List 43. Gospodarske stvari. Korist sadnega drevja z ozirom na zbolj?anje klimati?no-zdravstvenih razmer v kraji. Spisal M. Kant. O tej preva?ni zadevi vsaj, kar je meni znano, se je po na?ih slovenskih listih ?e prav malo razpravljalo. Naj mi bode toraj dovoljeno, v tem oziru nekoliko besedic spregovoriti, ter korist preva?ne sadjereje tudi cd te strani nekoliko pojasniti. Priprosto ljudstvo na de?eli korist sadnega drevja glede zbolj?anja klimati?nih in klimati?no-zdravstvenih razmer v kraju ?e sploh in popolno prezira, ker ta ni ravno tako o?i-?idna, nego je ona produktivna, katera je doma?emu sa?Herejcu v dele?, kedar mu sadno drevje obilno okusnega sadja za dom in prodajo obrodi. Ali tudi ta druga korist sadnega drevja, katera nam je slednje leto v ^dele?, more se z ono materijalno popolno ena?iti. ?eravno sadno drevje ni prvi in temeljni pogoj za obstanek ljudstva v kraji, vendar-le izredno veliko pripomore k temu, da je kraj za bivanje njegovih prebivalcev ugodnej?i, milej?i in zdravej?i. Najbolj?e spri?evalo in znak prave zavednosti in napredka prebivalcev v umnem kmetijstvu v kraju so obilni nasadi pravilno oskrbovanega sadnega drevja. Kjer je sadje-reja izgledna in pravilna, v redu in napredovanji so tudi druge kmetijske stroke. Bad nasaja kmetic nekoliko sadnih dreves okolo svojega bivali??a, ?e to ravno u?e ne zavoljo sadnega pridelka in lesa, pa gotovo zavoljo dobrodejnega zavetja; kakor?nega se v s sadnim drevjem obdanem bivali??i ob vsakor?nih elementarnih silah razveljuje. Sadno drevje brani tako bivali??e ob poletnem ?asu se svojo blagodejno senco pred prehudo soln?no vro?ino, a ob ?asu viharnih pi?ev in razdevajo?ih vetrov pa pred njihovo vni?ujo?o mo?jo ter mu prihrani marsikakih sicer neizogibnih ? ve? ali manj ob?utnih ? stro?kov. Enako koristno in do-brodejno uslugo rodi in dona?a obilna mno?ica sadnega drevja pa tudi celim krajem in ob?irnim okolicam ; taki kraji obvarovani so po sadnem drevji pred mnogimi nezgodami in so poleg tega tudi veliko rodo-vitnej?i, nego so vsakega drevja proste goljave. Brezbrojne sku?nje so nam najbolj?i dokaz in dejansko potrdilo, da so oni ? drevja prazni in goli kraji v vsakem obziru veliko nerodovitnej?i, pustej?i in dolgo?asnej?i, nego so oni z raznim drevjem dobro in obilno nasajeni. Zakaj vse to, ni ravno te?ko dopovedati in tudi ne te?avno razumeti. ? V drevja golih in praznih krajih poletna vro?ina huje pritiska in razni vetrovi silneje brijo. ker jim ni nikakor?nega zadr?ka, nikakor?nih opovir in zajezila, ker brez tega je njihov vpliv prost in direkten, toraj tudi dostakra-tov osodepoln in vni?ljiv. Sadno in drugo drevje pa te, tako neljube in vspe?nemu razvoju drugega rastlinstva neugodne okoli??ine in ?kodljiva vpljivanja nekako blagodejno omili, zmanj?a in za pravi vspeh obla?i. Drevje toraj zadr?uje vetrovom in solncu prehudi in naravnostni vpliv na rastlinsko ?ivljenje, katero more pod preobilnim in direktnim pritiskom obeh prezgodaj prenehati; pije dalje s svojimi dolgimi korenikami iz globine zemlje veliko mno?ino vode, katero s svojim obse?nim listnatim vencem ali krono zopet izpuhteva, s ?emur ozra?je v takem kraji vedno nekako dobrodejno vla?no ostane. Koristnemu vpljivu drevja na ozra?je v kraju pripisovati je tudi to, da so v takih krajih vremenske spremembe bolj redne, bolj to?ne, ne presilne ter da jim pomanjkanja potrebnega, rodovitnega in koristnega de?ja ob letnem ?asu preve? trpeti ni; tu vrste se bolj sporedno rose in megle, kar vse zemeljno skorijo s potrebno vlago preskrbljuje ter njeno rodovitnost izdatno pospe?uje. Kjer je dosta raznega drevja, tam se tudi zemlja ob mrzlih no?eh ne prehitro, nego le polagoma ohlaja, kar marsikatere sade?e pred naglim in prehitrim poginom obvaruje. Eavno drevje vzdr?uje naravno gospodarstvo (naravne spremembe) v kraju v tako imenovanem ravnote?ji, ker se pod njegovim vplivom nobena naravna sprememba prehitro in brez zadr?kov naravnost izvr?iti ne more. Mirni tok zraka ne more se naenkrat v pogubni vihar pretvoriti; iz prehudega mraza ne ne-utegoma neznosna vro?ina, a iz te tudi ne vni?evalni mraz ? ?kodljivo vse vegetacijskemu in ?ivalskemu ?ivljenji ? meni ni?, tebi ni?, nastati. Med vsemi temi klimati?nimi spremembami zmerni posredovalec v kraji je obilno ?tevilno sadno in drugo drevje. ^^^ (Konec prihodnji?.) S ^^ __________________ 