastirčki vstanite". Zgodaj v jutro se vračajo domov. Otroci in mamice skupaj. Očetje skupaj. Fantje in dekleta skupaj, polni mladostnega življenja. Že kot otroci smo se veselili in komaj pričakovali božičnih praznikov. Že dolgo prej smo zbirali denar v naših hranilnih škatlicah, da smo lažje in lepše okrasili božično drevesce, pri katerem smo se potem veselili lepih igračk in smo prepevali božične pesmice, "Sveta noč, blažena noč, vse že spi je polnoč". Mati nas je učila moliti, oče pa nam je pravil pravljice in razne doživljaje. Nehote mi vhajajo misli nazaj v blažena otroška leta, ko smo bili še vsi skupaj zbrani doma. Človek se v tujini spominja vsega, ali tistega veselja za nas ne bo nikoli več. Tujina je tujina, mrzla kot cev revolverja. Nas izseljence tarejo večne skrbi za delo in za vsakdanji kruh. Slavko Ivan Kacin, Buenos Aires. MOJE JE CE Jan: Zgubljenka Šteje, šteje uboga reva. Skoraj sreče omedleva. Konec bo sedaj nadlog. Še je v nebesih ljubi Bog. Poslala ji denar je hči, ki služi v Ameriki. Piše, če bo šlo tako, •a denarjem se vrnila bo. Po mračni cesti dekle gre. Ko temna noč zagrne vse. In čaka. Znamenja daja. Za denar telo prodaja. Jan: Na vrtu v tujini Na tujem vrtu je dekle rožice nabirala, solzice otirala, ji tožno bilo je srce. Kako bila bi vesela. Nje nekdaj cvetoči vrt, ji doma leži podrt poln bohotnega plevela. Umrl je tudi srčni up. Na ustnice goreče, ljubezni prve sreče, na vrtu dal ji je poljub. Ostali ah, so spomini na srečna mlada leta, ki ginejo brez cveta. In misli nanje v tujini. CIGARE, CIGARETE in TOBAK Vam nudimo naravnost iz tovarne po neverjetno nizkih cenah 30 zavitkov cigaret po 20 ctvs za . . $ 2.— 10 zavitkov cigaret po 30 ctvs za . . „ 1.— 10 zavitkov cigaret po 40 ctvs za . . „ 1.50 100 cigaretnih cevk iz rižnega papirja: turški tip......... 1.50 angleški tip.......„ 1.50 Kilogram turškega, hercegovskega, macedon-skega ali Habana-tobaka po $ 2.50, bodisi za cigarete, bodisi za pipo. — Vzorci brezplačno 25 de Mayo 134 CASA DUBOVE U. T. 33-6158 Buenos Aires V neki restavraciji smo bili, ko je nenadoma vdrla vanjo policija ter aretirala vse goste. "To pot so se pa všteli!" smo si pravili, ko so policaji vestno brskali po naših žepih in niso mogli najti ničesar sumljivega. Čez dobro uro so se pripeljali policijski častniki in zabeležili neke podatke. Čez drugo uro sta se pripeljala po nas dva velika avtomobila, ki sta nas odpeljala na policijo. Tam pa smo gledali: kakih sto sedemdeset Slovencev so nas zgnali skupaj. Drugi dan so poročali časopisi, da se policiji posrečilo odkriti veliko komunistično zaroto. Ta policijska slava pa ni bila dolgotrajna. Zanimivo je, da je bil med prvimi na svobodi tajnik neke komunistične sekcije, menda edini resnično rdeči aretira-nec. Nagnali so nas v tesen prostor, da smo mogli samo stati drug poleg drugega in ni bilo misliti, da bi kdo sedel ali legel. Prvo noč je še nekam šlo: stoje, po konjsko, brez spanja. Nekateri so hoteli z norčevanjem pregnati slabo voljo in so dajali od sebe razne živalske glasove, ki so se jim bolj ali manj posrečili. Drugo noč pa je bilo huje. Zadremali smo .stoje. Da bi kdo padel se ni bilo bati. Končno smo se pobotali: eni so se zleknili na vlažna cementna tla, drugi so se vlegli počez nanje in tretji vrli vseh. Ko spodnji niso mogli več nositi peze svojih "tlačiteljev", so se potegnili na vrh, in tako smo se vrstili — cel božji teden. Ni se bilo prijetno zvijati v tem kupu živih človeških teles, mojih rojakov, ki so prišli v daljno Ameriko, samo za to, da si kaj prislužijo in bi mogli biti koristni člani človeške družbe. Koliko trpljenja, telesnega in duševnega smo prestali v tem kratkem času. Saj smo bili ponižani pod ljudi. Najhujše pa je bilo, ko smo zvedeli, da so se dobili naši ljudje, ki so nam naše trpljenje privoščili. Oboje naših društev, Prosveta in posebno Ljudski oder je tiste dni veliko trpelo. Da so takrat uspele namere prijateljev jugoslovanskega poslaništva, bi šlo več ljudi po nedolžnem na Ognjeno zemljo, Tierra del Fuego. Nad Prosveto je odslej dolgo časa visel Damoklejev meč. * * * • Društveni občni zbor. Kakih šestdeset možkih in žensk. Ravno smo hoteli otvoriti občni zbor in začeti z dnevnim redom, ko se pojavita na vratih dva policijska častnika in nam izjavita, da smo vsi aretirani. "Zakaj?" sem želel vedeti. Častnik: da nimamo dovljenja za nobene sestanke. Jaz: da deluje društvo že več let, kar je tudi policiji dobro znano. Zastonj. Vsi bi morali v policijske zapore, da ni odbor odločno prevzel popolne odgovornosti za vse društvene člane. S tem se je policija zadovoljila, odvedla na policijo predsednika, podpredsednika, mene tajnika, in blagajnika, druge pa je razgnala. S policijske postaje so nas prepeljali v zaprtih konjskih vozovih na glavni policijski departamento. Ko so nas vpisali kakor treba, so nas takoj izročili jetniškemu pazniku, ki nas je peljal po nekih stopnicah in smo se znašli pred velikimi omreženimi vrati za katerimi so stali jetniki, natlačeni ko žveplenke v škatljici. Komaj so se za nami zaprla vrata, smo že videli, da smo med resničnimi zločinci. Naenkrat je nastala okrog nas silna umetna gnječa in tuje roke so začele stikati po naših žepih. Komaj smo se ubranili, da nas niso obrali. Po naših oblekah so napačno sodili, da bi se vtegnilo splačati, zato so vedno spet znova poskušali svojo srečo. Končno je stražnik na vratih pritisnil na gumb, pred vrati se je pojavil oddelek policije, tistega, ki se je najbolj sinukal okrog nas je pograbil stražnik za vrat ter ga tiral ven na hodnik, kjer je začela padati po njem žila vka. Na razpolago smo imeli jetniki dvoje večjih in lepših prostorov in hodnik. Najboljše prostore so zasedli resnično pokvarjeni zločinci, ki so se dovolj udobno naselili v eni večjih dvoran. Nihče namreč ni maral ali mogel med nje. Drugi boljši prostor so si osvojili bogati trgovci deklet, tratantes de blancas. Mi "politični zločinci" smo bili potisnjeni na hodnik, kamor je vse metalo vsakovrstne odpadke. Največji reveži pa so bili bolivijski in paragvapski vojni ubežniki, samo mladi fantje, ki jih je bilo med nami zelo veliko. Na bojišču so si bili "sovražniki", tu pa so se prijateljsko tiščali skupaj. Zadovoljili so se ubogi fantički z najslabšimi prostori poleg stranišč, kjer je neprestano kdo umival ali pral in je tako neprestano škropila voda na njihova izmučena in napol mrtva trupla stisnjena na mrzla ce- Vsem cenjenim slovenskim gostom • voščim vesele božične praznike! BRIVNICA LA ESTRELLA JOSIP KALINGAR Osorio 5097 Edina slovenska brivnica PATERNAL Paz Soldán 4979 LEOPOLDO ZAVRATNIK mentna tla. Njih ni nihče nadlegoval zaradi denarja. Ce bi kdo samo za pet minut nagnal v talca stanovanja tiste, ki v imenu domovine pripravljajo vojske, jaz mislim, da bi postali na mestu pacifisti. Vročina je bila neznosna in tako smo bili natrpani v majhne prostore, da bi se prav gotovo podušili, če bi nas velik ventilator na steni ne skušal nekoliko ohladiti. Slovenci smo stali ves čas blizu vrat, ker smo mislili, da bomo mogli vsak čas na svobodo. Prostora smo imeli toliko, kolikor ga ob-seže stoječ človek. Na spanje prvo noč niti mislili nismo. Drugo noč pa nismo mogli več vzdržati. Sila kola lomi. Sklenili smo, da bosta po dva stala in stražila, druga dva pa se jima bosta vsedla k nogam in tako ne koliko zadremala. Tako smo se potem vrstili. Tretjo noč so nam od predolgega čuvanja in slabega zraka zakrvavele oči. Nekateri so začeli tožiti o krivici, ki nas tepe. Najhujše je bilo, ker se nismo mogli nič gibati. Nekateri so se bali, da bodo ob delo, kar v teh časih ni malenkost. Jaz sem molčal in sem si marsikaj mislil. O pravici na svetu imam že zdavnaj svoje mnenje. Tudi "politične" ječe so mi že od doma znane. Težko mi je bilo, če bodo tovariši ob delo in če bo