nseratl ■« sprejemajo io valji triHtopna vrntH: K kr., č« no tiska lkrat, iu v ' * n n II n * n n u n n n Tri večkratnem tiskanji n« sena primerni! zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. IM iroflnlno prejema opravništvo (administracija) iu eksj edicija na 8 tare m trgu h. St. 10. Po poŠti prejeman velja : ' Za c®In Isto . . 10 gl. — kr »a pollela . . f> „ — „ '•a četrt lota . . 'J „ no „ v administraciji velja: alo leto . . H gl. 40 kr Za r.a pol leta. r.a četrt leta V Ljubljani 20 10 na dom pošiljati Političen list za slovenski narod. volji"«. 00 kr. več na leto. VrednUtvo v Hitlerjevi ulici štev. fl. l/haja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Odločitev ju blizo. Kukor urno Slovani Hodili, tuko »oje zgo dilo: pridobitev Bosno prouzročuje cel prevrat v notranji politiki. Žo v Avstriji vho kuha in vrč. Kaj jo početi zBonno? Pomadjariti ho 110 d«, poneničiti tudi ne, tedaj pripade Hrvatski H tem je pa dozorelo tudi vprašanje o vojaški krajini uli Urnnici in Dalmaciji; združenje teh dežel s Hrvatsko ho no du daljo 7,obraniti. Hrvatsko vprašanje je tako 1111 dnevnem redu Iiolji pa ko je položaj Hrvatov, toliko lagljo tudi mi Slovenci dihamo, kakor priča krepka spomenica, ki ho jo spisali narodni poslanci kraiijnkcga deželnega zboru do cesarja Pa tudi Čehi so spoznali, da jo zdaj prišel čas, ko je treba v akcijo stopiti, in pričeli so zmerno, pa možko in krepko povzdigovati svoj glas za pravo iu pravico. Nasprotno pa je ustavoverna stranka močno oslabelu, in Madjari ho h svojo turkoljubno polit ko čisto osamljeni ostali. Zato He tresejo na Dunaji in v Pešti, du bi ne utegnila napočiti v Avstriji Hlovanska doba. Madjari se poslužujejo žo večkrat skušenega sredstva, in cesarja ter Dunajčane strnšijo z madjarsko revolucijo, ako bi se vvcdla slovanska politika. V ta namen so osnovali oni tabor v Pešti, kjer zahtevajo, da ho vojna iz llosne nazaj pokliče. Ogerski miniBtri pa ho dali Hvojo odpoved, da bi državo zopet v tako zadrego spravili, ko lani, ko je Tisza odstopil, in za njim ni hotel nobeden minister postati. Tačas je Tisza svoj namen dosegel, dovolilo so je Madjarom, kar so zahtevali, samo da jo ljuti Tisza minister ostal, ker brez njega bi se bil svet podrl. Tudi zdaj bodo to sredstvo porabili. Zahtevali bodo turkoljubno , protislovansko politiko, zahtevali konvencijo h Turčijo , tako da se bo Turkom Bosna nazaj dala, naši vojaki pa nazaj poklicali. Ako pa ccBiir k temu ne privolijo, žugali bodo s puntom, odstopili bodo, in za njimi noben Madjar ne bo hotel vlado prevzeti, kakor lani, pretila bo zmešnjava, ali pa ho treba ogersko ustavo začasno ob veljavo dejali, in poslati generala h krepko močjo kot cesarskega namestnika v Pešto, kar bi bilo Madjarom morda povod, da bi cesarju pokorščino odpovedali. Misli morda kdo, da Hi tega vendar ne bodo upali. Pa kdor tako sodi, Madjarov nc pozna. Treba je tudi pomisliti, da ho Lahi za vojsko žo pripravljeni, in da ho lahko Lahi z Madjari zmenjeni in dogovorjeni, kakor letu 18-101 Avstrija je tedaj v jako sitnem položaji: ako ho Madjarom ne vda, ako se drži nasproti Turčiji sedanje politike, preti jej velika nevar nost od Htrani Lahov in Madjarov; ako pa Madjarom vstrežo, in vojno iz Bosne nazaj pokliče , nakoplje Hi pred vso Kvropo grozno tosramo na glavo. Pa še več: v Bosni se bo punt na novo vnel, ker kristjani se Turkom ne bodo več uklonili Slovani pa ne bodo več mogli mirno gledati, da Turki in Madjari podavijo bosensko k r i -stjansko pleme; Avstrija bi se tedaj postavila v nasprotje z vsim Slovanstvom, če Madjarom odjenja, kar bi bilo pa zanjo še veča nevarnost, nego so Lahi in Madjari. Kako so zamore Avstrija rešiti ic tega težavnega položaja V Leto 184!) naj jej bode učitelj ; kakor je tačas lo s pomočjo Kusov premagala Lahe in Madjare, tako je tudi zdaj treba, da se tesno in prijateljsko oklene Ituslje, ki je zadosti močna, du jo obvaruje vseh sovražnikov. Ali bodo naši odločilni krogi to spoznali? Ali bodo še dolgo pustili Audrassyc in Auerspergo vladati, in Madjarom dovolili Rusijo dražiti, ono Rusijo, ki bi nam zumogla hiti edina krepka in nesebična prijateljica? Vedercmo — bomo videli 1 Iz deželnih zborov. Sedma sej a 5. oktobra. Poslušalcev ste polni obe galeriji, ko lirične deželni glavar sejo s tem, da so spominja včernjšnega godu našega presvitlega cesarja, kteremu poslanci kličejo trikrat slava I Deželni predsednik obljubi, da bo to koj sporočil tolegralično cesarju. Med vlogami je predlog nekterih poslancev, naj bi deželni odbor se potegnil za to, da hi se občinski pašniki po Kranjskem kmalu razdelili, — predlog g Pakiža in tovarišev o tem da bi se okraju ribniškemu, kočevskemu in laškemu odpisalo kaj davka, — in pa sledeča adresa narodnih p o s 1 n n c e v d o presvitle g a cesarja: Adr«'H« katero so narodni poslanci v deželnem zboru Kranjskom 5. t. 111. tlo Nj. Veličanstva nasvetoval), so (|ln8i: Va$o ces. in kraljevo apost. Veličanstvi) f Nnjvdonejši deželni zbor kranjske vojvo-dinc, začenši novo dobo zborovanja, se bliža Najvišjemu prestolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstvo, da nn novo potrdi starodavno zveHtobo in udanost do svojega vladarja in njegove prcBvitlo rodovine. Pred vsem Vašemu Veličanstvu izrekamo svojo najtoplejšo ztihvnlo, da je po Vašega Veličanstva ukazu zmagonosna avstrijska armada zasedla Bosno in Hercegovino, da izvrši imenitno zgodovinsko nalogo ter osvobodi krist janske Slovane od krutega turškega jarma. Dn-si jo na tisoče naših slovenskih sinov na klic Hvojcga najvišjega vojnega gospoda moralo zapustiti svoj dom in svoje rodovine, doprinašali smo in radi šo v prihodnjo dopri-nnšamo vho žrtve v veseli nudi, da iz prelite krvi hrabrih junakov avstrijske armado zacvete in hc razvije zlata svoboda in blagor dozdaj rožno zatiranemu jugoslovanskemu narodu v Turčiji. Čim večja bremena pa nam in celej Avstriji naklada osvobojenjo, pomirenjo in ure-jenje Bosne in Hercegovine, tem bolj nas sili pntrijotična dolžnost, da odkrito povemo Vašemu Veličanstvu , kar nam srca teži in nas z opravičenim strahom navdaja, da ne bi iz strankarskih uplivov za naše vesleslavno cesarstvo narastli nevarni, pogubljivi nasledki, da ne hi silni pritisk sedaj vladajočih mož preveč oslabil duševno in gmotne moči naroda slovenskega, kateri jo vedno bil iu ostane krepek bramhovec južnih mej proti vsem sovražnikom presvitle Habsburške dinastije in avstrijskega cesarstva. Ko je Vaše Veličanstvo 10. maja 1. 