IZ DELOVHIH  KOLEKT(V   V
Kako so v tovarni "Sever" povečali delovno storilnost
Tooarna >Seoers v Subotici izdeluje elektromotorje raznih Drst, oen-UlaioTje, generatorje, motorje za tramoaje in trolejbuse in podobno. To ne posebno veliko podjetje, ki zaposluje približno 500 delavceo, je dose-glo lani znatne uspehe v pooečanju delovne storilnosti. Te uspehe pripi-sujejo predosem dobri organizaciji proizoodnega procesa.
30
n
15
»
S
Presegaaje norm v tovarni »Sever« (v odstotkih)
Dobra delovna organizacija
Računajo, da se je lani povečala delovna storilnost v tovarni »Sever« za 7,5 °/o. Za toliko se je po nekih proračunih povečala proizvodnja na enega zaposlenega de-lavca.
Delovna organizacija je urejena tako, da je kvalificiranim delavcem omogočeno čim bolj popolno in čim bolje uporabljati svoje  stroje.
Stanje kvalificirane delovne sile v tem podjetju — čeprav je boljše, kakor v mnogih drugih subotiških tovaraah — še vedno ni v skladu s potrebami, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice. Šte-vilo delavcev po strakov>ni izobrazbi znaša:
visokokvalificiranih kvalificiranih. polikvalificiranib. nekvalificiranih
potrebnLh je   imajo jih
95               34
171              186
58               11
44              107
Poinanjkanje delavcev s potrebnimi kvalifikacijami so rešili tako, da prevze-majo kvalificirani delavoi delovna mesta visokokvalificiramh. polkvalificirani pa zamenjajo kvalificirane itd. S tera da na-domeščajo svojc tovariše z višjo strokov-no izobrazbo. se delavci usposabljajo pri praktičnem delu.
Kvalifictrani delavci imajo dobro pomoč tudi od uekvalificiranih. ki skrbijo, da lmajo na delovnem mestu vse, kar potre-bujfijo za delo: matenal in druga sred-stva. Kvalificirani delavec mora skrbeti samo za to, kako bo čim bolj izkoristil stroj, ne da bi izgubljal čas z raznimi po-stranskimi deli, ki jih lahko opravijo tudi nekvalificirani delavci. To je za to to-varno z- nepriniernimi prostori — ki so pogosto oddaljeni drug <xl drugega tudi do dva kilometra — zelo pomembno. ker
bi brez take delovne organizacije izgub-Ijali kvalificirani delavci veliko časa s hojo od enega delovnega prostora d-o dru-gega, od enega stroja do drugega itd.
Poudariti raoranio, da iraa za tako de-lovno orgamzactja zasluge tudi tehnična služba, ki je izdclala dober razpored dela v tovarm in hkrati zagotovila delavceni na delovnem inestu dobre risbc, merilne instrumcntc kakor tudi tlruga tehnična sredstva, ki jili potrebujejo.
Delovna dusciplina je v podjetju prav tako na zavidanja vredoi viš«ni. Štcvilo neproduktivnih delovnih ur je zelo majh-no, kar je razvidno iz naslednjih podat-kov: od skupnega sklada deiovnih ur, jih odpade 45 %> na dolo po normah. 43 Vo ua delo po urah, )'/« na držarne praznike. 2 "/» na bolezenske dopuste do 7 dni, 3 o/o na nadurno del« in f %> na drug-o.
' .        Ustaljevamje norm
K poTečaaju delovnega učinka r pod-jetjn    je    prispevajo    tndi    ustaljeTanje
norm. Prej so naiureč norme pogoeto spre-minjali in si zato delavci niso prizaclevali, da bi jib presegli. ker so se bali. da jih lx)do spremenili. Ko so slišali. ca bodo norme ustaljene za daljše razdobje, so jih začcli bolj svobodno presegati. Presega-nje nonn je znašalo v 1. 1956 po mesecih:
januar            12°/o
februar           17 °/o
marec             19 %
april               17 •/•
maj                 25 °/»
junij               25 °/o
iulij                26"/»
avgust            31 °/o
septemb.         32 *!*
oktober          27 »/•
november       35 °/o
december       ~\ "/»
Povprcl., > preseganje norm v celem letu znaša približno 25°,'o. Opaža se. da je bilo to preseganje norm znatno večje v drugi polovici leta, ko so prešli k usia-ljevanju norm.
Premalo sredstev za premije
Podjetje »Sevor< ima premijs.ki pravil-nik, ki ga uporabljajo od 1. oktobra lani. Pravilnik zajctna 1 "51 delovnih mest. Od uslužljencev d-obivajo premije: oi"ldelko-\;odje, poslovodje, tphniki, normirci, raz-fiorcjevalci dela itd. Premijski pravilnik določa tudi premiranje vseh delavcev v pošameznih oddelkih — v tistih. ki so najvažnejši  za  ijspch podjctja.
Kakor je razvidno. so preniije določene precej široko. Pravilno je, da so s pre-mijami zajeti tudi delarci v proizvodnji. Srcdstva za premije pa so še vedno pre-rej majhna: lefos znašajo Ir okrog 10°,'» ])lač iz dobiaka. Tako rnajhna srcdslva razdelijo na večje število delavcev in uslu/.bencer in so zato premtje, če ]ih gledamo individualno. zelo majhnc. Naj-vcčja prcmija v podjetju znaša na pri-mer 10.000 din (za generalnega direk-torja).
Zato premije še vedjio niso imele prt povečanju delorne storilnosti tiste vloge. ki jo od njih pričakujemo. Z boljšo ure-ditvijo premijskega sistetna bi ob tako dobri delovni organizaciji doseg1!!' to, da bi se produkti^Tiost v tem podjetju zelo pov&čala, za kar so reailne možnosti.
D.V.