trpel Slovenski tednik, ki smo ga malo prej prevzeli. Okrog polnoči četrte noči so se odprla vrata. Vsi moji tovariši so bili pozvani. Con tod o; To pomeni, da odhajajo. Kam? Mene niso klicali. Veseli smo bili in žalostni. Morda gredo v svobodo, smo si mislili. Žalostni pa smo bili, ker so nas ločili. Čez dve uri so poklicali tudi mene. Con todo. Na dvorišču je čakal velik zaprt avtomobil z malimi celicami, toliko da se človek zbaše vanje. Na zunanji strani je nekaj majhnih zarez za zrak, drugače pa se ti zdi, da si stisnjen v ozek zaboj. Po dolgi in "pretresljivi" vožnji so nas izkrcali v veliki jetničnici v Villa Devoto. V oddelku za politične kaznjence smo se zopet dobili s tovariši. Jetnišnica v Villa Devoto je moderna stavba, v kateri živijo kaznjenci prilično udobno. Političnim jetnikom so odkazali postelje z blazinami, po dve ena nad drugo, podobno kakor na parnikih. Ostali jetniki spijo na cementnih tleh. Hrana ni slaba. Juhe in puchera ima vsak na voljo. Prostori so zračni, veliki in snažni. Za snago skrbijo jetniki sami. Politični jetniki so zanimivi in ognjeviti ljudje. Tudi v ječi sta bili dve struji, ki sta zasedli prostore natančno po programu Na desni strani so bili radikali, med katerimi je bilo veliko doktorjev in takozva-nih boljših ljudi. Levico so zasedli levičarski ekstremisti, večinoma tujci in mnogi študentje. Tudi sicer so levičarji dokazovali in izvajali svoj komunistični program. Vse so imeli skupno. Tudi tistim ni bilo hudega, ki niso ničesar prinesli s seboj, ker se je vse delilo na enake dele. Mnogo je pomagala mednarodna rdeča pomoč. Če je kdo obolel, so ga prav tovariško negovali in zanj skrbeli. Četrti dan opoldne so nam sporočili, da smo prosti. Mislite si naše veselje! Moja prva skrb je bil Slovenski tednik. Tovariši so poskrbeli ,da bi izšel vsaj na štirih straneh. V tiskarni pa mi povedo, da ga ne morejo tiskati, ker je urednik osumljen komunizma. Točno sen» vedel, odkod da je tiskarna dobila ta migljaj. Po nekaterih besedah z gospodarjem je bil Tednik vseeno tiskan. * * % Ravno sem se spravil v posteljo, ko je za-brnel zvonec na vratih. Bilo je pozno in mrzlo, kdo me bo iskal ob tej uri? Ni se mi ljubilo vstajati. Toda zvonec brni oloč-no in z vso silo. V sveti jezi sem šel odpirat. Bila je — policija. Brez vsakih ceremonij sem bi! nemudoma — aretiran. Odpreti je bilo treba sobo in odkleniti omare. Tednikov arhiv je bil zaplenjen in so ga naložili na avto. S seboj so vzeli to pot samo mene, ker je bil tovariš s katerim stanujem v isti sobi, nekaj bolan. Pač pa so skrbno zastra-žili društvene lokale in dohode do njih. Tokrat so me zaprli v arhiv raznih zaplenjenih levičarskih knjig in revij. Bili so prepričani — kaj ne bodo — da so odkrili pravega in pristnega komunista, zato se niso nič bali, da bi se morda v tej rdeči biblioteki kaj poliujšal. Jaz pa sem tudi porabil priliko in sem vso noč do jutra prelistoval te zanimive stvari. Samo parkrat sem se prehodil po sobi, da se malo ogrejem, ker je bilo izredno mrzlo. To pot so mi že po 24 urah naznanili, da sem prost. Aretacija se torej ni obnesla. Veste, da me je zanimalo, odkod da je ta že tretja podla ovadba. Proti pričakovanju hitro sem zvedel, čuj-te in strmite: to podlo ovadbo je napisal in lastnoročno podpisal tukajšnji zastopnik jugoslovanske kraljevske vlade v Beogradu dr. Peter Dragutinovič. Na široko so se mi odprle oči. Marsikaj sem sumil, marsikaj sem vedel, ampak kaj takega vseeno nisem pričakoval. Isto jugoslovansko poslanstvo, ki je neprestano izjavljalo, da ne more za nas ničesar narediti, ker smo italijanski in ne jugoslovanski državljani, isto poslanstvo si nas dovoljuje brez vzroka in po krivici ovajati argentinski policiji, čeprav smo italijanski in ne jugoslovanski državljani! Ogromna večina članov Slovenskega Prosvetnega Društva I nas je primorskih Slovencev in smo zaradi svoje narodnosti mnogi presedeli težke kazni po italijanskih ječah. Zdaj pa nam ni kazalo drugega, kakor da se obrnemo na italijansko poslanstvo in italijanski konzulat, da nas varujeta menda zblaznelih tukajšnjih jugoslovanskih zastopnikov. Veste, da bi nam italijansko poslanstvo in italijanski konzulat pomagala z največjo naslaido. Hvala Bogu, so nam prišli nekateri drugi pametni možje pravočasno in hvalevredno na pomoč. Hvala jim! Pravijo, da imajo gospodje iz jugoslovanskega kraljevskega poslanstva v Beogradu neke "strice" na zelo visokih vladnih mestih in da jih zato ne bo nihče premaknil iz njihovih dobro plačanih mest. Res jih ne, če so jim "strici" količkaj podobni! To pa nas končno malo briga. Izkušnja nas uči, da moremo od jugoslovanskih poslanstev zelo malo pričakovati. Ampak vbogo jugoslovansko ljudstvo, kateremu je zadiktirala taka žlahta, in nima v svojo varstvo nobene poštene, čeprav stroge argentinske policije, in je takim ljudem izročeno na milost in nemilost. Koncem vseh koncev smo jugoslovanskemu kraljevskemu poslaništvu v Buenos Airesu pravzaprav hvalo dolžni, ker nam je bolj nazorno pokazalo, kako balkansko gnji-li režimi da so se šiloma polastili oblasti ▼ Jugoslaviji, kakor bi ne mogli pokazati eeli kupi knjig in časopisov. Vsaj po dvakrat je moral odtisniti vseh svojih deset prstov kdorkoli je hotel priti v Argentino. Pravijo, da ima na svojih prstih, vsak človek popol noma različne črte in vijuge iz katerih znajo učeni ljudje marsikaj sklepati. Našim čitatelje prinašamo odtiske štirih orjaških palcev, na katerih so razne črte iz vijuge posebno dobro vidne in razločn . — Argentinska policija hrani samo od ene velike aretacije 5.100 (pet tisoč sto) prstnih odtiskov kot dragocen spomin na "slovenske komuniste" in v slovesno obsodbo njihovih ovajalcev. Kakor solnce na nebu je vera: sveti, greje in življenje nam daje. Daj nam milost vere! o Izseljeniški duhovnik Josip Kastelic, O VERI Tale razpravica o veri ni nobeno kratko-časno kramljanje o malopomembnik stvareh, marveč hoče biti sicer kratka vendar kolikor mogoče popolna poljudno pisana znanstvena razpravica za ljudi, ki se hočejo potruditi in želijo nekoliko globlje in temeljiteje premisliti in proučiti brez dvoma najvažnejši pojav človeškega življenja, in splošno last vsega človeštva, vero. Ko se razgledujem po veri in po vernih ljudeh, ne glede na to, kateri veroizpovedi da pripadajo, zavedajoč se, da je katerakoli vera boljša in bližje resnici, kakor nevera, čeprav samo po sebi razumljivo ne morejo biti vse vere enako dobre in enako resnične, mi je najprej padlo v oči čudovito in velevažno dejstvo: da se oklepa vere prav mnogo preprostih, neizobraženih, ne-učenih ljudi, pa tudi mnogo visoko izobraženih, učenih in študiranih. Toda: tudi nevernih in veri sovražnih jih je mnogo preprostih, nešolanih in neučenih, kakor tudi mnogo učenih in študiranih. Kako je .torej s to vero? Ali je verovati pametno, ali nespametno? Če je pametno, kako da niso verni in po veri ne živijo vsi pametni, posebno vsi šolani ljudje? Če je verovati nespametno, kako da se je oklepa in po veri živi toliko brezdvomno visoko izobraženih in vsakega spoštovanja vrednih ljudi? To je brez dvoma za vsakogar velevažno vprašanje. Ti verni ljudje, ki jih nikakor ni malo, verujejo in učijo, da bo naravnost pogubljen, kdor ne veruje in po veri ne živi. Če je torej verovati pametno, je treba, da se vere oklenemo in po njej živimo, če je verovati nespametno pa nima pač nobenega pomena, da se človek premaguje in živi po nekih praznih navodilih in zapovedih, ki jim ni vedno lahko zadovoljiti. Versko vprašanje vsekakor ni malopomembna in kratko-časna igrača. Vredno je stvar temeljito premisliti in prevdariti. In resnično je o veri razmišljalo, govorilo in pisalo morda že brez števila več ali manj modrih ljudi. V pričujoči razpravici bom povzel najprej troje ali četvero glavnih odgovorov več ali manj modrih