1877 kranjski deželni zbor po nasvetu ininisterstva razpustiti blagovolilo, da si njegova postavna doba še 111 bila dotekla, in ko smo kmalu potem bili k novim volitvam pozvani, smo pričakovali, da so bodo volitve ustavno in postavno vršile, pričakovali smo, da vlada in vladni organi bodo ostali nopristanski in da nu bodo pomagali v ta namen, da so uduši pravo mnenje davkoplačevalnega prebivalstva ter se zastopniki ogromne večine naroda našega potisnejo v deželnem zboru v manjšino. Uže volilni red za kranjsko vojvodino od 2il. februarja lrtiil je tako pristransko napravljen, da ima kmetijsko ljudstvo, — in ravno to je, pravo jedro našo dežele, kakor sploh celega cesarstva - nerazmerno tnalo poslancev voliti nasproti mestom, zlasti pa nasproti tako zvanemu velikemu posestvu, ki skoro tretjino poslancev v zbornico pošilja, dasi taka pred-provica ni niti v njegovi gospodarstveni veljavi, niti v znesku od njega plačanega davka utemeljena. Kranjski deželni zbor je zato v liajuda-nejšili ndresah :10. avgusta 1870 in I t. okt. 1871 naglašal nujno potrebo, da se deželni volilni red prennrcdi in popravi z ozirom na potrebe deželo po razmerah davkarskih in drugih bremen , ter z oziroma na število davkoplačevalcev v raznih skupinah. Tačasne vlade, ža-libožo, naših prošenj iu želja niso hotelo priporočiti Vašemu Veličanstvu in kranjska dežela je morala lani voliti zopet na podlagi 110 pravičnega volilnega reda, voliti pod nezaslišanim pritiskom vladnih organov, da no govorimo o naravnost nepostavnih, po kazenskem zakonu kaznjivih činov, ki so, dasi objavljeni Se dozdaj nekaznovani ostali. Britkim srcem čuti slovenski narod na Kranjskem pa tudi v sosednih deželah, da so narodna ravnopravnost, brez katero je celi oh stanek mnogojezičiin Avstrijo nemogoč, niti v naših šolah niil v uradih dejansko ne izvršuje, da možje, kterim je Vaše Veličanstvo izročilo krmilo države, povsod i/.podkopavajo koren našemu narodnemu bitju in tnko, narodu opravi- Cen Btrah za njegovo bodočnost in eksistenco vzbujajo. Vašo Veličanstvo! Vže tačas, ko je Vaše Veličanstvo v prvič milostno blagovolilo deliti svojo vladarsko oblast z ljudskimi zastopi, žo tačas pred tridesetimi leti so zaupui možje sloveuskega naroda, kateri v številu enega in pol miljonu skupno živi od Drave iu Mure do jadranskega morja iu izuad Triglava do Sotle iu Kolpe in čegar naravno središče je Kranjska z glavnim mestom Ljubljano, uaglašali in v prošnjah do Vlado razodevali goreče želje celega slovenskega naroda, da naj se vsi Vašemu Veličanstvu verno vdani Sloveuci združijo v eno administrativno iu čo mogočo državnopravno celoto. Tudi kranjski deželni zbor jo v svojih adresah do Vašega Veličanstva 30. avgusta 1870 in 14. oktobra 1871 povdarjal veliko koristi tega združenja, vsled kterega bi slo venski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo potezal, ktero bi mu dajala združena moč. Kranjski deželni zbor bi zanemarjal svoje svete dolžnosti do lastnega narodu, ako bi tudi zdaj ne ponavljal staro prošnje vseh Slovencev, zanašajo so ua enako ljubezen Vaš. Veličanstva do vseh svojih narodov, iu pričakovaje, da bode modrosti Vaš. Veličaustva gotovo mogoče najti sredstva in pota, da bi se zadostilo tej vedno glasneje iu glasneje razodevam živi želji vseh Slovencev po združenji slovenskih pokrajin eno celoto. Pa tudi z ozirom na splofine državne razmere moramo resnico povdarjati, da ustava pod vladajočo sisteino ue v najmanjšej meri ni obrodila sadu, ki so ga nekateri krogi tako zaupljivo od nje prečakovali , ker ue samo da narodov ni pomirila, in blagostanje države prav nič ne zboljšala, je temveč nasprotstvo med narodi poostrila in njihova bremena tako pomnožila, da se revščina očividuo čedulje bolj širi med ljudstvom. Vzroki vseh teh nadlog iskati so najprvo v nenaravnem državnem zastojm , oziroma v nepravičnem volilnem redu , kteri je kriv, da večina državnega zbora ne reprozent.uje večine avstrijskega prebivalstva, da se toraj ue opira na večino narodov in zato nima potrebne moči do vlade, da bi obrnila državo na boljši tir. Negotovo je evropsko stanje; mir sveta ne stoji nu trdnem stalu. Čas utegne priti, ko država potrebuje trdno složuOBti in radovoljue požrtvovalno^svojih narodov. Sveta dolžnost avstrijskih državnikov je toraj, narode zadovoljiti in vneti za skupno državne intrese pod preblago prislovico Vašega Veličanstva: „Vi-ribus unitiB." To pa je le mogoče ua podlagi euake pravice do vseh. Najzvestejši udani deželni zbor tedaj po-klada Presvitlemu prestolu preponižno prošnjo: Vuše Veličanstvo nuj blagovoli na državno krmilo poklicati može, ktere je resna volja ustavne pravico po Vašem Veličanstvu vsem narodom najmilostljivejšo podeljene, zagotoviti na podlagi resnične ravnopravnosti in pravičnega narodnega zastopa ter po tem potu narediti oni hlugonosni mir med narodi, ki edini stvarja znotraj srečno, na zunaj mogočno Avstrijo. Log ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo V Ljubljani, 5. oktobra 187«. Br. J Bloiweis Dr. J Vosnjak. Dr. V. Zamik L. Svetoc. Kari Klun. V. Pfoifer. Grof Barlio. 0. Dotelja. F. Potočnik. A. Navratil. Pakiz. Lavroncič. Dr. Poklukar L. Robič A. Kohlor Ta se v zboru bere slovenski in nemški v strmenje nemškutarjev, deželni glavar reče, da bo razpravo o nji in volitev odseka sedmerih udov, ki uaj to adreso in v eni prihodnjih sej o ujej poroča, stavil na dnevni red ene prihodnjih sej. Poročilo dožulucga odbora o privolitvi na-(lada po 42% ua prave davke v občini Li-berga za razširjenje pokopališča in sidauju mrtvašnice se izroči gospodarskemu odsoku, na to pa pride na vrsto poročilo verifikacijskegtt odseka o volitvi Iločevarjevi v No-vemmeBtu ; pri tem se vname živahen razgovor. Dr. Schrey poročevalec predlaga, naj se ta volitev potrdi, ker odsek pri njenem pretro-sanji ui našel nič nepostavnega ali sploh ta-iega, po čemur bi bila volitev neveljavna. Zoper predlog ta se prvi oglasi poslanec dr. Poklukar, ki v daljnem govoru pregleda nepostavnosti, ki bo se tu godile pred volitvijo in po volitvi. On je ud odseka, pa se jo prepričal , da nemČurska večina odsekova se ni marala spuščati v natančneji pretres, nji je bilo le za glasovanje in tako je bilo vse posvetovanje kratko. Največa napaka — pravi — jo bila po mestih ta, da bo s trotjinsko pri-kludo na redno davke delali okrajni glavarji, kakor so je njim bolje zdelo; v Krškem je bila vračunenu, drugje ue. Tudi je okrajni glavar ka-siral po županstvu sestavljeni imenik volilcev tako so bili izpuščeni nekteri, ki bi bili imeli ostati v njem, med temi tudi največi davkoplačevalec gospod Pieifer, drugi pa so prišli v zapisnik, čeravno po postavnih določbah ne bi smeli imeti tu volilne pravice; tako neki Klemenčič, ki ima svoje pravo bivališče v Mo kronogu, pa je vendar med volilci Hočevarje viuii. — V Kostanjevici so med volilci tudi soduijski in davkovski uradniki, čeravno {njihovo uradišče spada k občini Dobe in skoro vsi tum stanujejo; teh volilcev je veliko. (Govornik bere neko postavno določbo o tem, da nekdanji samostan kostanjevški spada res občino Dobe.) Tudi učitelj je proti postavi dobil