348 Korist sadnega drevja z ozirom na zboljšanje klimatično-zdravstvenih razmer v kraji. Spisal M. Rant. (Konec.) ^ Eavno tako zadržuje obilna množica drevja v kraji tudi presilne plohe in pogostno točo, odvrača na gorah, hribih in brežinah odplav in vsedanje zemlje, ter se more z vso pravico imenovati najgotovejši odvod hudega zmrzlina, pogostnih toč, prehudih neviht, polomnih viharjev in nevarnega treska. Kolikokrat bilo je uže v vaseh med hišami in poslopji dobro s sadnim drevjem zasajenih; ob času požara ravno sadno drevje najgotovejši zadržek, daje vničevalni elem totalno vpepelil ni! Drevesno listje s pomočjo svojih organov posrka iz zraka človeškemu in živalskemu zlravju škodljive vzduhe ali gaze, ter izpuhteva ob enem za človeško in živalsko (organsko) življenje potreben in zdrav vzduh „kislec", brez katerega niti ogenj goreti , niti človek in žival dihati in živeti ne more. Ravno pomanjkanje tega vzduhi v ozračji provzroči pogostoma med ljudmi in živino hude morilne kužne bolezni. Iz tega stališča more in mora se drevje pravim čistiteljem zraka imenovati, v kateri namen ono s svojimi prirodnimi svojstvi tako milo in dobrodejno deluje in vpliva. Kako neizmernega in dobrodejnega vpliva so te usluge sadnega in drugega drevja, katere tako pohlevno in na tihem v blagor organičnega življenja, rastlinske vegetacije in na ozračne razmere v kraji opravlja in izvršuje, so nam oni kraji in okolice, v katerih se je drevje uže z lavaa popolno iztrebilo, kakor tudi oni, kjer se take vničevalne nepremišljenosti še dandanašnji gode! Taki kraji so in postanejo pravi in nerodovitni kamenati „krasi"; prave, dolgočasne pustinje in skalnate puščave. V takih krajih kmalu nastanejo hudi poplavi, vničevalni viharji, pogoste toče, hitri in hudi mrazovi s zmrzlini vred, dolgotrajne suše. katere uime vse so naravni nasledki nesrečnemu koraku popolnega in totalnega izsekanja vsega drevja v kraji. Te uime in nadloge le predobro občutijo in čutijo prebivalci obširnega „Krasa" med Postojno, Gorico, Eeko in Trstom, na katerem kompleksu bila je neusmiljena sekira naših starih prednamcev vse gozde totalno in popolno posekala in podrla. Tako gorje mora uže stoletja sem rod za rodom preobčutno prenašati; a neusmiljena osveta tlačila bode uboge naslednike tudi še dalje v pozne čase. Kakor prekoristno sadno drevje na manjšem kulti viranem prostoru, ravno tako tudi raznovrstno gozdno drevje na večjem kompleksu z njegovo goščejšo rastjo omiluje podnebje glede klimatično-zdravstvenih in drugih elementarnih razmer v kraju, in to zavoljo svoje večje množine še celo v obilnejši meri, nego prvo. A kjer mora se pa gozd plugu in senokoši umakniti, ter kjer se tak teritorij v urbarno zemljišče pretvori, naj se ob enem tudi ne mudi in ne cinca z nasadom primernega števila kraju ugodnih vrst in sort sadnega drevja, katero bode dobrodejnega vpliva v povedanem obziru na dotični kraj in njegovo okolico. Ako bila bi obrežja in obližja potokov in rek po mili domovini bolje s sadnim drevjem in irugim primernim in koristnim grmovjem nasajena in obsajena, ne bilo bi dotičnim prebivalcem toliko škod po povodnjih in poplavih ter odnosih rodovitne zemlje in bregov trpeti. Poleg ravno vsestransko ob kratkem naštetih dobrot , katere nam sadno drevje prostovoljno nudi in daje, ne smemo dalje tudi pozabiti, kako prečudno lepo ono ob času cvetja kraje, v katerih se mnogoštevilno nahaja, diči in lepša! — Kako monotonična in dolgočasna bila bi sela in kraji brez kinča raznoličnih oblik vencev sadnega drevja; kako skromno-uboga sicer rajska vigred brez snežno-belih in milobno-rudečkastih šopkov cvetja sadnega drevja; kako nemikavna in tužna bila bi jesen, up in nada kmetovalčeva, brez okusnega kinča zlato-rumenega in raznobojnega sadja! Toraj mili domači sadjerejci, na noge z veseljem za prekoristno stvar! Obilno število pravilno oskrbovanega sadnega drevja daje dotičnim krajem veseli in prijetni obraz; je dalje zrak prave previdnosti, napredne kmetijske zavednosti, pridnosti in blagostanja njihovih prebivalcev. Zavednost in zmožnost posa- 349 meznih gospodarjev spoznavati moremo po stanu njihovih poslopij, osobito iz streh na taistih; občinskih zastopov in županstev iz javnih potov v njihovem področji, a prebivalcev celega kraja pa iz kolikosti pravilno ali pa napačno oskrbovanega sadnega drevja.