vernih in nevernih znanstvenik na to velevažno vprašanje. Mislili so nekateri in še mislijo, da pomeni vera toliko, ko gola pamet, da se da o verskih stvareh razpravljati, kakor o kateremkoli znanstvenem vprašanju, da ni med vero in posvetno znanostjo nobene razlike. Takole nekako modrujejo nekateri: Znanstveno se da dokazati, da mora biti Bog. Petero dokazov zlasti ponavljajo za bivanje božje, ki jih res ni mogoče ovreči. Nadalje se da znanstveno dokazati, pravijo, da je Jezus Kristus božji Sin. V dokaz zato navajajo zlasti čudeže in prerokbe. Kar je Jezus delal in učil je v svetem pismu dovolj natančno popisano. Znanstveno se da dokazati, da se sveto pismo tudi tekom stoletij ni moglo bistveno izpremeniti. Znanstveno se da dognati, da je Jezus Kristus ustanovil Cerkev in nas obvezal, da jo v verskih stvareh moramo iioslušati. Cerkev se v verskih stvareh ne more motiti, ker ji je obljubil Jezus v ta namen posebno pomoč kar pa božji Sin obljubi, gotovo tudi izpolni. Kar je v svetem pismu popisano in česar nas Cerkev uči, to mi moramo verovati, če hočemo pametno živeti in ravnati. Kdor ne veruje, ne ravna pametno, zato greši in je vreden kazni. Seveda, pravijo ti možje, prava vera je samo vera učenjakov, ki morejo dovolj globoko razmišljati in modrovati. Vera preprostih ljudi je le napol-vera. Preprosti ljudje se morajo zanesti v svojih sodbah na bolj učene. Vera je kakor eno tostransko plačilo učenim ljudem za njihove trude in prizadevanja. Ker smo ljudje redkokdaj istih misli, so se brž oglasili drugi učenjaki, ki so nekako takole zamodrovali: Nikakor ni res, da bi se dalo resničnost vsaj poglavitnih verskih resnic povsem neizpodbitno znanstveno dokazati, tako da bi jim vsak moral pritrditi in bi dokazovanju ne mogel ugovarjati. Seveda jih tudi ovreči ni mogoče. Ni mogoče dokazati, da Boga ni, ne da Bog je, znanstveno ni mogoče dokazati, da človek ima prosto voljo, ne da je nima, znanstveno ni mogoče neizpodbitno ne ovreči ne dokazati, da je človeška duša neumrljiva. Vse to je mogoče verovati, ne pa znanstveno dokazati. Mi smo globoko verni, so rekli, ker zahteva vero naše srce, kar je ravno toliko vredno, kakor če bi jo zahteval razum. Brez vere bi bilo naše življenje pusto in brez pomena. Če ste strgali komu vero iz srca," ste mu sklatili solnce iz neba. Taka so v glavnem verska modrovanja nekatoliških vernih ljudi. Zanimivo je, da so skoro vsi učenjaki, ki se podrobneje ukvarjajo z verskimi vprašanji, vsaj na svoj način verni, čeprav niso morda ravno katoliški in morda vero na svoj, netočen in nepravilen način utemeljujejo, zagovarjajo in razlagajo. Neverni, brez-verni in protiverni so redno samo ljudje, ki vere ne poznajo, ljudje, ki so morda v svoji stroki veščaki, ki se pa z verskimi vprašanji niso nikoli bolj od blizu ukvarjali. Posamezni neverni ljudje, ki so se v verskimi vprašanji dalj časa ukvarjali in kljub temu ostali neverni, pa sem našel, da nekako takole modrujejo: Dogem, naukov, ki jih učijo posamezne cerkve, ne more nobena tako dokazati, da bi jih verovati moral. Če mi katerakoli cerkev svoje nauke tako dokaže, da ne bom mo- gel več ugovarjati, sem njeno vero pripravljen sprejeti in bom po njenih zapovedih tudi živel, ker bi bilo to edino pametno in bi ne bil pošten človek, če bi tako ne storil. Res je, da jaz naukov, ki jih te cerkve učijo s svojo znanostjo tudi ovreči ne morem, ampak zato sem ravno svoboden, da verujem ali ne. Kdo lahko veruje, če hoče, meni pa se zdi bolj pametno, če ne verujem. Ne verujem zato, ker mi nalaga vera razna bremena, ki niso vedno lahka in jih nočem sprejeti, ker ne vidim, da sem jili sprejeti dolžan. Ne morem misliti, da bi bil kdaj kaznovan in "pogubljen" zato, ker sem se zve-sto držal in ostal "svobodmislec". Če se še enkrat na kratko ozrem na modrovanje tega "nevernega" človeka, vidim, da ni nič manj veren kakor katerikoli vernik. Sam namreč priznava, da resničnosti svoje nevere ne more dokazati, da je pač svoboden in da — veruje v nevero, veruje ( ne pa ve) da ni Boga. Na vero je torej človek obsojen. Hočeš ali nočeš, brez vere Ti ni mogoče živeti. Na celem božjem svetu ni nobenega resnega človeka, ki bi rekel, da ima v rokah dokaze, da ni Boga. Kakšen pa je katoliški nauk o veri.' O veri so podrobno in na široko razpravljali že mnogi, mnogi tisoči katoliških učenjakov vseh časov od prvih krščanskih mo-droslovcev, filozofov, do tisočev vseučiliških profesorjev današnjih dni. Jasno je, da tudi sveto pisrfco veliko govori o veri. Ne samo o posameznih verskih resnicah, marveč tudi o veri na splošno, kakor mi sedaj razpravljamo o nji. Na enem mestu — Eceli 36, 19 — berem na primer o veri tole: "Kdor božjo postavo (vero) išče, bo z njo napolnjen (bo vero našel in razumel), kdor pa zvijačno ravna (kdor ne išče vere, marveč išče ižgovorov, da bi mu ne bilo treba verovati) bo našel v njej spotiko (bo našel za svojo nevero izgovor, ki ga je iskal)." Vnovem testamentu berem, da je Jezus sam takole lepo razlagal vero učenemu Ni-kodemu: "Kdor vanj (v Jezusa, božjega Sina) veruje, ne bo obsojen (pogubljen); kdor pa ne veruje, je že v obsodbi (se je že sam obsodil), ker ne veruje v ime edinorojenega Sinu božjega. Obsodba pa je v tem (to je vzrok obsodbe), da je prišla luč (Resnica) na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo (zmoto in laž) ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Kajti vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se nt spri-čala njegova dela; kdor pa dela po resnici, prihaja k luči, da se njegova dela razodene-jo, ker so storjena v Bogu". Ta lepa Jezusova primera je vzeta iz vsakdanjega življenja in je prav, če si jo še bolj od blizu ogledamo: Človek je po naravi sramežljiv. Če na primer ni umit in ne prav čedno napravljen, se bo v večerni družbi ogibal luči in se držal manj razsvetljenih, bolj temnih prostorov, kjer njegove umazanosti in nečedne obleke ne bo mogoče tako hitro opaziti. Kdor pa je umit in primerno okusno oblečen, se ne bo skrival v temo, marveč bo raje prišel na luč, kjer ga lahko vsak vidi. Saj se mu ni treba ničesar bati. Nasprotno: še v čast mu bo, če vsi vidijo, da je čist in okusno oblečen, zato bo ravno tako iskal luč, kakor umazani išče temo. Primera hoče povedati, da je greh umazanost duše, vera pa je luč, v kateri bi se ta umazanost, videla zato se grešni ljudje bojé vere, bežijo pred njo in iščejo teme, sence, nevere. Katerih duše pa so čiste, se jim ni treba bati nobene luči — vere — resnice, marveč je še iščejo, če le morejo pridejo do nje in verujejo. Jan 3, 18—21. Tudi apostol Pavel pripoveduje v svojem pismu škofu Titu o nekaterih, Himeneju in Aleksandru, ki so zavrgli dobro vest in zato odpadli od vere. 1 Tiin, 1, 19. Da se ne bo ta razpravica prekomerno zavlekla, bom podal sedaj v nekaterih kratkih, jasnih in kolikor mogoče vsakomur umljivih stavkih ortodoksni, celotni in popolni katoliški nauk o veri, o veri na splošno, ne o posameznih verskih resnicah, kakor so ga tekom tisočletij izoblikovali katoliški znanstveniki in kakor jasno sledi iz svetega pisma : 1). Katoliška vera ne vsebuje ničesar nemogočega in ničesar znanstvenemu spoznanju nasprotnega. Vero, ki bi učila najmanjšo stvar nasprotno našemu razumu, bi človek ne samo smel, marveč po svoji vesti moral zavreči, ker bi bilo to gotovo znamenje, da je napačna. Verske in znanstvene resnice izhajajo namreč iz Boga in si med seboj ne morejo nasprotovati. Kateri mislijo, da morejo svojo nevero znanstveno utemeljiti, imajo pravzaprav zelo lahko stališče: Cerkev uči celo vrsto verskih resnic, ki jih ima tako za gotove, da izključuje iz svoje družbe slehernega, ki bi jih tajil. Tak neveren človek ima vse na izbiro. Za eno samo, katera se mu zdi lažja, naj dokaže, da ne vzdrži znanstvene kritike, da je pameten človek ne more verovati, za eno samo naj to dokaže in vsa vera je ob veljavo. Toda — tekom skoro dva tisoč let niso mogli vsi neverni modrijani skupaj najti niti ene katoliške verske resnice, ki bi ne prenesla znanstvene kritike. 