glasovnico od okrajnega glavarja, ko se jo zavezal, da bo ustavove.rno volil. — V No vemmestu so se med volilce vpisali vsi avskul tanti in praktikanti pri sodniji, ki tudi po postavi nimajo volilne pravice, ter dali svojo glasove po ukazu sodnijskega predsednika Hočevarju. Marsikteremu pa bo ta pravica ui dala kakor u. pr. prolesorju Trdini; v Metliki so ui avnalo po postavi, najmanj pa v Višnjigori tukaj je žo Vesteneckov okraj, zato so volilni imeniki tudi tako čudni, da zdaj v celi Evropi gotovo nikjer. Nek volilec (Turek) je bil ravno ječi, ko so so glasovnice razuašule, pa jo vendar volil Hočevarja. Občina Stari trg ne spada pod mesto, zato so bili tudi iz imenika zbrisani nekteri, tiiti namreč, ki bi bili volili Grasselija, drugi pa ue, ki so volili Hočevarja To jo dvojna mera. Duhovniku beuelicijatu so tudi vzeli volilno pravico, čeravno mu po po stavi gre. Reklamacije pred volitvijo so bile več krajih prepozne, in čo onih, ki so pozneje došle deželnemu odboru, ne bi imel pretresati zbor, čemu se pa volitev v zboru sploh pre tresii. Povsod ima o veljavi volitev zadnjo bc sedo deželni zbor, ki mora gledati na svojo čast, da se no vriuejo vu-nj poslanci po uepo stavnih volitvah. PreidoČ na volitev samo — pravi, da je največa nenaravnost ta, da v volilno komisij ui bil nu slovenski zemlji voljen noben Slove nec. Tako ho jo tudi ta komisija sila pristrau sko obnašala, iu tuko so prišla v volilni spis spučena imenu od Grassellija, taki glasovi se mu tudi niso všteli, pač pa Hočevarju eden, pr kterem stoji samo Martin. Kjer so se take napake godile, volitev vendar nc more veljavna biti. — Najhuje je pak kupovanje glasov. Da tak poslanec sedi med nami, žali čast tega zbora. Kje bodo ostali zastopniki dežele, če na njih sedežu denar sedi I Nemškutarji zaženo viš, na narodni strani iu po galerijah pa ju tem besedam živahna pohvalama dr. Poklukarjeiu govori poslanec S v e-e c. Ta potrdi vse, kar jo rekel predgovoruik. Odsek ui pretresal to volitve uič, ampak zanašal se je lo uajglasovauje, ker moč je pred pravico." Okrajni glavarji so s trotjinako pri-klado ravnali, kakor jim jo boljo kazalo. (Govornik bere v dokaz tega dopis Derbiccv do loške županijc, v kterem stoji, da se ta priklada ue smo všteti iu to po „višem ukazu".) otem posname z uekterimi pristavki dr. Po-klukarjeve izjave in pride do vradnega pritiska na volilce. V Novemmestu so neki vdovi obetali, da če voli Hočevarja, jej bo davek znižan in če ga ue bo mogla plačati , jo bodo čakali zanj. Lekarničarju bo hudo žugali in okrajni zdravnik dr. Rohm mu je rekel, da če gre volit Grassellija, ga bo ou končal. — Kupovanje glasov se je vršilo — kakor kmet pravi — prav „grobo". V dokaz temu našteje celo rujdo oseb, ki so se s tem umazanim poslom pečale iu ktero bo bo klatile okrog in po veliko dajale po 10, 20, 40 in celo po 100 gld. za en glas Dr. Bleiweis praša vmes: Kdo jc pa vse to plačeval?). To je res škandal, kakoršnemu po vsi nuši Evropi ni para. Ali bouio mogli sedeti zraven poslanca, po kterem se bo s prstom kazalo iu reklo : „ta je svoj sedež kupil ?" Ilud vriš med nemškutarji iu klici „zur Ord-nung!") Zato stavi predlog', naj se potrditev te volitve odloži do tje, ko bo sodnijska obravnava o kupovanju glasov končana, — to zahteva čast zbora, to bo zahtevalo od nas ljudstvo. Živahna pohvala na strani narodnjakov in na galeriji. Predsednik vitez Kaltenegger reče, da govornika Bicer ne bo klical, „k redu", pač pa spominja, naj bi so govorniki sploh mauj dotikali oseb, kakor stvari. Vitez Langer predlaga, uaj bi se končala debata, ktera je njemu sitna, še bolj pa Hočevarju, ki z neko nerazumljivo neobčutljivostjo posluša avoje grehe. Konec debate nemčurji sprejmo, in dobi besedo še dr. Voš njak, ki se je že prej za-njo oglasil. Dr. V oš njak pritrjujo predgovornikoma to, da tej volitvi manjka vsega za veljavnost. Kako so glasove za-se dobivali, o tem pove tudi on en izgled. V Višnjigori je volilec, ki nikdar davka na plača. Naložen mu je, a da se ru-biti in takrat pravijo, da je berač, da ne moro nič plačati; volil jc pa vendar Hočevarja. Potem navede nekaj izgledov iz Stajarskega iu češkega o preloženji potrdilu volitev, pri kterih je bil kak dvom o tem, so bc li pravilno vršile ali ne. Tako pa so ne ravna nikjer, kakor našem zboru. Poslanec, na kterem jo le ]>i-čica suma, daje sedež kupil, no sme Bedeti med nami, dokler se ni popolnoma opral. Za takega poslanca pa ni prostora med nami, naj se imenuje Hočevar ali kakor koli. Hočevar so oglasi, rekši, da jo vso to izmišljija iu z „jasuo nevoljo zavrne od sebe sum, da bi bil on glasove kupoval." (Klici: „Vi ne, a drugi za vaš denar.) Dr. Vošujak na to bero notarsko potrjeno pismo nekega volilen, ki je dan po volitvi v Metliki bulial se, da za lločevarjeve denarje pije. Poročevalec dr. Schrey, zagovornik Hočevarjev, skuša z golimi frazami v silno dolgočasnem govoru oprati svojega klijenta iu pravi, da vhc, kar ho narodnjaki navedli, je le izmi-Slija, pa ho mu no posreči, to tudi dokazati. Hočevar zr6 vedno verno v4-nj, njegov govor mu je flašter na bolno vest, to He vidi na njegovem na HmeU zatogujenem zadovoljnem obrazu. j Ko jo „zlati Robert" končal Bvoj „speech" popravi šo poslanec gosp. Svetec izjavo njegovo zarad ovadbe oseb; čo niso res tako ravnale, naj pa tožijo, ako so čutijo žaljene. Tudi poslanec g. Kluu popravi Scbroyevo trditev s tem, da jc Hočevar poslal denarja za požarno stražo v Metliko; to se jo zgodilo po volitvi, denar za agitacije pa je poslal pred volitvijo; tudi koustatira, da ima boueficijat v Višnji gori res volilno pravico, ki mu je bila lutos vzeta že kot davkoplačevalec. l'ri glasovauji nemčurji vržejo Svetčev predlog, potrdijo pa pri ustnem glasovanji volitev Iločevarjevo z 19 proti 14 glasovi. Načrt postavo o iztirjevanji denarnih dolgov od občin iu skladnih družeb so potrdi, a tretjo branje, t. j. konečua potrditev odloži do ene prihoduih sej, ker je treba še uekterih pozvedeb. Obravnava o postavi zarad rejo plemenskih bikov se zavoljo pozne ure, ker bo debata dalje trajala, po predlogu gosp. dr. Rlei-\veisa odloži za prihodnjo sejo, potrdi se jm računski sklep kranjskega normalno-šolskega zaklada s .'5817 gld. !)8 kr. gotovine in 134G28 gld. I1/., kr. premoženja. Prošnja glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega mahii zapremembo §.3l dotične postave tako, da bi se požiganje na mahu podaljšalo, da bi bilo dovoljeno namreč od 15. avgusta do 1. maja, se ue vsliši. čeravno jo namreč poslanec Potočnik celo v nemškem jeziku prav tojilo zagovarja, so drži nemšku-tarska večiua veudar Dežmauovega nasveta ter zavrže Potočnikov predlog. Po vsem tem so seja sklene, ostale točke dnevnega reda pa se prelože na 8. Sejo, ki je bila včeraj 7. oktobra. Osma seja 7. oktobra. Deželni