2). S samim svojim razumom more človek čisto za gotovo spoznati upravičenost in resničnost katoliške vere. Vendar vera kljub temu ni isto ko znanost. Kljub temu namreč nikogar ni mogoče samo z znanstvenim dokazovanjem tako neizpodbitno prepričati o resničnosti naše vere, da bi ne imel nobenega izgovora več, če verovati noče. Čeprav je zelo koristno in smo celo dolžni svojo vero tudi znanstveno raziskovati, vendar je za živo vero važnejše pošteno življenje in molitev, kakor vse študiranje in tuhtanje. Vera je toliko jasna in toliko znanstveno utemeljena, da se je more okleniti bodisi znanstvenik bodisi preprost človek, pa tudi toliko temna in nejasna, da jo more odkloniti, kdor verovati noče. 3). Vera je nadnaravna čednost in je potrebna zanjo božja milost. Verjetno je, da neveren človek, ki je imel na razpolago obilo milosti in se jih ni posluževal, ne bo imel vsak trenutek na razpolago za vero potrebnih božjih milosti, tako da bi morda lahko nekaj časa rad veroval, pa bi ne mogel, čeprav je gotovo, da na splošno ne bo pogrešal božje pomoči in milosti, kdor jo rabiti hoče. 4). Po katoliškem nauku sodeluje torej pri naši veri troje sil in zmožnosti: naš razum, naša volja, božja milost. Vse tri so za vero tako neobhodno potrebne, da ne more biti govora o veri, če bi odrekla ena izmed njih. 5). Ravno zato in samo zato, ker more vsak človek vero sprejeti ali odkloniti more biti vera zaslužno in plačila vredno dobro delo, o katerem sveto pismo jasno govori, da kdor veruje in pó veri živi, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Če bi bila namreč vera samo toliko ko učenost in znanost, bi vsak razumen, posebno vsak študiran in učen človek moral verovati, kar pa bi potem ne bilo nobeno nravno dobro in zaslužno delo, kakor tudi na primer naša znanost sama na sebi ni pred Bogom ne dobra, ne slaba, ne zaslužna za nebesa, ne za uelrel. (i). Čeprav tistemu, ki verovati noče in išče izgovorov in. utemeljitve svoje nevere, ni mogoče vere tako dokazati, da bi moral pustiti vse pomisleke, je vendar vera pametna in so verske resnice, ki jih uči katoliška Cerkev tako resnične, da ni mogoč o njih noben pameten dvom in jih moremo in moramo še bolj trdno verovati, kakor če bi jih spoznali samo s svojim razumom. Če sem namreč rekel zgoraj, da vere ne moremo dokazati njemu, ki verovati noče in išče za svojo nevero izgovorov, pa more vsak človek sam zase upravičenost in resničnost vere popolnoma trdno in gotovo spoznati, in potrjuje to njegovo osebno spoznanje tudi še božje razodetje in pričevanje, ki nas ne more varati in goljufati. Tudi izkušnja izpričuje, da so in so bili milijoni tako trdno prepričani o resničnosti svoje vere, da so raje izgubili vse, kar so dobrega imeli na svetu, tudi sámo svoje življenje, raje kakor pa bi se izneverili svoji veri. Samó krščanskih mučencev, ki so darovali svoje življenje za svoje versko prepričanje, šteje zgodovina na več ko enajst milijonov (vseh Slovencev nas ni dva milijona), dočim si ni mogoče misliti, da bi kdo káko samó s svojim razumom naravno spoznano resnico potrjeval s takimi junaškimi žrtvami. 7). Brez svoje krivde, brez svoje velike krivde, brez smrtnega greha ne more nihče vere izgubiti. Krščeni in v veri poučeni kristjan ne more brez velikega smrtnega greha tajiti niti nobene posamezne verske resnice. Nobena učenost in znanost ga ne more do tega privesti, samo hudobija in greh. Vera in znanost je namreč dvoje resnic, ki obe izhajata iz Boga in ni mogoče, da bi si bili kdaj nasprotni. 8). Popolnoma gotov katoliški nauk je, da noben človek brez vere ne more biti Bogu po volji (Hebr 11, 6) in ne more biti izveličan, niti človek, ki živi daleč kje od izobraženih ljudi in ni še ničesar slišal o krščanski veri. Jasno pa je na drugi strani, da ne moremo imeti vsi ljudje istega verskega znanja in spoznanja. Glavne resnice, ki jih mora poznati in verovati vsak katoliški kristjan, so na kratko naštete v apostolski veri. Vsakdo, torej tudi sami divjaki pa morajo, kakor uči apostol Pavel Hebr 11, 6 b, verovati, spoznavati in priznavati, če hočejo, da so pravični vsaj obe temeljni resnici: 1). da je Bog, 2). da Bog dobro plačuje in greh kaznuje. D). Vera brez življenja po veri je mrtva, in ničvredna. Isto zlo dejanje, ki bi je zagrešila veren človek in človek, ki o veri ničesar ne ve, bi bilo v veri poučenemu veliko težje uračunano. 10). Sveto pismo in krščanski znanstveniki in pridigarji ne nehajo zato opominjati katoliških vernikov, naj verujejo svojo vero, ker jo vsak lahko izgubi. Po vernem življenju, pravijo, se bo vera v Tvojem srcu krepila in rasla, če pa si pustil življenje po veri, boš kmalu izgubil tudi vero samo. Ali ne izpričuje tega tudi lastna izkušnja? Dokler torej imamo luč, verujmo v luč, dokler imamo vero, naj sveti našemu življenju. Če Tvoja vera ugasne, Te bo objela tema, v temi pa še po varnih in znanih krajih ni varno hoditi, kaj šele skozi nevarnosti polno sovražno življenje. Brez vere ni mogoče priti do cilja, smotra, smisla našega življenja, ki ga na tem ubogem svetu ne moremo doseči zato ker naš končni cilj ni na tem svetu! 11). O resnično vernih "svetih" ljudeh ima sveto pismo in katoliška znanost silno visoko mnenje ne glede na to če so danes na svetu cenjeni in spoštovani ali pa morda omalovaževani. Sveti Pavel jih imenuje sodržavljane in domačine božje. Sveti Janez jim piše, da za enkrat vé samo, da so otroci božji, kaj pa da bo enkrat z njimi, jim ne more tako dopovedati, da bi razumeli. Apostolski prvak Peter jih zagotavlja, da bodo v nebesih deležni na nek način same božje narave, kar veliki krščanski učenjak Tomaž Akvi-nec tako razlaga: če vržeš v goreč ogenj kos železa, zažari, postane svetlo in vroče, kakor ogenj sam — tako podobno se bo Tvoja duša v Bogu razvnela in zasijala ljubezni, sreče in blaženosti. 12). O nevernih ljudeh je kratko in jasno mnenje svetega pisma in mnenje krščanskih znanstvenikov: da človek brez vere ne more biti Bogu po volji in da kdor ne veruje, in po svoji veri ne živi, bo pogubljen. Kraljevska ptica pav, simbol nesmrtnosti. # PISMO Spoštovani g. urednik! Srčno sem vesela, da sem se naročila na ¡Slovenski tednik. Šele sedaj vidim kako mi je potreben in sploh nam vsem Slovencem. Ko mi ga v soboto ali nedeljo prinese pi-smonoša, tedaj pač poskočim. Če imam le majhen čas, ga kar hitro malo pregledani. Kako sem pa žalostna, če ga moram deti na stran in ga citati še le zvečer ko pridem vsa trudna v mojo spalnico. Seveda, so moje proste ure, zlate ure. Niti, ko grem spat, nisem gotova, da me ne pokliče tisti zvonec. Trudna, zares trudna sem. Vendar ne mirujem., čitam in čitam. Ah, kako sladko mi je pri srcu; novice iz moje ljubljene domovine, pesmice, kako ljubko se mi prismeh-ljajo, ah, zdi se mi, da je to pozdrav iz domovine. Žalostna sem, ko čitam kako ravnajo z našim ubogim ljudstvom. Neizmerno sem žalostna. To je krvaveča rana nas vseh zavednih Slovencev. Kedaj neki bo rešitev. Bodimo složni in širimo slovenski duh. Na naši zemlji ga ne moremo ker smo sužnji, zato delajmo v tujini, da pokažemo, da smo tudi mi vredni in sposobni življenja. "Za naroda korist in prosveto, delajmo vsi skupaj y. ljubeznijo vneto". Širimo Slovenski tednik, ki je neizprosen borec in zaščitnik Primorcev doma in v tujini. Slovenski tednik. Koliko razvedrila in tolažbe mi prinašaš v mrzlo tujino. Ti si mi kot pozdrav — spomin iz domačije. Privadila sem se že precej v novi domovini vendar mi misli neprenehoma vhajajo domov. Upam g. urednik, da mi ne bodete odrekli mal kotiček v našem Tedniku. Prisrčno Vas pozdravljam ter želim Vašemu delu obilo uspeha. naročnica Bogomira. DOMOVINE Tam daleč daleč za goró zvezde ožarjajo nebó. Najlepša ena se mi zdi, nad rodnim selom se blišči. Še ponoči sanjam o njej. Mi pravi pravljice brez mej. . . Ko pa v jutro se prebudim, je daleč proč sladak spomin. Zvezda moja domovina. Zvezda moja je edina. Lepšega ne vidim kraja, kot je ta podoba raja. Nikoli srečna jaz ne bom; če se vrnila več ne bom. Zlata mati tam me čaka, se po meni tožna plaka. Slovensko dekle. BOŽIČNA NO t Kako z veseljem smo v domovini pričakovali božičnih praznikov in še posebej simbolično božično noč, v kateri je bilo več radosti kot v vsem ostalem letu. Bili smo vsi zbrani doma. Iz naših lic je sevalo praznično razpoloženje. Drobili smo orehe, lešnike, ter prirejali božično drevesce opleteno v svetle trakove, po vejcah smo obesili polno srebrnih snežink, sladščic in vsebarvnih sve-čic, ki, ko smo jih prižgali, se nam je zdelo, da smo v majhnih nebesih. Pod drevesom jaslice v katerih je ležalo božje dete, okrog po zelenem mahu pa pastirci in ovčice. Veselo zvonjenje in pritrkovanje se je čulo daleč v temno noč po naših hribih in dolinah ter vabilo ljudi k polnočnici. Božična pesem "Sveta noč, blažena noč', se je razlegala naokrog ter mehko božala po naših dušah. In takrat smo bili srečni in veseli, pozabili smo vse bridkosti vsakdanjega življenja. Tudi tu v tujini je nocoj božična noč. Zvonjenje se razlega daleč v polje, kjer je morda v ilavnati koči zbrana družina kam-pesina — in je srečna.. . Zvonjenje se čuje daleč na odprto morje, po katerem plavajo parniki in morda so tudi mornarji nocoj srečnejši, četudi so daleč od svojih družin. Vsi narodi sveta praznujejo božične praznike po svojih šegah in navadah. Tam daleč daleč za morjem zagrinja danes našo domovino mrzla, morda snežena božična noč. Tudi danes prirejajo božična drevesca in jaslice, tudi danes drobijo orehe in lešnike. Vse kot nekdaj. Samo v njih dušah ni več tistega veselja, kot je bilo nekdaj še pred leti. Ostali so skoraj sami otroci in starčki, ki srepo zrejo v črno bodočnost. Mi. ki se potepamo po svetu, da bi jim pomagali, nam bolečine stiskajo srce in oni, ki so ostali, smo jim mi edino upanje, edino solnce na nebu... Zvonovi zvonijo. Žalosten je njih glas, kol bi plakali po nečem. Glasovi zabučijo in spet vtihnejo. Kot daljni odmev se čuje iz črne noči... Odmev zvonov, ki je pomešan z jokom naših dragih. Misli jim hitijo daleč v tujino, tam kjer so njih sinovi, hčere, bratje in sestre. Morda očetje in matere nedolžnih otrok. Vsi, ki tavamo po tujem svetu, brez sreče in veselja, nas nocoj zagrinja božična noč. Prišla je brez pričakovanja in brez veselja. Naše misli so doma pr inaših dragih. Tu je vročina in tropično podnebje, ki nas bolj spominja binkošti, kot pa na božič. M' kaj vpliva in so spomini zatemneli? Zdramimo se in mislimo vsaj nocoj z globoko mislijo na dom, na kraj, kjer smo bili deležni res božičnega veselja in radosti. Tam je danes mrzla božična noč. Tam so ledeni studenci in potoki. Tam je naša rodna draga domo-. vina odeta v bridko črno trpljenje... Pavla Špacapan BOŽIČNE SPOMENE Božični spomini Slovenca v Juž. Ameriki Spomini slovenskega pjonirja, ki je prišel pred mnogimi leti iz domovine. Pisati v slovenski časopis v Juž. Ameriki znači pisati srcu. Buditi sladke spomine mile in drage. Udarjati na ono žilo srcá, ki nas spaja z domovino in z vsemi kar nam je dragega. Tam so naši nepozabljeni. Morda željno pričakujejo očeta ali matere, sestre ali brate, sinove ali hčere. Solze jim trepečejo v žalostnih očeh, jim lijejo po licih. Mati in oče sklepata stare roke, s katerimi so nas blagoslavljali, ko smo ohajali od njih v mrzlo tuji- no. Za to dragi bratje in sestre ne pozabimo na roditelje in našo domovino. Vtej daljni Južni Ameriki, naši novi domovini, nam odmeva v božičnem času prijeten šum zimskih dreves iz domačega loga. Jadransko morje šumi iz daljave in nam prinaša tajne pozdrave. Kako bolesten mora biti Božič za onega, ki nima nikogar svojih dragih na svetu. Težko mora biti za matere in očete, ki ne morejo pobožati svojih otrok. Otroci se ne morejo greti pri peči svoji roditeljev in ne slišijo sladkega materinega glasu. Za nas bedne in zapuščene je čuteč slovenski časopis, kot je Slovenski tednik v Juž. Ameriki, kot nalašč. Lepo po domače, ter odločno vse pove. Čez hribe in doline nas spaja s prelestni-mi gaji in gozdovi. Spaja nas z našimi od doma in kjerkoli po svetu. Naj drugi pišejo za božič, o politiki, dražbi, vojski, denarju in naj pišejo o dvomljivi današnji kulturi.... Mi bomo danes raje pisali o naših slovenskih srcih. Človek ima o božiču spomine, katere mu ne more pregnati nobena umetna civilizacija. Morda ima kdo predsodke, ki pa se pri spominu na domače ognjišče razblinejo, kjer vlada zgolj družinska ljubezen. Morda imate strast v srcih, obup v dušah, dvomljivo vero — v nejasnost divja vse v vaši notranjosti. Toda, ko pa pride Božič, prevzame nas mehkoba iii čutimo, da imamo dušo in srce. Moderni materjalizem trdi, da je podjarmil um človeka. Podjarmil je tudi njegovo telo, ampak duše in srca še ni podjarmil in ga ne bo nikoli. Morda mislijo tisti, ki imajo vsega dovolj, da je to le naše prazno vsliičenje, ki se ponavlja od časa do časa in, ki nima pomena. Morda se smejejo nam, ki verujemo v Boga v resnico in pravico. . . Prav gotovo je vsak izseljenec gojil, ko je plovel črez širni Ocean, velike nade in si je zidal gradove v oblake. Marsikdo je računal, da se povrne iz Amerike bogat; kupil bo zemljo ter si postavil hišico, popravil staro hišo in hlev, vredil vinograd, srečen in bogat bo popeljal ljubico pred oltar, ki ga že nestrpno in dolgo čaka. Nič ali malo tistega smo dosegli, vendar nismo zgubili upanja v bodočnost. Srečen Božič vam želim slovenski bratje in sestre; vsem, ki ste rastreseni širom Južne Amerike in vsem v stari domovini, ter našim v Primor ju. V . Laurihe. Glejte, gospa, Vi ste vdova, ki žalujete za svojim možem in jaz sem vdovec, ki žaluje za rajno ženo. Ali bi ne bilo lepše, če bi skupaj žalovala? Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in od• govornega zdravnika, zatecite se na OliB&flBKA D5A.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. UUJJ.&L Specljalisti za sigurno in hitro zdravljenje BJLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE. KKONIcNI BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni Z IKRI X - DtATERMMSA - AJSALtLE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21 — CALLE CANGALLO 1542 Buen osa i reške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO SIFILIS. 606-014. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne sprejmamo breznlačno Medicina News Največja klinika v BuenosAiresu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 oddelke v Zdravljenje nog: Obolele noge od dolge poti, kurja oče?a, obtišlci. Ozdravima za $ 3.—. Oddelek za venerične bolezni in sifils. Plačevanje na obroke $ 10 na mesec. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik speejalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd. izpuseeji, lišej, itd. Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorna luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Oddelek za zobe. Izdiranje brez bolečin. Cene nizke. No ve zobe. Ako se Vi čutite bolan, pa dobite ubog ali bogat, obiščite našo hišo. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 5.— Pregled od več zdravnikov ako imate več bolezni $ 10. Brezplačen pregled za venerične bolezni Vgodno plačevanje Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. — Govorimo Slovensko. 