predsednik sporoči odgovor presvitlega cesarja zboru za njegovo čestitanje k godu v zadnji seji. Zbornica sprejme to sporočilo z živahnimi klici „slaval" Postava že zadnjič pretresana o iztrjovauji novčuih dolgov od občin in skladnih združeb se sprejme po malih spremembah teksta tudi v tretjem branji, o postavi zarad reje plemenskih bikov se prične pa že živahna debata. Prvi v splošnji debati so oglasi poslanec gosp. dr. lileivvois povdarjajoč potrebo te postavo za našo deželo, ki jo v vednih velikih nadlogah. Vezana jo večidel na živino, to jo njen kupital, kateri pa jo zdaj zelo slabo naložen in nese komaj po 2% obresti. Poglavitna vzroka temu sta dva : 1. po toliko občinah tskupni pašniki niso šo razdeljeni, 2. jo šo jirc-malo bikov. Vsled prvega je paša slaba, vsled druzega pa postajajo krave jalovo, ker jih pride na enega junca preveč. Potreba take postave se je pokazala ne le pri nas, — tudi po deželah, kjer je živinoreja na vse boljši stopinji kakor na Kranjskem. Toda poHtava mora biti vse drugačna nego danes tu som predložena po odseku ,,popravljena." Kaj bo hasnilo vse, če ostauo nespremenjen C. paragraf, po kterem si mora občina napraviti lastnega bika le, ako so več ko polovica občanov za to izreče 1 Dokler bo postave določba taka, je Skoda sklepati jo, ves trud bo zastonj. D e ž m a u temu ugovarja in pravi, da je kmetijska družba kranjska imela žo po G00 gld. na leto za premiranje bikov, zakaj se je pa ta denar potom naklonil živinozdravuišnici I To je bili} gotovo očitna škoda živinoreji. Ta postava, kakor je zdaj, je posneta najbolj po štajaraki, če no bo popolna, so bo dala že šo pozneje popraviti. Napredek v živinoreji ho ne da koinandirati; če kakšna občiua ue bo marala ravnati se po postavi, saj bo s tem le ona sama kaznovana. Ur. U 1 o i w e i s mu odgovarja rekši, da premije za juuco so iiuole jako malo vspeha, uikogar niso spodbujalo, komisija jih je delila večkrat le zato, da jih ni zopet uazaj domu nesla, ker bi bili ljudje lahko rekli, da so iz njih norca dela. A delila teh premij ni kmetijska družba, temveč vlada, da so se toraj odpravile, za to on kot tajnik kmetijske družbe nič ue more, česar ga Dežman dolži. Štajarsko jiostavo od 1. 19(io tudi on pozna; res je le na papirji, a zakaj? Zato, ker predaleč sega; ne velja namreč le plemenskim bikom, marveč vsim strokom živinoreje, kako in kaka naj so sadi klaja, kako naj se plaušari itd. Naša postava bo z vso spremembo najpripravnejša za kranjsko deželo. Dežman je rekel, da se zboljšanje živinoreje ue da koinandirati. Kako jia, da njegova stranka hoče koinandirati občine drugje, kaj pa šolska poslopja, ki so pravo palače? Za občino ne bo naprava junca pač nobena posebua naklada. Če bode dala občina kakih 150 gld. za nj, saj ga bo čez kake 3 ali 4 leta lahko zopet prodala. Koliko pa bo pri živini na boljem I Dežman misli, da je subvencija, ki jo dobiva kmetijska družba od miuisterstva kmetijstva, gotovo tudi za premije za živinorejo. Tndi misli, da v kmetijski družbi ta postava še ui bila dosti prerešetaua, ko se je podala deželnemu odboru, kteri jo je pridružil zbornici. Piki bi bili dražji, kakor misli dr. Blei-weis, ker župan vsaj ne bo imel bika sam za se, če ga nobeden v občini ue bo maral. Poslanec dr. Poklukar zavrača Dež-mana s tem, da subvencija, ki jo dobiva kmetijska družba, se ne obrača za premije, ampak lo za nakup plemenjske govedi (krav in telic) po Koroškem in Žtajarskem, ki se potem prodaja domačim živinorejcem pod posebnimi pogoji. Postava je bila v kmetijski družbi in njenih podružnicah pač dobro pretresana, ker zoper njo od miuisterstva ni bilo nobenega ugovora, pač pa zahvale, da se tudi za živinorejo kaj stori. On misli, da bo postava dobra iu deželi koristna. Poročevalec baron T a u I f e r e r se drži Dežmanovih razlogov in po odseku popravljenega" postavnega načrta. V nadrobni debati se pri §. (5 , oglasi g. dr. 151 e i w e i s z opombo , da je ravno od tega paragrafa odvisna osoda'vso postave. Naj bo namreč kaka reč še tako dobra, vendar najde veliko nasprotnikov. Pričelo se bodo agitacijo v občini in kmalu jih bo na tisti strani več, ki ne bodo marali kupiti. junca. Naj bi se toraj ta paragraf sprejel po prvotni sestavi, sicer ne bo postava za nič. In vendar je dobra, ministerstvo samo jo je pohvalilo in reklo, da, če, bi jo ne podal deželni zbor, predložila bi jo vlada sama. Istega mnenja je bila lu kajšnja vlada, kar spričuje , da jej jo bila po polnoma dobro znana. Slednjič stavi predlog: naj se v (i. izbriše zadnji stavek: ,,ako je več ko polovica s tem zadovoljna." D e ž m a n ostane pil tem , da bi so takemu ukazu upirale občine ter da bi razburil prebivalstvo. Isto trdi poročevalec baron Tauffe-rer, ki jo po vsem lu jek Dežmana. Pri glasovauji o tem paragrafu je le lft uemškutarjev za odsekov predlog, dva glasujeta z našimi ; aker štirih narodnih ni bilo nazočih, ima dr. Cleiweisov predlog le 14 glasov iu p a d e. Vsi drugi paragrafi Be sprejmo |po odse-tovem predlogu, pri ustnem glasovanji obvelja odsekov uačrt le z 2 glasoma večine (17 „da", 15 „ne"), ker sta dva ustavoverca, vitez Ga-riboldi in dr. Schrey , z našimi glasovala; če bi bila poslanca gg. Navratil in Detelja navzoča , bi bil obveljal predlog gosp. dr. Blei-weisa. To naj bo našim poslancem opomba, da naj bodo zmiraj vBi na svojem mestu, če se že vdeležujejo obravnav. Za tem bo prišla razna poročila odseka za pretroaanje letnega poročila deželnega odbora na vrsto. Zbor pritrdi vsem ukrepom deželnega odbora z uekterimi pristavki. Poslanec gosp. Potočnik vpraša deželnega glavarja, kako je z onimi tcdcuskiini skladbami v Kropi, ki so bilo lansko leto od deželnega zbora sklenjene? Vit. Kaltenegger obljubi odgovor prihodnjič, ker 11111 ta reč ni popoluom znana. Poslanec gosp. K 1 u n poroča o §. 'J letnega poročila deželnega odbora o delovanji, ki se tiče šol, ter stavi naslednjo predloge : 1. Deželni odbor naj po razmeri poročila o vspeliu zadnjega šolskega leta obrtnijske šole v Novem mestu, ki je bila letos samo še za poBkušnjo puščena, potrebno vravna, da se ta šola ohrani in povzdigne. 2. Deželnemu odboru so naroči preiskovati, bi li ne bilo mogoče, da ae poduk v šoli na Slapu v nemščini razširi na dve v prvotnem učnem za ta poduk odločeui uri, kterega naj bi oskrbovali sedanji učitelji, in da naj eveu-tuelno odbor to zaukaže. 3. Deželnemu odboru se naroči skrbeti za to, da se poduk o vinoreji v šoli na Slapu tako vravna, da se bode oziral tudi na posebno vinorejske razmere na Dolenjskem. 4. Deželnemu odboru se naroči, visoko vlado prositi, da bi so stroški za okrajne in deželne učiteljske konlerencije plačevali iz državne blagajnice. 5. Plača III. učitelja v Trnovem in Višnji gori s 400 gld., kakor tudi povikšanjc plače II. učitelja v Dobrem polji se za 1. 1878. odobri, ob enem pa izreče želja, da naj se v prihodnje učiteljske plače samo iz tega vzroka uo povikšujejo, ker se po večkratnem razpisu za nje ni oglasil noben prosilec. (i. O šoli v llarijah se deželnemu odboru prepusti, da naj reč v ponv/.umljeiiji z deželnim šolskim svetom reši, ob enem pa učiteljsko plačo določi z manj kakor s 500 gld. 7. Deželni zbor vstanovitev paralelnega 1. razreda za deklico na ljudski šoli v Kranji radostno jemlje na znanje, ter jo v posnemanje priporoča pri najvišjem razredu po vsili večrazrednih šolali, zlasti kjer se ne morejo vstanoviti posebne dekliško šole. h, Učitelju g. Jožefu Topolovšku v Za-gorji so dovoli osebna priklatiti 50 gld. iu sicer za 1. 1K77 iz pavšalnega, z I. 1878 pa iz dodatnega kredita (Nachtragskredit). '.). Vse druge, tukaj ne posebno omenjene zadevo, ktorih so bilo nektere rešene že v proračunu normalno-šolskega zaklada, nektero pa slavnemu zboru v pretres izročene po posebnih predlogih, deželni zbor blagovoljno ua znanje vzame. Zbor soglasno sprejme vse predloge. Dr. Deu jioročn o prošnji trga Postojne, Ida bi se odlušil od drugih občin, s kterimi je zdaj združen, in postal občina sama zii-se Podpirajoč to prošnjo omeni, da se Postojna po trgovini in jami vzdiguje, drugo občine pa propadajo, in vendar imajo vse enako skladati za skupne BtroSke. Govornik predlaga, naj bi se ta prošnja oddala deželnemu odboru, da se ozira mVnjo pri uvedenji postave o združenji občin. Predlog se sprejme. Isti poroča o enaki prošnji nekterih pre bivalcev Krškega mesta za samostojno mestno občino, ki je zdaj združena z okolico, in predlaga, da bi se tudi ta prošnja oddala deželnemu odboru, ker bo enkrat že prosili, pa niso bilo vslišani. Poslanec g. P f e i f e r pojasni, da to ni prošuja krške občine, ampak le nekterih ne-zadovoljnežov. Ko je on postal župan, mu je tudi nekaj meščauov izročilo prošnjo zarazlu-šitev, a tudi veliko zoper to. Tem jo prišteti cel6 grof Anton Auersperg (Auastasius Griiu), ki se je pismeno izrekel zoper razlušitev, ker bi bila škodljiva za mesto. (Govornik prebere lastnoročno pismo njegovo.) V seji občinskega zastopa, ki jo je zavoljo tega »klical, je bilo med 20 odborniki jih 17 zoper ločitev, zft-njo pa le 3. Prošnja ta je sostavljena iz samih fraz in ui vredna, da bi se nanjo ozir jemal. — Dalje dokaže po številkah, koliko jo mesto proti okolici na boljem. Okolica ima čez 4000 prebivalcev, pa le 13 zastopnikov, mesto pa nekaj čez 800 prebivalcev, pa ima vendar celih 11 odbornikov. Isto dokaže po davkih in tudi to, da bo mestna občina sama za-se težko stala. Zato predlaga, naj bi zbor o tej prošnji prestopil na dnevni red. Dr. V o š n j a k očita nasprotnikom nedoslednost, ker so prej vedno potezali se za velike občine, zdaj jih pa hočejo raztrgati. (Konec sledi.) Iz Bosno. Višji poveljnik Filipovič je 5. t. m. sicer poročal na Dunaj, da je Bosna pomirjena in v oblasti c. kr. vojne avstrijske in cesar so. mu zu to sporočili svojo zahvalo, vendar nam telegraf poroča , da se je moral generalmajor Rheinliinder C. t. m. celi dan bojevati z vstajniki na južnovzhodnih višinah pri Peči. Naši hrabri vojaki so sovražnika sicer premagali, a zgubili so sami okoli IGO do 170 mož; med njimi so ubiti podpolkovnik Eltz, poveljnik 70. reservinega polka, Btotuik Poloni 71. reserv. polka, nadlajtenant Janovski 12. lovskega ha talijona in lajtenant Miiller 48. polka. Ranjeni so: Major Pokorni 1. lovskega batalijona (lahko) lajt. Lethay 7G. reserv polka (težko), Korselt 12. lovskega batalijona (lahko), BerthoUy ravno istega batalijona (težko) in Bujnovič <18 reserv. polka (lahko.) 7. t. m. so je bitev nadaljevala, pa posamno8ti njene še niso znane. Fml. Jo-vanovič naznanja, da so mu razkolniki Tre-binjski in zastopniki občin v Znbcih, Kruše-vici, Sutorini in Šumi izročili adrese v kterih cesarju obetajo hvaležnost, pokorščino in vdanost, ter pristavljajo, da hercegovinski narod nikdar ne bode opustil moliti za srečo in blagor najvišje cesarske, rodbine. Primora Bosno in Hercogovino z dožolami našega carstva. Bosna obsega 10fi()["J milj in ima kakih 1,125.000 prebivalcev in sicer 385.000 moha-medanov, 561.000 rnzkolnikov, 108.000 katoličanov, 6000 ciganov in 5000 judov. Hercegovina obsega 300Q milj in šteje 200.000 prebivalcev, t. j. 180.000 razkoluikov, 02.000 mo hamedauov in 48.000 katoličanov. Obe deželi tedaj imate 1360^ milj in 1,415.000 prebival- cev, ter ste glede velikosti svoje večje kakor Češka in Moravska skupaj, ker ima Češka samo 1)44-71, Moravska pa 403 8, tedaj obe 134G-79Q milj. Prebivalcev pa imate te dve deželi petkrat toliko kakor Bosna in Her, cegoviua , ker jih šteje Češka 5,107.313, Moravska pa 1,990.774, tedaj skupaj 7,098.088. Š t a j a r h k a ima 407^ milj s 1,087.508 prebivalci, Dalmacija 232Q milj in 675.000 prebivalcev, Koroška 188Q milj in 342.409 prebivalcev, Kranjska 181 □ milj in 473.393 prebivalcev, Primorsko 145[3 milj in 502.875 prebivalcev; vse te dežele imate tedaj 1153Q] milj iu 3,141.245 prebivalcev, ter vse skupaj niso tako velike kakor Bosna in Hercegovina, prebivalcev pa imajo 2'/* toliko ka kor one. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 9. oktobra. iVlinisfcrMli.it kriza ogerska napra vila je enako krizo na Dunaji. Novine dunajske poročujo soglasno, da jo ministerstvo cesarju izročila prošnjo, naj bi so o njihovi že 3. julija izročenijodpovedi odločil, ker se bliža državni zbor in je treba sestaviti proračunske predloge. Vradna ,,W. Ztg." poroča, da bo c e b a r o d p o v e d s p r c j o 1 i , pa ministrom naročili, da naj nadaljujejo službo, dokler ne bodo imenovani njihovi nasledniki. Preden se odločijo, bo hočejo cesar posvetovati z najveljavnejšimi državnimi poslanci, da se natančno poduče o notranjem stanji našega cesarstva. Ilerbst in Rechbauer sta bila neki že poklicana k cesarju. Tudi vnanji ministri zlasti Andrassy so v nevarnosti, da bodo morali popustiti Bvoje službe; pa Andrassy neki šo vedno misli, da mu bode mogoče v Cisli in Transli na krmilo spraviti može svojih misli in načel. Nekdanje njegovo glasilo, „Pester Lloyd" pa trdi , da Andrassy ne more več ostati minister, in se v dokaz sklicuje na to, da cesarja ni spremil na Ogersko in so pripravlja celo na odhod v Terebes, kjer ima svojo grajščino. Naši ministri so imeli 4. t. m. posvetovanje, pri kterem ao se nekteri ministri odločno (V) izjavili, da pri sedanjih okoliščinah ne prevzemi') več ininisterstva. Te dni se bodo na Dunaju zbrali nekteri državni poslanci, da se posvetujejo , kaj jim je vsled splošne ministerske krize storiti. ,,N. W. Tag-blatt" piše, da bodo sicer poskusili na krmilu poklicati parlamentarično ministerstvo, vendar pa dobro podučeni krogi sodijo , da so utegne ta kriza razširiti na vse osebe vseli treh mi-nisterstev, dunajskih, ogerskih in skupnih (kar se je res zgodilo), ter premeniti tudi vse dr-žavnopravne razmere avstrijskega cesarstva. O odpovedi Auerspcrgovega ministerstva na Dunaji sodijo, da jo bode cesar sprejel, o naslednikih njegovih pa se prav nič ne more vedeti. Odpoved ogerskih ministrov ho cesar na znanje vzeli ter so 5. t. m. ministre v Bu-dupešti k sebi poklicali. Tisza je cesarju svetoval, du naj hc pokličejo Szlavy, Bitto, Sza-pary, Majlath ali Simonyi. Slavy, Majlath in Sennyey so bili reH žo poklicani k cesarju, pa ker se hočejo cesar posvetovati z vsemi strankami , preden izvolijo novo ministerstvo, ter zaslišali tudi nektere može, kterih zdaj ni v Budupešti, bodo drugo državnike k sebi poklicali na Dunaj ali jm v Budapešt, kamor v četrtek zopet odidejo. Dosedanje ministerstvo bode začasno šo dalje opravljalo svoj posel. Levičarji ho h sedanjim ministerstvom tako malo zadovoljni, da so sklenili ljudem priporočati, fiKsŠr- Dalje v prilogi. naj tisti dan, ko se razglasi njegov odstop, ineBto razsvitlč. Glavni vzrok odpovedi, pravi „Naplo", bo stroški bosenske vojske, za ktere bi bilo treba koncem prihodnjega leta izdati 400 milj. obligacij, kar bi po odbitih letos plačanih stroških znašalo 300 milj. novih dolgov, in 40 milj. Btalnega primanjkljeja na leto. Pri teh okoliščinah Szellu ni bilo mogoče ostati v ministeratvu. Madjarom se zd<5 Btroški za skupne zadeve vedno preveliki, za madjarsko baharijo pa jim nobeni izdatki niso previsoki. Slioil (liinviiepi rliorn se jo zarad ministerake krize nekoliko zakasnil, vendar poroča „Montags-Revue", da se snide koncem tega meseca. ■ se poroča, da prideta 17. t. m. tje bavarski princ Leopold in sopruga njegova Gizela cesar jeviča Rudolfa obiskat. Tudi cesarica bode to leto še obiBkala svojega sina v glavnem mestu češkem. Vnanje države. Kttlijiniski listi so poročali, da sta so ministra vnanjih zadev in vojne odpovedala, pa dobropodučeni krogi tej novici oporekajo. Francoski maršal je nadvojvodu Fri-drihu podelil veliki red častne legije. £[]>uiijski bivši poslanec v Carigradu je postal poslanec na Dunaji. Izvirni dopisi. Ik Ijuliljano, 8. okt. (Naš e .pravo do domovine.) „0 slov. časnikarstvu" pisal jo znaniizvrstni pisatelj S—cv „S1. Narodu" članek o kterem naj tudi mi nekoliko spregovorimo. Odobravamo poleg druzega, kar pisatelj piše o potrebi nemškega časnika za slovenske meščane , ker so tega jezika bolj vajeni', in prav zaradi jezikovo nezmožnosti obračajo slovenskim listom hrbet; na ta način bi [se marsikateri pridobil, ki jo zdaj več ali manj neutra len. Ko bi se tak list izdajal v Zagrebu, moralo bi se zato skrbeti, da bi ne pisal samo o hrvatskih zadevah, kakor jo pri zagrebških listih navada, ki se Slovencev komaj vsake kvatre enkrat spominjajo. V drugih odstavkih pa g. S—c misli razvija, kojih ne moremo po vsem potrditi. Ou se postavi popolnem na stališče Danvina, in akceptira teorijo, da ima močnejši pravico sla-bejega zatreti; po tej mora so ve da Slovencem slabo bodočnost obetati, in jim skoraj pogin prerokovati. S—c pravi, da smo Slovenci napredna straža Jugoslovanstva, in ncmanio druge naloge v zgodovini; recimo,daje to res; pa potem jo treba pomisliti, da napredna straža včasih napreduje, včasih so umika; zna so zgoditi, da se mora popolnem umakniti. Tu stojimo zopet pred teorijo „kampf uhih daaeiu," pred teorijo pravice močnejega. Ako to teorijo priznamo, potem priznamo tudi, da nas Nemci smejo uničiti, čo le morejo. Konstatirati je treba, da doaedaj nismo stali na tem stališči. O. S-c naa postavi s tem na enako Btopinjo z Indijani v Ameriki, katere Angleži čedalje bolj uničujejo in odrivajo. Pomisliti jo treba, da smo Slovani kulturen narod, in da smo žc polje obdelovali, ko so Nemci po svojih šumah š" medvede lovili. Če imajo Nemci sedaj večjo kulturo, večjo literaturo, ker so šo izobraževali ko je nas še Turek in Tat,ar tlačil, iz tega šo nikakor ne sledi, da imajo pravico , zadušiti nas in pregnati s sedajnih sedežev, ali pa nas toliko stiskati, da hi morali počasi izumreti, in mi jim to pravico nikdar priznati ne smemo ker niHino kaki divji Indijanci. Rekel bo g. S—c, da se ta boj zoper nas laktično vrši: mi priznavamo in vemo, da se; pa zakaj ? Ker vlada na Nemškem brezversko darwinistično načelo, katero človeka primerja živali, in spoštuje le moč. Katoliška stranka na Nemškem pa ue misli na to, da bi nas uuičila iu ponemčila, ona hoče, da narod poleg naroda mirno dela in živi. Nekaj slepilnega je v Darvinovi teoriji, in priznavamo, da se nam bo treba vedno z nemškim življem boriti, da nas bo povsod odrival, kjer se bomo pokazali nezmožne za izvršitev svoje naloge. Pa imamo tudi pravico, braniti se, kakor Be branijo vsi drugi narodi; ako bi mi le svojo osodo v lastnih rokah imeli, šo bolj pa ako bi mi bili gospodarji v svoji hiši, — in po tem moramo pred vsem hrepeneti, — potem se bomo Nemcev s postavnimi sredstvi brez fizične sile ubrauili. Mi tukaj stanujemo in delamo, in imamo pravico do naše domovine, in ni je nobene boljše literature, ki bi kakemu narodu pravico v roke dala, da nas od tu prežene. Za muogo tistih zmag, ki jih g. S—c uemški kulturi pripisuje , zahvaliti se imajo samo fizični sili. Francozi bo Flsass vzeli in ga deloma pofrau cozili, ker so jo imeli v svoji pesti. Zakaj pa drugih nemških dežela, ki leže ob francoski meji, niso mogli poirancoziti, akoravno so imeli pred leti bolj razvito literaturo, nego Nemci? Zato ne, ker jih niso v svoji oblasti imeli. Delajmo le za vresničenje nam vsem zagotovljene deželne avtonomije in potem se nebojmo za narodnost, naj bodo Nemci še tako civilizirani in učeni. Danska literatura gotovo ni tolika, ko nemška, pa vendar Dancev niso mogli ponemčiti, ker v političnem oziru do njih niso imeli nobene moči. Še nekaj strahov moramo odgnati, ki nam jih je g. S—c narisal On misli, da Nemci nikoli ne bodo nehali na vzhod siliti. Proti temu pa govori naravni razvitek in zopetni propad narodov. Es ist dafiir gesorgt, dassdie bitume nicht iu den himmel \vachsen — drevesa ne zrastejo do neba. Francozi so bili v času svo jega cveta tudi tako rodovitni, da so na vse kraje kolonijo pošiljali, še na Ogerskem so Be bili naselili. Zdaj so tisto naselbine zginile, francozki narod ne pošilja novih naselbin med Bvet, še doma na Francozkem število prebivalcev pada. Ali se na zna enkrat tudi Nemcem taka goditi? V železni Kapli na Koroškem jo bila en krat cveteča nemška kolonija, bili ao večinom rudokopi. Pa ta kolonija je od leta do leta bolj hirati začela; imajo malo otrok, iu še ti bo duševni in telesni revčki; tudi je vsuhnila žila rude; nekdaj tako prevzetni Nemci, ki so na slovenskega kmeta lo z zaničevanjem gledali zdaj pri tistih kmetih beračijo in kruha prosijo. Nemške družine izumirajo ena za dr in v prej nemški trg dohajajo novi naseljenci — Kranjci, in slovenski kmetje iz okolice. To je faktum, ki ga jo opazoval pisatelj tega laBtnimi očmi. Saj tudi drugodi po Slovenskem vidimo da potomci nemških naseljencev niso bog ve kaki korenjaki ali talenti. Smemo tedaj upati in gotovo je to, da bo pritisk nemškega živelja na nas vedno bolj oslabel, dokler ne bo čisto ponehal, in ni nam treba dvomiti nad svojo bodočnostjo, kakor g. S—c. Imeli bi na ome njeni članek šo več misli deloma prikle niti, deloma nasprot postaviti, pa za danes naj to zadostuje. 1» /jtigreliii. 6. oktobra. (Vseučilišče) Dosedaj rektor dr. K. VojnoviČ je letna bil na Dunaju pri ceBarju v tu namen, da bi hrvaško Vseučilišče z avstrijskimi stopilo v dostojno (KŽT* Priloga „Slovencn„ štev. 111. vzajemnost, in preteklega meseca je bil pozvan spet tje po ministru naučnem Streinayerju menda iz istih vzrokov. Prav in koristno bi bilo, da se vravnd ta zadeva, in da bi Slovencem prosto bilo hoditi na vseučilišče v Zagreb. Kaj — ko bi se v tem smislu oglasili slovenski deželni zbori? Na vseučilišči zagrebškem učiti imata letos dva Slovenca ; dr. F, Stik nravno bogoslovje ali moral, dr. Fr. J. Celestiu pa slovensko oblikoslovje z obzirom na staroslovenski in ruski jezik. Domače novice. V Ljubljani 10. oktobra. (Konjisciran) je bil zadnji „Slovenec" zarad dopisa „iz šentviške okolice1'. Ker je slavna policija zapečatila ves stavek z glavo vred, nam ni bilo mogoče napraviti druzega popravljenega natisa. (Veleč, knez in škof dr. Janez Pogačar) so se 7. t. m. iz Gorico zopet vrnili v Ljubljano. (Deželni zbor) bode imel jutri sejo, v kteri pridete med drugim na vrsto kočevska in po-stonjska volitev. (Ogenj) je 7. t. m. zvečer uničil neko poslopje in farovški hlev na Brezovici. Tudi nekaj živine jo poginilo. (F. izkaz deželnemu odboru, poslanih mi-lodaroo za družine v vojake poklicanih rese) vistov iz Kranjskega.) Znesek milodarov po 1. izkazu 50013 gld. G9 kr. Od čistega zneska 44 gld. 18. avgusta v Mokronogu napravljene loterije, od katerega se je že .'! družinam reservistov dalo po 12 gld., ostanek gld., c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji nabiro občine Loški potok 16 gld. 75 kr., društvo strelcev v Črnomlji 30 gld., gosp. Itihard Seemaun v Ljubljani 10 gld., gosp. Pogačar Simon, c. kr. uradnik vojaškega oskrbnega urada 5 gld., dohodek svečanosti za god pre svitlega cesarja v Škofji Loki 50 gld., v jour-fix družbi v Škoiji Loki v predvečer cesarjevega rojstnega dne nabrani donesk 17 gld. 50 kr., nabira fare pri av. Križu pri Tržiču gld., nekdo daruje najdeni 1 gld., gospoda trgovca Franca Ksav. Souvan v Ljubljani 50 gld., Ljubljanska hranilnica 500 gld., gospod Virant Anton, krčmar v Logatcu 2 gld. 55 kr. po c. kr. namestniku Dolenje-Avstrijskem baronu Konradu GOO gld. od svote 10.000 gld., katere je obdaroval baron Alb. Rotschild imenu svojo rodovine M. S. pl. Rotschild; nabira županstva v Tržiču in čisti dohodek pev skega večera 18. avgusta 81 gold. 17 kr., županstvo v Domžalah 9 gld., cerkvena nabira pri sv. Ileleui 10 gld., gosp. A. Dreo, predsed nik kupčijske zbornice 30 gld., nabira faranov Št. Jurji 10 gld. — Skupni znesek 6508 gld. G kraje. Dozdaj se je vsega skupaj nabralo že 8700 gld. 64'/u kr. Gošpodičiue Lina Gallč Pavla llahn, Avgusta Malič in Anica Zeschko so v ta namen žo nubrale 401 gld. 50 kr. Razne reči. „Re ligi onslreund" imenujete so dve brošurici, kteri je ravnokar na svitlo dal knr-lnelit Fr. Serapiou a S. Andrea. Prva govori o bogotajcih druga pa o rednosti človešk Dobivate so po 20 kr., obe skupaj po pošt naročene pa za 45 kr. v komisiji knjigarne O. Klerr-ovo vdovo pred školijo št. G. Ljubljani. --- Duhovsko premem bo v ljubljan ski škofiji: Fajmoštri so postali čč. gg. Matija Lavrič v Novi Oslici, Janez ČibašekvŠt. Vidu, pri Žilčah. Premeščeni in nastavljeni bo bili čč. gg. kaplanje: Luka Hiti, beueficiat v Vipavi za kurata v Ustja; Matija Absec iz Šmartna pri Litiji za administratorja na sv. Goro, Janez Klun v Št. Vid pri Zatičiui, Anton Brodnik v Radolico, Janez Petrovčič v Moravče, Kari Kurent k sv. Križu pri Kostanjevici, Janez Bevc v Ilrenovice, Gothard Roth Logatec, Janez Molj sem. duh. v ltovte. Anton Jamnik iz Moravč v Sorico za administratorja, Aljančič Janez za II. v Moravče, Val. Bergant v Šmarten pri Litiji, Anton Šmidovuik, sem. duh. v Črnomelj. Škerjanec Matija iz Trnovega za kurata v llarijo, Anton Žgur v Trnovo, Ferd. Kogej v Ilrenovice za II., Gašper Vilman, bem. duh. v Metliko, Franc Gornik, sem. duh za benef. v Smartin pri itiji, Andrej Zaman, novop. v Smleduik, Anton Zupan, novopoBvečen v Sredujo vas v Bohinji, Anton Korbič iz Begunj v Soatro, Janez Piskar v Begunje, Jožef Laznik novop. v ČermoSnice, Val. Aljančič iz Doline v št, Jeter pri Novem mestu, Miha Lavtižar novop. Dolino, Mavrilij Šarabon iz Predaselj v Smarijo, Franc Kregar, novop. v Predaslje, Janez Brezovar z Iga v St, Rupert, Koritnik Jakob na Ig, Matej Ferčej, novop. v Drago, Jožef Borštnar v Vinico, Jakob Bajec, novop. Fari pri Kostelji. — Umrl je 28.s ept. č. g. Jakob Krasna, fajmošter v Zagradcu, in fara je razpisana 3. t m. Mirnapcč pa G. sept. V lavantiuski školiji: Uuirl je č. g. Jakob IIolc, župnik v \Vurmbergu v 53 letu 10. sept., in za provizorja tje gre č. g. Franc Osmec. Č. g. Pučko je postal župnik v Št. Ilju. — Čitalnica v Kropi napravi 13. oktobra pri prejemu novo društvu darovane zastave, veselico z sledečim programom: (1. ob 4. uri popoludne.) Sprejem zastave, katora se potem z godbo spremljena nese skoz trg v čitalnico. (II. oh 7. uri zvečer.) 1. Zabava a petjem; 2. tombola. 3. ples. Vstopnina za ude prosta, za neude 10 kr. K obilnej vdeležbi vabi ude iu neude vljudno odbor. — B o a b o b a f r i k a n a k o drevo. Za drevesom Sekvovija v Kaliforniji, katero jo največji, sledi v velikosti afrikansko drevo Boabab. Vredno je omeniti to drevo že zarad tega, ker jo ono črnemu narodu srednje Afrike tako potrebno kakor nam krompir in žito. Boabab ljubi peščeno zemljo in raste od reko Seuegalo tja do zelenega nosa (grtines Vorge-birge), v Sudanu na otoku Madagaskar in v novi Ilolandiji (Avstraliji). Boabab v Sudanu El Omarh imenovan doraste zlo visoko in široko, deblo obsega dostikrat do 90 črevljev. Kadar deblo tako debelo postane, začne v sredini gnjiti. V votlini debla je prostora za 240 ljudi. Zamorci prebivajo v njih ali pa jih pomnijo za hleve. Vej ima drevo veliko iu prav dolgih, ki so horizontalno od debla raztezajo, Spodnjo vejo nagnejo se radi svoje dolgosti na konceh do tal. Drevo je potem podobno zeleni polukrogli do 90 črevljev visoki in do 180 črevljev široki. Našli bo v drevesa vsekane napise od 300—400 let Bture, starost dreves pa so izračunih na pet do šest tisuč let. Drevo kadar je zeleno in polno listja podobno je velikemu Bolnčniku. V hudi vročini odpade mu kakor pri nas v zimi vso listje. Ono zeleni o času deževja od meseca decembra do julija. Cvetje njegovo je veliko, belo, enako našim jognjedom (Malvo), sadje je veliko in debelo tako zvani kruh opice (affenbrod). V vodi so raztopi in naredi kiselkasto omako, v katero ponuikajo zamorci svoj kuskus (vrsta kruha). Listje in koža drevesa čislani so zaradi soka, ki se steka po njih. Iz listov narede zamorci, kadar se posuše neki prah, kateri je dobro zdravilo proti drizgi, in mrzlici. — H a d ž i Loja bil je od naših vojakov te dni vjet in v Sarajevo prignan. Vprašali so naši na Dunaju, kaj naj z njim storč , in iz cesarjeve kabinetne kancelije se jim je odgovorilo, da naj vojaška sodnija izvrši svojo nalogo. Vsled tega bode ta fanatični turški pun-tar najbrže obešen. — Turški budget. Leta 1876 znašali so dohodki turške države 597,073.500 fraukov (40 kr. a. v.). Ti dohodki pristriženi so po vojski za 53,900.000 in sicer odpadejo dohodki: a) Rumunsko-srbski danak b) Bosansko-Hrcegovski . . c) Bolgarski......... d) Batuma ......... e) Srbiji in Črnigori odred-jenih delov........ 1,400.000 fr. 16,500.000 „ 35,000.000 „ 2,000.000 „ 1,500.000 Skupaj . . 56,400.000 fr. Bolgarski odpadek pak se zniža za danak, katerega bo Bolgarija plačavala Sultanu . 2,500.000 fr. Turška zguba na dohodkih 53,900.000 ,, Ostane Turčiji še zmeraj dohodkov ........... 543,173.500 fr. Slovo slovanskega vojaka. Na boj, na boj, u Bosno solzorosno Me kliče svitlega Vladarja glas I Na turško zemljo stopi) bom ponosno, Za dom boril se hrabro vsaki časi In to orožje moje zmagonosno Zavda Turčinu smrt naj in pogin! Orožje svoje vsikdar smrtonosno Ume rabiti prav slovenski sin. Z Bogom dom i z Bogom mila domovina, Če hoče Bog, te kmalo vidil bom I Povsod se skazal tvojega bom sina, Ker ljubim te prisrčno, mili dom 1 Kjer hodil bom, mi misel bo edina, Da delo svoje dobro dokončam. Ne bo me strašil hrib ne globočina, Storim kar izvršiti jaz imam. Mi zdravi oče, mati ostanite, Vas brate, sestre moje, Bog vas živil Spomin na me, vas proeim ohranite, Pozabil jaz ne bom vas ljubeznivi! To milost mi pri Bogu izprosite, Da srečno vidim spet domači kraj, U kojem dragi srečni ostanite, Da ae poveruem vam jaz spet nazaj! Za domovino sladko je umreti, Sladko služ ti jej do konca dni. Sramotno pa u sužnosti živeti, Katera nam življenje le greni! Slovo ko zdaj od vas imam uzeti Predraga mati, mili oče moj, Zdaj blagoslov mi podelita sveti, Ki spremljeval me bode v ljuti boj. Ivan Zarnik. Eksekutivne dražbe. 11. oktobra: 3. Pribil v Kranji; 2- Dolenc lil 1. Aleš iz Vraršice oba v Kamniku. 2. Pahor b Podbreda, 3. Bavčer iz Podrage, 1. Bizjakove posestne pravice, vsi v Vipavi. 1. Nagode iz Ho tederžice, 1. Uršič iz Dolenjega Logatca, 3. Ho tnovc iz Garčarevca, 3. Svigelj in Mart.njaka, 1 Turšič iz Begunj, 1. IleiŠič iz Cirknice, vsi v Lo gatcu. Kcrmesec iz Rozalnice, 2. Ivcc iz Malin oba v Metliki. Umrli so: Od 8. do 9. oktobra : Marija Knmer, zasebnica 31 1., za vtriplj. možganov. Frančiška Polik, vozn. o., 1 u., vsled slabosti. Loterijske številke, 5. oktobra. V Trstu: 7(1, 83, fi«, 74, 24. V Lincu: «!), 12, 35, 3(1, 52. Teleitrnflrne denarne cene 9. oktobra. Papirna renta 61.— — flreherna renta 62.80 — Zlata renta 72 — — l8601etno državno posojilo 111 — Bankine akcije 794 — Kreditne akcije '232.25 — Lundoc 116.35 — Srebro 100—.— Ces. kr. cekini 6 57.-20-frankov 9.36. Umnrutvene cme 8. oktobra. Državni fondi. 6'/o avstrijska papirna renta . . 6'/0 renta v srebru....... 4°/, renta v zlatu (davka prosta) . . Srečke (loži) 1864. i....... „ „ 1860. 1., celi..... „ „ 1860. 1., petinke . . . Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5'/,....... . Kranjske, koroške in primorske po 6', Ogerske po 6%....... . Hrvaške in slavonske po 6"/0 . ■ . , Sedmograške po 5% ...... Delnice (akcije). Nacijonaine banke...... Unionske banki ... , . . • Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Ajiglo-avstr. banke Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. h. v. Tržaške „ 100 „ k. d. i« ii n 'i Budeuske n 40 gld. a. v. Salmove » 40 „ „ „ Palfti-jeve „ 40 „ „ >, Clary-jeve „ 40 ,, „ 8t. Genois „ 40 „ „ „ Windi«cligriiti!-ove „ 20 „ ,, „ Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ Srebro in zlato. Ces. cekini Napoleonsd'or..... Srebro . ..... Denar. 61.16" 62 85 71.70 106.25 110 76 120.50 139.50 98.60 90.— 77 75 85.50 73,- 788.-68. -226.20 760.-107,— 160.-117.75 62.— 28.50 38.76 30 75 29 — 35.75 28.60 22 76 Hlago 61.10 63.-71.80 108,- 112.25 121.76 139.75 99.60 91.- 78.25 86.50 74.— 789.- 68.26 226.40 770,-107,— 161.— 118.26 63,-29,— 39.26 31.25 30 ~ 36.25 28.26 23.25 5.58 i 5.69 9.39 I 9.— 100,— 100.05 Neobhodno potrebno za obč. poslovalce Kavnokar jc na svitlo prišla in se dobiva v založbi lilcin in liovat (nekdanja E g e r j e v a tiskarna) v špitalskib ulicah h. št. 5 prav nova knjiga: „Leitfaden fiir Gemeindevorsteher" to je navod za občinske predstojnike v njihovem poslu samostojnega in njim izročenega delokroga, ktero je spisal Anton Globočnik, ces. kr. okrajni glavar, vitez Franc-Jožofovega reda. Cena ji je 80 kr. Ta brošuriea na 8 polah v nemškem jeziku obsega za občinske poslovalce p o pol en poduk, kako naj se pri svojem težavnem vradovanju vedejo v formalnih in materijalnih zadevah , ter natančno naveduje dotične državne in deželne postave in ukaze. Tudi ji jo pridejanih 47 formula-rov ali izgledov za razna pisma in alfabetičen imenik. (1) Zalivala. V noči med 2. in 3. t. m. je Ivan Rebič, po domačo Mrjančnik, posestnik in krčmar iz Vira pri Vrhniki, po dolgi bolezni v gospodu zaspal, zapustivši ljubljeno soprogo, doraščenega sina in dve hčerki. 4. t. m. se je mnogo narodnjakov iz Vira in iz Vrhnike njegovega pogreba vdeležilo in ranjcega z žalujočim srcem na gomilo večnega miru spremilo. Zranj-kim je zgubila vrhniška čitalnica zvestega uda in vnetega domoljuba in narodnjaka, za kar bode ostal tukajšnji čitalnici vedno v živo-prijaznem spominu. Zalivala. Franc Blaschir, računski vodja v Deut-schenthalu je bil skoz poldrugo leto pri Greshamu na smrt za precejšno svoto zavarovan. Gosp. Valentin Zeachko, zastopnik tega društva v Ljubljani, izplačal mi je prav točno to Bvoto, za kar mu javno izrekam svojo zahvalo ter omenjeni zavod vsem najtoplejše priporočam Deutschenthal pri Celji 30. sept. 1878. Jožefi' ISlu&ir, roj. Faile. vdova. Nagrobni križi pozlačeni, z najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbiro, s kamnom ali pa brez njega, pa tudi železje vsake verste iz najboljših fužin, vse prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobra 1878. N|>. Peasiaelt, prodajalnica železja, gledališke ulice št. 8 blizo frančiškanskega (4) mosta. Najprimernejše darilce za pridne otroke ste povesti: 1. Ilnnuiii, ali xa