28 S UI P A 0 H A 28 Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (B. Aires) DOCK SUD (Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti kotnisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaui KLOBUČARSKA DELAVNICA Izdelujem klobuke po meri, čistim, popravljam barvam in likam. Cene Zmerne. Naročnikom Slovenskega Tednika 10 o|o popusta. Imam krojača kateri izdeluje, popravlja obleke v zadovoljstvo in po zmednih cenah. Vsem cenj. rojakom se priporoča Ludvig Pipan Calle SARGENTO PONCE 277 Isla Maciel — DOCK SUD Kje se lahko oddahnete in uoveselite po dnevnem delu ali ob nedeljah? V domači gostilni pri FRANCE KURINČIČ in DRUG v ulici TRELLES 1167 (Gaona 2400), Bs. Aires Na raspolago lepa igrišča za kroglje in keglanje. —• Trgovina jestvin z dobrim blagom in zmernimi cenami. — Razpošiljamo tudi na dom. Telefon: 59 Paternal 2382 1017 SMMICNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure ■ ■ Pierre L'Ermite: DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI (28) | . . . Po teh poljanah, najdeš povsodi takih Filbertov, ki so na tem mestu pali . . . kakor dve moji stari teti, ki so jih "m®dri umorili" in ki spijo svoje poslednje spanje pod visokimi topoli v la da irski žemljici. I . . . Ti. ki si videl pariške lopove in grozodejstva, ki so jih počeli na tem otoku, ki je naš, ne njihov. ; ... A Ti poznaš zanjke, v kakor morske ribe, ki jih lo-katere se vlovi žensko srce vimo v svoje tanke sinje niti . . . . Zoper te zanjke, Te prosim, mi jo brani . . . obvaruj mi jo, ker vkljub vsemu je ona hči tiste Eve, ki je dala jabolku prednost pred Teboj, ki si Gospod vseh stvari. . . . Ti veš, da sem izbral njo med vsemi noirmoutier-škimi hčerami, da postane radost mojega doma in zvezda mojega življenja. I ... Ti veš, da se Filberto-vo srce ne spremeni. . . . Zatorej Te prosim, ne «lopusti, da bi se to srce za zmerom zlomilo . . . Da ne Postane raztrgana cunja, s katero ni moči ničesar početi. Filbert je iztegnil roko proti znamenju in je ostal lekaj hipov nem v tem neomejenem potrdilu. Tedaj se je spustil z nočjo velik polcoj v njegovo dušo. Zajahal je svojega konja in se napotil po stezi med njivami proti svoj,(emu domu. XIX. poglavje. Približno ob isti uri je obiskal Roger Maude gospoda ¡¡ yoditelja. "Ali botim, gospod voditelji..." "Ne... Želiš?" "Ne bom na dolgo razkladal. Prišel sem, da Vas vpra-^m, kaj mislite o gospodični Rolandi..." "Ah... že?" "Zdi se mi, da ste si mogli danes že ustvariti svoje dojenje o nji..." "Kaj naj rečem? Ljubko dekle, dobro vzgojeno, pobožno.,,» "Ali mi dovolite, da Vam povem vse, kar mislim, in da govorim odkritosrčno z Vami?" "Ali Ti dovolim ?... Ničesar se tako ne bojim kot, če se mladenič skriva in molči. Če se zaupa..., me ne skrbi... Poglavitno je, da izvem pravočasno za bufdalosti, ki jih namerava početi. Katera na primer roji tebi po glavi? "Upam, da ni ravno buda-lost. Dovolj sem star za ženi-tev... Oziram se za modro ptico... In glejte, zdi se mi, da sem jo danes našel." "Ta bi naj bila Rolanda You... ?" "Prav imate, baš Rolanda Yon..." Preudari: Kolikokrat si jo videl vsega?" "Kaj vem — desetkrat!" "Desetkrat?" "Morda enajkrat... V Parizu se vršijo zaroke še na krajšo roko in ob drugačnih okoliščinah. Danes sem preživel polnih pet ur v njeni družbi. In pet ur — to je čas, da se o marsičem porazgovoriš." "Pa sta se res razgovorila?" "Vsaj skušal sem ji dopovedati marsikaj..." "Pa kaj je dejala?" "Saj veste, mladenka... prava mladenka... običajno sploh nič ne reče, a ni težko umeti. ..!" "Torej si urnel ? — Kaj ?" "Da... zdi se mi, da ji nisem... kako naj rečem?... povsem indiferenten..." Gospod voditelj premotri svojega učenca. "Glej ga... Zakaj se nisi polotil elektrotehnike?" it ¡»j? "Zdi se mi, da ravnaš kar moči na kratko. Za geslo bi si mogel izbrati Julija Cezarja: Veni... vidi... vici... V-kljub temu Ti svetujem, da si premisliš!... To ni kar tako, dragi moj, — ženitev!... Ne prenagli se!... Veš, da ga ni, ki bi v neumnosti preka-, šal zaljubljenca... zdi se mu, da je res vse tako, kakor si; želi... da je vse tako v resnici, kakor vidi... Mnogo je tvojih tovarišev, ki sem jih komaj rešil abotnosti... "V mojem primeru gre baš za nasprotje abotnosti." "Odkod pa veš?" "Odkod pa več?" Roger Maude je tedaj iztegnil roko: "Gospod voditelj, na splošno se Vaše naziranje docela sklada z mojim prepričanjem. Idealni zakon je tisti, kjer potrjuje razsodnost kar izpoveduje ljubezen". "Tako je. Modri latinci so imeli pregovor: Omne tulit punctum qui mi-scuit utile dulci." "Kaj to pomeni?" "To pomeni, kar si pravkar sam dejal: koristno in prijetno... ljubezen in razsodnost." "Torej?" iiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiM^ ¡ KROJAČNICA V0LPIN1 f i i PRVOVRSTNO DELO PO NIZKIH CENAH 1 I 2233 - Donato Alvar oz - 2233 — — U. T. 59 Paternal 1503 1 Tri kvadre od postaje La Paternal in eno kvadro = od Avenide San Martin 55 =5 I I ^iiiiiliiililiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiililllliiiiliiiiiiiiilliiiiliiliiiiiiiniiiiii^ ODAJEM V NAJEM hišico z vrtom, pod najboljšim pogojem. Kogar zanima naj se zglasi v ul. Irigoyen 2431. Samo $ 5 stane odslej za celo leto Slovenski tednik POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 centa voso v Najfinejše perilo po meri, MOŽKO in ŽENSKO Velika izbira najfinejšega angleškega blaga, cantón de seda, vsakovrstnih garantirano stanovitnih barv. Oglejte si vzorce bodisi po maši, bodisi po večerni-cali, bodisi kadarkoli. — Cene enotne in nižje kakor kjerkoli drugje: po 70 ctvs. IVAN KASTEEIC AVALOS 248 U. T. 59 Paternal 3304 POZOR ROJAKI Slamnike (ranchos) po $ 1.95, $ 2.95, $ 3.95 dobite v Krojačnici in trgovini z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami, cene konkurenčne. Se priporoča Sebastjan Mozetič OSORIO 5052 — LA PATERNAL — Bs. AIRES Instituto Médico »9 Callao 339 Dr. Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavcry, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švaliost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krisliná — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3 — 339 Callao 339 Fotografija «LA MODERNA" je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni. Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za $ 1. Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto. Av. SAN MARTIN 2579 BUENOS AIRES Telefon: 59 - 0522 Prva čevljarska delavnica na Dock-Sudu G JURO ŠT AJCAR CALLE LONDRES 1430 DOC SUD SLOVENSKI TEDNIK = < = NAŠE VERSKO IN POLITIČNO PREPRIČANJE Z mnogih strani sem v zadnjem času slišal, da se Slovenskemu tedniku in našim prosvetnim organizacijam o-čita, da so postale, kakor nekateri pravijo, komunistične — in klerikalne, po trditvah drugih. Hočem v naslednjih vrstah opisati politično in versko prepričanje nekaterih zvestih pristašev Slovenskega tednika in Slovenskega prosvetnega društva, v gotovosti, da je to prepričanje vseh či-tateljev SLOV. TEDNIKA in ogromne večine slovenskega, posebno pa primorskega in goriškega izseljenstva v Južni Ameriki. Kar se tiče očitka, da so organizacije komunističnega prepričanja, je to mnenje popolnoma zgrešeno. Ker nismo sanjači in fantasti, priznava» mo razlike med posamezniki, ustvarjenje tekom tisočletnega razvoja človeštva, lahko trdimo od narave, in smatramo za primerno, da bodi delo regulativ imetku. Odobravamo oni družabni red, ki daje večjim sposobnostim in večjim dolžnostim večje pravice. Izobrazba in spopolnjevanje posameznika bodi regulativ in posrednik med posameznimi sloji naroda in naj zaščitita socialno šibkejšega pred močnejšim. Delavec ne sme biti odvisen od proste volje kapitalista. V prijateljskem sodelovanju naj bi delavec in delodajalec delala v skupen pro-speh. In če to želimo mislim, da nismo radi tega nikakšni komunisti. Pridna in zvesta gospodinja bo lahko vedno več prihranila od moževe plače, kakor pa lena in potratna. Tista, ki zna dobro kuhati, bo manj porabila kot ona, ki ne zna. In na koncu pridemo vedno do tega, da čjm več kdo zna, tem več lahko ima. Vero smatramo mi za zasebno, umstveno ali srčno zadevo posameznika, ki jo je treba spoštovati. Nihče ne sme biti zaničevan ali preganjan zaradi svojega verskega nazora. Slovenski tednik se je vedno vestno držal načela ,ne vtikati se v verske zadeve na način, ki bi utegnil motiti mirno sožitje članov in obstoj naše organiza- zori niso grajeni na senti-mentih, temveč so vedno produkt treznega premisleka vseh posledic vsakega našega dejanja. Ko smo si narodno zavedni jugoslovenski izseljenci v Argentini ustvarili in izoblikovali svoj nacijonalni nazor, smo si osvojili jugoslovensko smer v globokem prepričanju, da je to nujni postulat za srečno bodočnost vseh Slovencev Hrvatov in Srbov. Vedno bomo delovali za e- cije. V verskih ozirih smo bili dinstvo vsega jugoslovenske- veduo tolerantni in onim, ki nam očitajo, da smo postali popolni klerikalci, povemo, da se bomo vedno odločno borili proti izrabljanju vere in verskih čustev v kakršnekoli neverske svrhe. * * * Čeprav se naše politično prepričanje v marsičem ne strinja s političnim režimom v Jugoslaviji, posebno pa še ne z delovanjem naših tukajšnjih državnih zastopnikov, ni imelo naše delovanje nobene destruktivne naloge rušenja obstoječe državne formacije, kot delajo nekateri tukajšnji Hrvati, ki še danes ne utegnejo razumeti našega pravega političnega položaja, naših skupnih kulturno-social-nih potreb, še manj pa jugo-slovenske misli. Naše delo je bilo in je še vedno le konstruktivno usmerjeno v afirmacijo jugoslovenske misli. I-meti je treba le nekoliko dobre volje in več smisla za realno gledanje na vse važne probleme našega javnega življenja in delovanja. Naši na- ga naroda, ker se dobro zavedamo, da se edinole v državni formaciji Jugoslavije podane garancije za življensko možnost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kakor se zavedamo tega, tako tudi prav dobro vemo, da ne zadostuje samo prepri-1 čanje, temveč da je treba tudi vztrajnega dela za okrepitev narodne in državne misli. Nikdar nismo in ne bomo povdarjali razlik, ki včasih obstojajo — največkrat pa so umetno napravljene — in u-stvarjali prepadov med srb-stvom, hrvatstvom in slovenstvom v škodo jugoslovenske misli. Povdarjamo in povdarjali bomo predvsem ono, kar nas spaja in na ta način pospeševali čim tesnejšo asimilacijo. * To je, v kratkih besedah povedan, naš program in naše politično in versko prepričanje. Nasprotniki naj si dobro premislijo predno nas napadajo z nesmiselnostmi. Srečko Ferfolja. Klavnica — Prekajevalnica — Tovarna klobas — Zaloga masti TICHY JOSE Tovarna: Tellier 2251—53. U. T. 68 Mataderos 429. Prodajalna: Calle 25 de Mayo 758. U. T. 31 Retiro 4823 Podružnice: Avenida Leandro N. Alem 822. Cabildo 1386 (Belgrano) U. T. 73 Pampa 3570. INSTITUTO MEDICO ABASTO Venerične bolezni Blenoragia — Sifilis — kri — koža — vnetje in spolne bolečine. — Sistem prvovrsten — moderne priprave. Diatermia — Prozor — Žarki X. Pregled krvi ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN GOSPE (posebni oddelek): Maternica, jajčnik, čiščenje, porod. — Sprejemajo zdravniki specialisti in babica. Spolne bolezni popolno ozdravljenje $ 40.- NA MESEČNE OBROKE $ 5.— Zdravljenje po inozemskih in domačih zdravnikih. od 10 do 12 in od 15 do 21 ure CORRIENTES 3284 p. 2 - U. T. 62 - 1245 VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ v potrebi bo le HRANILNA KNJIŽICA SLOVENSKEGA ODDELKA Banco Holandés Bmé. MITRE 234 BUENOS AIRES Podružnica: CORRIENTES 1900 POPOLNA VARNOST VLOG in DOBRO OBRESTOVANJE Ne vlagajte prej Vaših prihrankov, dokler se niste z nami posvetovali o posebnih ugodnostih. Ko kupujete PREVOZNE KARTE (šifkarte) zahtevajte naše oene, ki nimajo konkurence. Uradu jemo vsak delavnik od 8V2 pa do 7 ure zvečer. Ob sobotah do 12y2. Dostavljanje denarja Vašim v domovino hitro in točno H Edina naša potovalna pisarna Cía. GENERAL DE PASAJES TRANS0CEAN [p ? SAN MARTIN 631 U. T. 31 - 5442 Bs. Aires Izvolite se v vseh Vaših zadevah obrniti na nas pismeno aH ustmeno. Brezplačne vozne karte Vam ne moremo dati, pač pa Vam nudimo ido in llamado za Jugoslavijo in Italijo po najnižjih cenah. Kupujemo in prodajamo denar vseh držav po najboljšem dnevnem tečaju in Vam ganajseneje pošiljamo v domovino. Ivo M. Drinkovic in drug. Najboljše fotografije v Buenos Airesu ob navadnih cenah OPTICA FOTO E. FERRO LA VALLE 1242 — U. T. 35 - 5800 Vse foto potrebščine. — 20 % popusta na optiko CLINICA DENTAL DEL PLATA CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18 Delamo brez bolečin. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Zlate krone 22karatne $ 14.— Garantirano celotno zobovje. Brezplačna posvetovanja. Samo prvovrstno in garantirano delo. Naročniki dobe 10 o[o popusta, če se izkažejo pri ordinaciji z zadnjo številko našega lista. t SLOVENSKI TEDNIK =r = FRANC KLAJNŠEK Zidarski majster S FIRMO Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires, U. T. 50-0277. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD HM I Diplomirana j | babica ANA CHARPOVA I v Pragi in Buenos Airesu 5 Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) IZKUŠENA RARICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires zoiommiu Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 CI. T. 59 - 1723 Trelles 2538 ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA KLARIC & METLIKOVEC Popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev. Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela. Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena) J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As. Dr. J. H A H N j ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. \Tucumún 2729. esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE Instituto Medico Moderno Ta zavod je edini v Buenos Aires, ki razpolaga z modernimi pripravami za boljše zdravljanje svojih klijentov. Pregledujemo z žarki X s katerimi preiščemo tudi kri, ki navadno povzroča razne komplikacije. RSenoragija: Z vsemi komplikacijami — pregled hitro gotovo in brez bolečin z elektriko. Was- Sifilis: 606-914 — analisis, odvisno od časa serman. Koža: Izpuščaji — pege. Reumatizem: Zdravljenje trajno z žarki utrardečimi. Ženske bolezni: (V posebnem oddelku) Grlo - nos - uho PREGLED $ 2.- s pregledom krvi in telesa. Od 10 do 12 in od 14 do 21 ure. — Ob praznikih od 10 do 12 ure. 347 ■ SUIPACHA - 347 Vse spolne bolezni zdravimo z modernimi aparati, brez nadležnega pranja in bolečin Sprejmamo od 9—12 ure in od 14—21 ure ttme.Milre 1141 I» PLAZA CONGR.ESo Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL | SLOVENSKA RESTAVRACIJA | PRI VESELEM ŠTAJERCU | I Manuel Estevez 499 AVELLANEDA FCS. 1 I Mrzla in topla jedila, kegljišče, balini, nedeljske zabave s plesom. Priporočam se vsem Slovencem Štefan Celeč Zveze iz pristanišča: tramvije Dol Puerto in omnibusi SATIA. LA SIN RIVAL Vse vrste mozaikov za hodnike, sobe in patije. Strokovnjaško in garantirano delo. Prodaja cementa Portland. Naročniki Slovenskega tednika 10% popusta na konkurenčne cene. Dostavljamo tudi v provinco. JUAN MEZZAMOGLIO Avenida San Martin 1747 — U. T. 59 La Paternal 0515. KROJAČNICA «GORIC A" Vam nudi najboljšo postrežbo, po najnižjih cenah V zalogi imano zsakovrstnega blaga na izbero, se proporočata cen j. rojakom Maurič in Leban Avda. DEL CAMPO 1080 U. T. 59 Paternal 3102 SPREJAMA SE VSAKOVRSTNO DELO! Damska cesalnica LONDRES AVENIDA SAN MARTIN 2284 Česanje in striženje $ 0.80. Vodna ondulacija $ 1.— Trajna ondulacija $ 4.90. BARVANJE = Slovenska cvetlié L a r n a ONADOR 1614 a vrstnih svežih in umetnih rož, opki in venci ANTON HOSTAR TRONADOR Velika izbira vsakovrstnih šopki ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIH "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año V Núm. 234 BUENOS AIRES PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I9 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. PRIMORSKE VESTI Sedem slovenskih fantov mora pred fašistično sodišče Poročali smo že, da je bilo v Rihemberku aretiranih sedem kmečkih fantov, češ, da so poškodovali Arnaldovo drevo, ki je vsajeno pred šolo. Zvedeli smo še nekaj podrobnosti o tej zadevi. Drevo ni bilo nič poškodovano, le en vršiček je bil polomljen. Kara-binjerji so zvedeli za to že zgodaj zjutraj. Povedati jim je prišla služkinja iz šole. Istočasno jim je tudi javila storilce. Poročala je, da je zjutraj ob petih odpirala okna šolskih sob in skozi okno zapazila, da je drevo poškodovano. Natančno je tudi spoznala fante, ki so to storili. Vsi vaščani pa vedo, da služkinja nobeno jutro ni odpirala šolskih oken že ob petih. Čudno je, da je baš ta dan videla poškodovano drevo že ob petih skozi odprto okno. Vsi, ki to žensko poznajo, tudi, vedo, da zelo slabo vidi in je nemogoče da bi ob peti uri zjutraj, ko je bila še noč, opazila in spoznala fante. Vsi v Rihemberku tudi vedo, da je ta ženska več dni nato jedla in pila na občinske stroške. Ali ni verjetno, da gre za fašistovsko izzivanje! Fantje so še vedno zaprti in bodo sojeni pred izrednim fašističnim tribunalom v Rimu. Svojci jih ne smejo obiskovati in tudi ne vedo, kjes se trenutno nahajajo. Sedem slovenskih kmečkih fantov se bo zopet zagovarjalo zaradi poškodbe Arnaldovega drevesa. Edina priča pa bo na pol slepa služkinja, ki je v temi prva zapazila polomljeno drevo in natančno spoznala krivce. Arnaldovo drevo pred šolo so zavarovali z železnimi verigami, da se mora človek smejati, ko vidi drevo okovano v železje. (Ponedeljski Slovenec) PISMO IZ BILJ Bilje, 0. novembra. — Letošnji pridelek vina je kar za 3/4 manjši, poleg tega pa je fino mnogo slabše kvalitete. Verjetno je, da bodo radi tega cene vinu poskočile in da bo tako vinogradnikom omogočeno prodati še lanske zaloge, če ne bodo preveč konkurirala italijanska vina. Obratno pa so ostali pridelki obilnejši, zlasti krompir in koruza, ki bodo zadostovali vsaj za 2/3 zime. Ker pa ni denarnih sredstev, je pomanjkanje lcolo-nijalnili potrebščin zlasti masti, sladkorja ter soli. V Biljah so večinoma vinogradniki, pravih kmetov je komaj 10, čeprav šteje vas okoli 1000 duš, ostalo prebivalstvo tvori delavstvo in nekaj obrtnikov. V splošnem pa zgleda vas kot izumrla. Že 14 letna dekleta so morala oditi v Aleksandrijo, fantje v Ameriko in druge kraje. Tri velike opekarne počivajo že dolgo let. Odkar so dobile od sosednjih opekarn, ki so modernejše opremljene, hudo konkurenco, jim je bilo delovanje onemogočeno. Močno se tudi občuti izguba glavnega odjemalca biljske opeke, ki so jo pretežni del izvažali pred vojno v Ljubljano. Zopet številne aretacije Sv. Lucija pri Tolminu, novembra. — Pretekli mesec so izvršile fašistične oblasti v našem trgu številne aretacije. Pravi vzrok ni znan, domneva pa se da so osumljeni prepevanja slovenskih pesmi. O aretacijah v Košani Postojna, novembra. — Fante, aretirane prve dni pr. m. v Košani, so izpustili. Le šest izmed njih so pridržali v zaporu in sicer Pu-pisa Leopolda, Stradjota Jožeta, Martinčiča Alojza, Mautingerja Antona, Adama Jožeta in Biščaka Alojza. Takoj po prvem zaslišanju so bili odvedeni v tržaške zapore, kjer čakajo na obsodbo. Družine aretirancev so vzele skupnega zagovornika odv. Zenara, znanega že iz drugih političnih procesov v Trstu. To je nov udarec za prizadete družine, ki si bodo mogle izposoditi denar za zagovornika in druge stroške. Najbolj je prizadeta družina Biščak Alojza, ki je brez očeta in je kot najstarejši sin vodil gospodarstvo. Doma je ostala le mati s kopico nedoraslih otrok. Omenjenih šest mladeničev si je izbral brigadir za nove žrtve. Vedno je pre-žal na priliko, ko bo lahko pokazal svojo moč nad njimi, kar se mu je tokrat tudi posrečilo. Vse to je tako daleč, da se bodo morali nedolžni aretiranci zagovarjati pred sodiščem. Kako se godi našemu delavcu Zagorje, novembra. — Med sto in sto delavci, ki so zaposleni pri napravah za obmejno utrjevanje, ni niti enega Slovenca. Le pri gradnji novih cest in pri sličnih delih je zaposlen kak domačin. Med domačinom in med delavcem iz talije pa je velika razlika. Naš človek dobi le 1.30 lire na uro, med tem ko dobi italijanski delavec okrog 2.30 lire. Morda je temu vzrok kaka "neznana" kvalifikacija. Poleg tega morajo domačini neprenehoma delati, so pod strogim nadzorstvom in vedno dodeljeni delu, ki je najtežje. Prav surovo in brezsrčno so postopali ž njimi v preteklem poletju, ko ni bilo pitne vode. Italijanski delavec je dobil vode kolikor je želel, domačini so dobili samo po 1 liter za ves dan. Koliko zaleže liter vode človeku, ki se o djutra do večera poti na vročem soncu, si lahko predstavljamo. Visoki davki. Vipava, novembra. — Pri nas imamo tako visoke občinske davke, zlasti na živino, da se najbrže ne more z nami meriti nobena na druga občina v Italiji. Za vsakega prašiča, ki ga zakoljemo za dom, moramo plačati 100 lir takse in 40 lir užitnine! Če bo to veljalo še dolgo casa, se nam kmetom vipavske občine ne bo na noben način splačalo rediti prašiče. Žalostna jesen Osek, novembra. — Vsa letina je letos zelo slaba in tudi trte so glabo obrodile. Pa kam naj bi z grozdjem| Sáj"ig še lanskega vina vse polno po kleteh! Cenagpa tako niz-4=-.--1. = ka, da niso kriti niti dejanski stroški. Zadnji kupci so plačevali po 55 lir hI. Naše gospodarstvo gre radi tega rakovo pot. Boben je začel peti. Pred dnevi so izgnali iz lastne hiše Lojzeta Glaščiča, ker mu je bilo radi dolga vse prodano. Pri kmetd Vincencu Kožuhu se obeta tudi nekaj stičnega, ker ne bo zmogel plačila terjatev. Dobro znana Koščeva kmetija je tudi omajana gospodai-jevi bratje in sestre so se odpovedali hišnemu deležu, da bi tako rešili dom preteče nevarnosti, za kar je pa malo upanja Nič čudnega, saj niv vasi bajtarja, ne kmeta, ki bi ne bil zadolžen. Naša posestvi so po ceni Gorica, početkom novembra. — Pred nedavnim časom je bilo prodano v Ajbi pri Kanalu obsežno posestvo, obstoječe iz sedmih njih, več travnikov, stanovanjske hiše in drugih gospodarsekih poslopij za 5.000 lir, kar je v naši valute 20.000 Din. Nova vojašncia Postojna, novembra. — Iz Knežaka poročajo, da so tamkaj začeli graditi veliko vojašnico in sicer na levi strani ceste, ki pelje v Zagorje Delo zelo hitro napreduje| Zaposlenih je tudi nekaj domačino, ki so pa za trdo delo, katerega jim namenoma nalagajo delovodje, zelo slabo plačani • žalost na Vipavskem Vipava, v novembru. — Le par dni pred. praznikom mrtvih, koncem oktobra je pobrala letošnja hladna in mrzla jesen našega dobrega živinozdrvnika Toneta Poberaja Bolehal je že dalj časa in ga je bolezen pritisnila zadnje čase na posteljo. Bil je pokojni naš prvi živinozdravnik v naši občini in se bojimo, da tudi poslednji slovenski živinozdravnik v naših krajih. Država uničuje slovenske posestnike Vipava, novembra. — V vipavski okolici je italijanska država vzela slovenskim posestnikom okoli petdeset posestev ker preza-dolženi niso zmogli neznosnih davčnih bremen. Samo v Tevčali je bilo ovzetih kar 2!» posestev. V autobusih prepovedano govoriti slovensko Gorica, novembra. — Po autobusih, ki vozijo iz Gorice v Postojno, so se pred kratkim pojavili napisi: "Parlai-e sloveno e proi-bito". NOVI GROBOVI Josip Berce V Svečini pri Mariboru so v nedeljo 19 t. m. pokopali tamošnjega šolskega upravitelja, našega rojaka Josipa Berceta, starega komaj 45 let. Pokojni je bil doma iz Dorn-berga na Vipavskem. Anton Lavrenčič V Trstu (Skednju) je umrl 17 t. m. Anton Lavrenčič v 75 letu starosti po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil dolga leta nameščen v škedenjskih plavžih te rrodom Go-ričan iz Štandreža občina Gorica. Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za jf>i§anje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacin