Lisi za slovenski narod v Armenki in glasilo K. S. K. Jednote	
6. številka	Jçliet, minois*. IS. januarja 1909	I.otnil* XVIII
V PREMOGOVNIKIH.
SPET POTRES V ITALIJI.
Pa ni napravil škode. Raznoterosti o potresu v Siciliji in Kalabriji
MNOGA DARILA SVETEMU OČETU.
MORILČEV SAMOUMOR.
: Skrivnostna žaloigra v Columbusu, Mich., končana, a še ne jašna.
S TURČIJO
NE BODE VOJNE
KRANJSKI PREDSEDNIK.
‘Gospod baron — idite v penzijon!” mu kliče ljublj. “Slovenec”.
Pri Bluefieldu v West Virginiji se je pripetila zadnja vsled eksplozije.
NAD 125 JE SKUPNiH ŽRTEV.
V Zeigleru, 111., v Leiterjevem rudniku po eksploziji še požar.
Élucfield, VV. Va„ 12, jan. — V Lick . Braiich-riidnikit pri Switchbacku, dvajset milj otl tii, se jc davi spet pripetila eksplozija; vsled katere je storilo smrt nad lOO 'rudarjev. V prav tem rudniku jé bilo; pred'^vema tednoma petdeset rudarjev usmrčenih vsled slične eksplozije;’ Doslej so ta rudnik smatrali vzornim. Pri onej eksploziji (dne
28.	dec.)' niso mogli, določiti vzroka nesreči. Zadnje truplo od ,žrtev oiie elpjplpzije so ‘spravili na. površje šele' zadnji petek. Nato je državni rudniški nadzornik proglasil rudnik spet' vár-■ nipi. iii rekel,■' da se z delom spet lahko záctie, Pdv'ecini so bili rudarji, ki so bili potem’zaposleni v;, rúdftiku, Američani; le’malo iriozemqev , in črncev še je riahajalto triad.,njimi. Gotovo jé, da JjuiljiiJrUdttiki preiskan zarana,' predrto je šel novi oddelek (šiit) na delo, 'iti .‘da se jé-b'kttinjü rudnika .poročalo' krit ipppphičhtia Varnem. Vendar se jé’pti--.pčtiid' éifkplozijá.. km^lú, potenj, kó' se ■je "zácéló '¿’dŠlom. Rudnik je lasthiHa' .ijfepgfthontaŠ Cótisolidated Collieries”-kótíijianije in ležirv okraju Fug Riven
Bluefiéláv Wj Va.13. jan-' Rpšč-y.anje y:íLiek Bianchrrvjdriikú sé'je*íie*’ prestah^ nádá|jey.aíp celp‘ noč iri-' -db' ,9, \fri:zjutraj je- bilo. 26. trupel spravljé-' nifi na - površje.. Število mrtvecev še vjedno cenijo na ,85 do 100. Vsled mraza jL-’prišit} le tnalo ljudi v mrtvašnico, zaffttPse vrši spoznavanje trupel le počasi. _Kpmpanija je baje naročila 80 krst.	■ '	..........v‘-'-
Jatnes W. Paul iz Pittšburfea;,;. Pa;,., uradnik ¿avézife- oblasti za zemljeslov-ne preiskave, pride semkaj z več pomočniki. Rudniški nadzorniki iz West Virginije dohajajo semkaj z vsakim vlakbm, a so skoro neprestano' v rudniku in vsi poskusi, govoriti ž njimi o vzroku nesreče, so bili brezuspešni. Eden najznamenitejših vmesnih dogodkov pri tej nesreči je bila čudovita rešitev janjskega poslovodje Bowma-na, ki je po rokah in kolenih splezal iz rudnika posredi ognja, dima in strupenih plinov. Dve rebri ima sicer zlomljeni, ampak vendar je upati, da okreva.
Bluefield, W. Va., 13. jan. — Petintrideset trupel je doslej spravljenih iz nesrečnega rudnika na površje. Trije reševalni oddelki po štirideset mož vsak so pri delu. Ti reševalci poročajo uprav grozne prizore iz rovov, kjer leže trupla okrnjena in razmesarjena, da jih ni spoznati. Da li so trupla črn-, cev ali belokožcev, je skrajno težko razločevati, ker sp tako strašno ožgana. Nekatera trupla, spravljena na površje, so bolj podobna poogljenim kepam mesa n.ego človeškim bitjem. Nekatera trupla so brez nog, druga brez rok. Eno je brez glave.
Eksplozija v Zeigleru, 111.
Duquoin, 111., 10. jan. — Vsled pli-nove eksplozije v premogovem rudniku v Zeigleru, čegar lastnik je Joseph Leiter, je davi storilo smrt 25 pre-mogarjev. Z žice pri podzemeljskem motorju je odskočila iskra in užgala nabrani plin, nakar je sledila eksplozija.
Med usmrčenci je štirnajst Američanov, drugi so inozemci.
Osem trupel se nahaja še v rudniku, a se spravijo bržkone že do jutri na površje. G. Leiter je šel sam v rudnik na čelu prvega rešilnega oddelka. Od delavcev, ki so se nahajali v rudniku, je ostal neranjen samo eden, neki mlad Italijan.
Šele zadnjo sredo je neki veščak preiskal rudnik in izjavil, da ni nobene nevarnosti. Usmrčenci so v rudniku odstranjevali razvaline, ki jih je nedavno povzročil ogenj. Upati je bilo, da se v rudniku po dvomesečnem pre-stanku ta teden zopet začne z delom.
Duquoin, 111., 13. jan. — Nesreča vsled eksplozije v Leiterjevem rudniku v Zeigleru je sedaj še povečana, ker so spet izbruhnili ognji, ki so goreli več tednov pred katastrofo, in opustiti se je moralo vse prizadevanje, da bi se našla in spravila na površje, sedmera trupla, ki so še v rudniku. Dim se vali iz rudnika od včeraj. Vse notranje delo je ustavljeno za nedoločen čas in oba rova sta zapečatena.
—---------------- I
Premogarji zaštrajkali.
Fort Smith, Ark., 13. jan. — Vsi premogarji v Coalgate, Oklahoma, so zaštrajkali vsled razpora z rudniškimi posestniki o pogodbi, ki določa, da se jemlje v rov samo za en dan zadostujoča množina razstreliva.
Rim, 13. jan. — Lahen potres je bil davi občutiti povsod v Lombardiji, na Beneškem in Tuskanskem, a o škodi se ne poroča, dasi je bil strah povsod velik zaradi nedavne katastrofe v južni Italiji. Potres je bil naj bril j občutiti pri mestu Treviso, 16 milj severno od Benetk. Riesi, rojstni kraj sedanjega papeža, leži v tem ozemlju. Prva poročila so bila zelo vznemirljiva in bati se je že bilo obnove južnoitalijan-ske katastrofe, pa na srečo pozneje niso. bila potrjena.
New York, 13. jan. — Prvi begunci iz Messine, Reggiá in drugih krajev .v Italiji, ki jih je'potres razdejal, so dospeli semkaj na krovu parnika “Re d’ Italia”., Parnik je donesel 1300 med-krovnih .in. 2.5 kajutnih potnikov. Polovica, jih je beguncev vsled potresa. Komisar Watchorn je rekel, da se bodo postave izvrševale in usmiljenje z nesrečo, ki je marsikatere izmed njih zadela, ne bo iia oblastva najmanj vplivalo.
Rim, 12. jan. — Dejstvo, da se žive osebe še sedaj rešujejo iz razvalin v Reggiu in Messijii, je napotilo vlado, nadaljevati: izkopavanj a, in k temu delu: jq odposlanih več tisov vojakov, ki bi sicejj .delili potrebščine preživelim. V ponajveč ..slučajih so bili izkopánci, sedaj že : rešeni, zagrajeni v sobah in kleteh; kLpispi,b¡le. popolnoma razdejani,,-in tudi niso bili brez živeža.
" Neaped},, 11. yfta. — .Ameriške bojne ladje “Cone-ctjcuG, “Kansas”, “Minnesota” in<“ Virman j” .p.pcf povelj st vrim podadnjirala Spe.r,ryja...sp sinoči doplu-de semkaj«-:: .
‘ Rim, 8-jan:, j-...Vcetaj. je bil rojstni dankraljRp ..Helena .pa po njeni žil ji ni bil prav. nič sloyeaqo gbhajat).. Jžja: ¿vila je, da hoče na svoj rojstni dan rajši'dvakrat v.eč |to.riti, za kalabrijske ■ in sicilske potrebnike.’ Njeni hčerkr sta izročili svoje prihranke v potresni pomožni sklad...
Messifla,,.8,.„jan. — Nadškof Barrigo : -VI - SCÍgnxstA'.u ve.č duhovnikov jé včeraj
..na pokopališču ■'blagoslovil T300-.trupelf
•ki so bila, potemr skupaj pokopana v 100 čevljev dolgi in 30 čevljev široki jami.
|	Potresi.
BelHngham, Wash., 11. jan. — V Bellinghamu in okolici je bil popolu-dne lahen potres. Po vsem mestu so se poslopja majala, vendar ni bila napravljena nikaka škoda:
Prebivalstva se je lotil strah in trepet. Zemlja se je tresla kacih deset sekund.
Seattle, Wash., 11. jan. Iz mest Vancouver, Victoria, Sumas, Tecoma in Bellingham se poroča o lahnem potresu. Tudi tukaj je bil občutiti potres. Škode tu ni bilo napravljene.
Fort Townsend, Wash., 12. jan. — Tu je bil občutiti potres, ki je trajal 10 do 15 sekund in napravil znatno škodo. Poslopja so se majala in mnogo oken se je zdrobilo, tudi nekatere strehe so se poškodovale. Potres je bil čutiti čez ozemlje 50 štirjaških milj. Na mnogih krajih v tukajšnjem mestu so bile vodovodne cevi zamrznjene. Potres je glavne cevi pretrgal in voda je poplavila hiše. Bati se je že bilo, da je vodovod popolnoma pokvarjen, tolike so bile napravljene poškodbe.
Pomnožitev mornarice.
Washington, D. C., 11. jan. — Odbor poslanske zbornice za pomorske zadeve se je ugodno odločil za pomnožitev mornarice, za kar se ima uporabiti $29,000,000. Sledeči je pomorski program: Dve bojni ladji v obsegu 26,-000 ton vodnega odtiska, $19,000,000; pet torpedorušilcev, $4,000,000; tri ladje za premog, $3,600,000; štirje podmorski čolni, $2,000,000; en podmor-sko-površni čoln. Dve bojni ladji sta priporočani namesto štirih, kakor jih je predlagal pomorski department. Zahteva za torpedorušilce se je dovolila samo polovično.
Slavnost čeških dijakov.
Dunaj, 10. jan. — Češki visokošolci v Pragi nameravajo prirediti velikansko slavnost, ki bo bržkone v zvezi ž njo mogočna protinemška demonstracija. Letošnje poletje preteče 500 let izza časa, ko je bilo 2,000 nemških dijakov pregnanih iz Prage, ki so potem ustanovili vseučilišče v Lipskem. Na francoske visokošolce je že odposlano vabilo.
Našel diamant.
Little Rock, Ark., 13. jan. — Neki delavec, ki je bil zaposlen v prekopu pri Murfeesboro, Pike county, je našel diamant, čegar vrednost bo znašala v zbrušenem stanju po cenitvi nad $500. Zavezni zemljeslovci so že na licu mesta, in srečolovci hite tjakaj. Neka družba je že nakupila na tisoče akrov.
Cesarji, kralji in ljudovlade pošiljajo papežu dragocenih darov in spominkov.
AVSTRIJSKI CESAR PRVAK.
Poglavar katoliške cerkve obhajal 50. obletnico svoje prve Sv. maše.
Rim, 10. jan. —1 Cesarji in kralji in ljudovlade. so tekmovali z umetniki in vaškimi duhovniki, čestitajoč preprostemu starčku, ki sedi v stolici sv. Petra ob petdeseti obletnici obhajanja svoje prve sv. maše,
Ondan je v spremstvu svojega dvora in male papeške armade^šel Pij X. v sprovodu y zemljepistip dvorano vatikansko, da otvori razstavo daril, pre-. jetih leta 1908.
Habsburška vladarska rodovina pred njači v vrsti darovalcev. Avstrijski cesar Franc Jožef 'je poslal velékfasen križ, baje narejen iz kosa prvotnega resničnega . križa in opremljen s petdesetimi velikimi diamanti in Sedemdesetimi rubini. Nemški cesar'je poslal z dletom izrezan pečat iz .čistega, zlata s papeževi>na rokama, izrezanima na velikem krvavcu.
, Španski kralj je izbral jz eskurjalške •zakladnice, prekrasno orientalsko preprogo. izvenrednega osnutka, ki bode v. bodoče pokrivala tla vatikanske knjižnice. Portugalski kpalj je dáro-val velik.o srebrno vazo okrašeno z amorji, ki so. o nji. spremljevalci Pija
X.	rekli, da je vredna-.stati, poleg mojstrskih del. BenVenuta. Celliiji.
Darila irskih .župnij so posebno ugajala papežu. 'Med njimi je.prav veliko ■ kosov umetalnih irskih čipk, izdelanih 'ža. oprave .¡in oltarne okraske itd,
U Število kelihov, križev in skrinjic za 'Svetinje, poslanih papežu v zadnjih dvanajstih mesecih, je brezštevilno. Samo Angličanke, Irke in Škocijanke so jih poslale 362.
' SéváTO'á ‘ Amerika jih je darovala mnogo več.
Vitezi Sv. Groba so dali papežu mnogo prenosnih altarjev, vsak oprem Ijen s pristojnimi posodami. Edino svoje vrste je bilo darilo župnije Bordeaux, katero je prinesel v Rim priletni kardinal Lecot. To je obstajalo iz srebrnega razpela s Kristusom iz slor nove kosti.
Pij X. ne misli, da bi ta krasna in obenem koristna darila ležala skrita v Vatikanu, ne da bi se rabila in videla. Kelihi, oprave, altarji itd. se bodo razdelili med ubožnejše župnije, ki si jih niso vstanu .oskrbeti same primernih. Duhovniki rimske Campagne, kjer je prebivalstvo redko in revno, bodo v prvi vrsti obdarovani.
Obupal vsled brezdelja.
Oxford, O., *12. jan. — Mrs. Millie Donnelly je bila v svojem stanovanju ustreljena. Morilec je njen mož, ki se je potem samega smrtno ranil, da bo težko okreval. Donnelly, star 56 let, je pred izvršitvijo strašnega čina napisal na listič, pozneje v njegovi sobi najden, sledeče: “Denarja nimam, deda. nimam, prijateljev nimam in naveličal sem se, tako živeti, kakor sem živel. To je več, nego morem prenašati. Sam se bom moral sprayiti s poti. Moja žena me je tako daleč dovedla. Ne bi rad storil tega, ampak svojo stisko moram končati.” Donnelly se je večkrat kregal s svojo ženo.
Huda zima.
St. Paul, Minn., 12. jan. — Toplomer kaže 20 stopinj pod ničlo. V Win-nipegu, Kanada, je 10 stopinj. V Mon tani je še mraz. V mestu Havre je bilo 18 in v Heleni 16 stopinj pod ničlo.
St. Louis, Mo., 12. jan. — Vsi semkaj dospeli vlaki so imeli zaradi snežnega viharja zamudo. Vlaki iz Chi-cage so prihajali povprečno 2 in oni iz Kansas City 2 do 3 ure kasneje. Cestnoželeznične kare so tičale v snegu 3-—10 ur.
Merrill, Wis., 12. jan. — Vladni toplomer je kazal davi ob 7. uri 48 stopinj pod ničlo. Okrajne šole so zaradi mraza zaprte.
Guillotina zaposlovala.
Bettune, Pas de Calais, 11. jan. — Prvikrat izza dolge vrste let je bila na Francoskem v tukajšnjem mestu spet izvršena smrtna kazen na štirih morilcih, ki so bili obglavljeni z guillotino. Usmrčenje se je izvršilo javno, vpričo velike množice. Četvorica morilcev je izvršila dolgo vrsto zlo-čingfv. Bili so več let strašilo severne -Francije in južne Belgije, kjer so ropali in morili. Ko so obsojenci stopili iz ječe, je zbrana množica besno zakričala po maščevanju, in ko so bili morilci'obglavljeni, so gledalci glasno izražali svoje zadovoljstvo.
Chicago, 111., 12. jan. — Metodiški duhovnik John H. Carmichael, o katerem se je najprej poročalo, da je bil v Rattle Run-cerkvi blizu Port Hu-rona,- Midi., iz maščevanja umorjen, a še je pozneje dognalo, da je on sam umoril necega topoglavega Gideon Browninga in potem pobegnil, je včeraj dopoludne proti 10. uri izvršil sa-mofimor.-■ Prerezal si je vrat in čez dve-uri -je umrl. Pobegnil je bil najprej v Chicago in potem v Carthage, 111-, kjer je izvršil samoumor,
Predno si je končal'življčnje, je Carmichael napisal .še dve pismi; v katerih je orisal svoj zločin in navedel nagibe, ki so ga vedli'k istemu. Ti nagibi so jako čudni, Po. enem'poročilu, ki nosi Uraden pečat, je bil 'Carmichael pod nekakim hipnotičnim vplivom odstrani svoje žrtve. Tako ga1 je baje Browning tudi hipnotiziral, da je prišel na dan umora v onierijeno cerkev, kjer. sta se sprla. In da še rèsi “hipnotizerja'' Browninga, ga je Carmichael tekom prepira ubil s sekiro, katero je kupit zanj istega dne. Potem je truplo' razsekal, kose vrgel v cerkvene peči in jih tam sežgal. Nato je zamenjal ' svojo slabšo obleko z boljšo Bro'wningovo ir) pobegnil. Pa vest ga je tako pekla, da je sklenil, izvršiti sa-'moiimor.' .
Druga poročila pravijo drugače.. Stvar je vsakakor žejo skrivnostna,-Sicer so pristojne oblasti uvedle preiskavo, ki morda 'razjasni zagonetni zHričin. .	"./
Rooseveltov dokaz.
' Washington, 13,. jan. — . Predsednik Roosevelt je- danes .prijahal- 98 milj, irt ko je po svojem povratku pred’Belo hišo razsedel konja, ko j-e prebil 17 ur v sedlu, ni kazal nobenih posebnih znakov utrujenosti.
Gbspod .Roosevelt je. izjavil nekemu časnikarju, da je hotel s svojo ježo dokazati; nit njegova, odredba glede dolgotrajne ježe. za aktivne častnike nikakor ne stavi čezmernih zahtev, kakor mnogoterniki trde. Če je on vstanu,. je nadaljeval predsednik, v enem dnevu prejezditi nad 90 milj, dasi ni za tako ježo izvežban, potem gotovo ni preveč zahtevano od častnikov, da naj prejahajo 90 milj v treh dneh, ko so imeli priliko izvežbati se.
Predsednik se je podal na pot ob polštirih zjutraj. V njegovem spremstvu so bili dr. Rixey, generalni zdravnik mornarice, dr. Grayson in kapitan Butt, eden izmed adjutantov predsednikovih.
Napol “mokro”, napol “suho”.
Milfort, O., 12. jan. — Pri včerajšnji volitvi se je prebivalstvo mesta Milfort, kolikor ga leži v countyju Hamilton, izreklo z večino 21 glasov v prilog salunom.
Oni del mesta, ki leži v countyju Clermont, ostane “suh” — po izidu volitve o lokalni opciji, ki se je vršila
v tem countyju dne 23. nov. lanskega leta.
Država Tennessee “suha”.
Nashville, Tenn., 13. jan. — V senatu je bila predloga o državni prohibiciji po sedemurni razpravi sprejeta z 20. proti 13. glasovom in s tem je odredba takorekoč zagotovljena, ker je odsek poslanske zbornice priporočal predlogo z 12. proti 4 glasovom in se torej tudi tam gotovo sprejme. Če guverner ne odobri predloge, kakor se pričakuje, potem zadošča navadna večina glasov zbornice, v kateri je bil nasvet postave najprej stavljen, da se guvernerja preglasuje.
Druga tožba.
Indianapolis, Ind., 13. jan. — Zavezni okrožni sodnik A. B. Anderson tukaj je sporočil zaveznemu. sodniku K.
M.	Landisu v Chicagi, da bo ustregel vposlani mu prošnji in predsedoval v drugi pravdi proti Standard Oil-kom-paniji. Prihodnji torek pride v Chicago, ko se določi čas za začetek pravde.
Gre se za slučaj, ki je bil obravnavan pred sodnikom Landisom in se je končal z obsodbo obtožene družbe v denarno globo $29,000,000.
Kes.
Des Moines, la., 13. jan. — Bogati farmar Ross Cecil se je danes ustrelil v svojem stanovanju v kraju Knoxville, ker je predkratkim prodal svojo farmo in se potem skesal zaradi prodaje. ___________________-
Vlak skočil s tira.
St. Louis, Mo., 13. jan. — Brzovlak Missouri, Kansas & Texas-železnice je sinoči skočil s tira 55 milj od St. Louisa, ko je vozil s hitrostjo 35 milj na uro po nekem ovinku. Ranjenih je bilo 30 oseb, med njimi 4 težko. Devet vagonov je skočilo s tira, sedem od njih se je prevrnilo.
Sprejela avstro-ogrsko ponudbo v znesku $10,800,000 kot odškodnino za Bosno.
SRBIJA JE NEZADOVOLJNA.
In tudi Rusija je ozlovoljena nad doseženo poravnavo.
Carigrad, 12. jan. r— Turška vlada je sprejela avstro-ogrsko. ponudbo, v znesku 2,500,000 turških funtov ($10,-SOOjOOO). • kot odškodnino za prispojitev Bosne in Hercegovine, vsledčešar je vsaka možnost vojne .odstranjena. Veliki vezir Kiarhil -paša, je sprejel grofa Pallavicinija, aVstro-ogrskega poslanika, opoldne in mu sporočil odloko ministrskega sveta. .
Veliki vezir se je trudil napotiti Avstrijo, da bi povečala odškodnino za še pol milijona funtov, ampak poslanik 1 Pallavicini je izjavil, da o povečanju ni govora; če se ponudba zavrže, je izjavil, se pogajanja pretržejo.
Poleg denarne' odškodnine Turčiji, se Avstrija odreka svojim pravicam v Novipazaru, privoljuje v zvišanje carine (cola) do 15 odsto, dovoljuje gotove monopole (samotrštva) in pritrjuje, opustiti avstrijske, pošte na turškem ozemlju, kjer nimajo druge velesile, nobenih, ako to, porta, zaželi. Nadalje, je Avstrija pripravljena, odpovedati .se. gotovim starim predpravicam čez, albajiske katoličane.	,	;
Tako. sor bija pogajanja uspešno zaključena, in to.čke dogovora se vknjižijo v zapisnik. Poravnava težkoč z . Avstrijo bo bržkone' olajšala1 spora-1 zumlj.enj:e z Bolgarijo.’ '	•	" j
Belgrad, Srbsko, 12. jan. — Razglas, da je turška vlada sprejela aVstro-ogr-sko ponudbo, je' bridko razočaral srb-1 sko vlado. Vlada je bila .takoj sklicana' na; sejo, ko je danes urad vnanjih za-] dev prejel novico. Kralj je predsedoval in novoustvarjeni položaj vsled po- !
ravnave med Turčijo in Avstro-Ogr- j sko je bil razpravljali dlje časa.
Vojno ministrstvo je danes odredilo nakup 1200 nadaljnjih konj. Časopisi; izjavljajo, da bo morala Avstro-Ogr-ska zatreti srbski narod, predno ji bo dovoljeno, Bosno sklepčno obdržati. |
Dunaj, 12. jan. — Tukajšnje kroge obhaja čut, da bo poravnava dosežena med Avstro-Ogrsko in Turčijo raz-dražno vplivala na druge dežele, ki so prizadete na vprašanju bližnjega vzho-da. Po poročilih, došlih na Dunaj, sta Srbija in Črnogora ozlovoljeni radite- j ga, ker sta bili v pogodbi prezreti, in morda bosta ugovarjali.
Največje zadovoljstvo se izraža na ] vseh straneh nad uspešnim zaključe-njem pogajanj, ker je zdaj vojna brž-kone odvrnjena. Naslednja skrb av-■stro-ogrske vlade bo, obnoviti avstrij sko kupčijo na Turškem z odpravo; bojkota, ki jo je uničil. Vlada še na- j dalje misli, da Srbija nima vzroka za ; pritožbo, ampak v zaščito proti kače- i mu presenečenju bo nadaljevala voja-! ške priprave v prisvojenih pokrajinah] ter na srbski in črnogorski meji.
Rusija ozlovoljena.
Petrograd, 13. jan. — Poravnavo razpornega vprašanja zaradi Bosne in Hercegovine med Avstro-Ogrsko in Turčijo smatrajo tukaj za poraz ruske diplomacije. Časopisje je ozlovolje-no. Urad vnanjih zadev pravi, da je pogodba čisto zasebnega (privatnega) značaja in da se ne more tako smatrati, kakor bi se tikala bosenskega vprašanja, ki je evropsko vprašanje. To vprašanje je mogoče urediti samo s privoljenjem vseh velesil.
Dunaj, 11. jan. — V deželnem zboru kranjskem, ki je bil pravkar spet o» tvorjen, je prišlo do burnih prizorov najhujše vrste. Kakor poročajo iz Ljubljane,' so slovenski poslanci sramotili deželnega predsednika barona Schwarza kot "morilca in lopova. Med hrupnimi demonstracijami, da je skoro prišlo do tepeža, so izrekali proti deželnemu predsedniku vse mogoče obtožbe v Zvezi z nedavnim zaduše-njenj slovenskih Izgredov proti Nemcem.—
(Tako še’ glasi najnovejša brzojavka iz nemškega vira, ki spet resnico izprevrača. Da so naši bratje na Kranjskem ogorčeni proti baronu Schwarzu, predsedniku kranjskemu, je našim čitalcem ■ znano iz poročil, ki smo jih doriašali, posneta po staro-krajskih listih, o krvavih dogodkih septembrskih v Ljubljani, kjer so nemški vojaki streljali na mirno ljudstvo1 in sta kot nedolžni žrtvi padla narodna mučenca Adamič in Lunder. Kdo je bil kriv tistih izgredov? Nemška vlada, oziroma baron Schwarz. — In sedaj čujte, kaj piše ljubljanski “Slovenec” z dne 28. dec. pod naslovom “Gospod. baron — idite v penzijon!” Piše med drugim: "Mera je polna. Peščica kranjskih Nemcev se sme po krivdi vlade ponašati z vspehom, ki je naravnost nečuven. Za 25,000 kranjskih Nemcev je. vlada p6sta vila posebnega deželnošolskega nadzornika v osebi g, Belarja, prof. Schrantzerja je pa imenovala. za okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole. Sedaj imajo naši Nemci, dva okrajna in enega deželnošolskega i -ulzornika. Kje je še svet videl ka 1	Prav ima,
ki trdi,1 da. y	,s pestjo v
öbra'z	J' laroda. Moti se
pa,’kdor 7'ha bode slovenski narod ta udarec mirno prenesel. Ne, sedaj je mera predrznosti izvestnih krogov polna in na udarec treba odgovoriti z udarcem.. . Pred vsem treba dobiti krivca, ki je izvršil to zavratno dejanje, kajti skuhala se je stvar z izredno skrivnostjo, ne le za hrbtom cele sloyenske državnozborske korporacije, temuč osobito tudi za hrbtom korporacije, ki se je imela v prvi vrsti zaslišati, za hrbtom deželnega šolskega sveta. Gospodje, ki so imeli tu svojo roko vmes, so dobro vedeli, kaj delajo, zato so skrbno skrivali svoje početje. Najbolj pa sta skrivala svojo nečuveno mahinacijo glavna krivca, deželni predsednik baron Schwarz in bivši naučni minister Marchet. Poslednji je s svojo demisijo ušel sodbi, prvi se pa nahaja še v službi in baš on, baron Schwarz, ima glavno odgovornost za to, kar se je zgodilo. On je imenovanje nemškega deželnošolskega nadzornika direktno priporočal! On je bil tisti, ki se je direktno usužnjil nem škemu “Volksratu” in pa bivšemu min. Marchetu. On, baron Schwarz, je ser stavil priporočilo, na podlagi katerega se je izvršilo imenovanje nemškega deželnošolskega nadzornika za deželo, ki je s 95 odstotki slovenska! Iz tega izhaja sama po sebi jedna nujna posledica, da je baron Schwarz doigral svojo ulogo na Kranjskem! Deželni predsednik, ki se upa tako prezirati ogromno večino dežele, nima na Kranj skem nič več iskati! Njegova ura je potekla. Pokazali bomo z dejanji, da je Kranjska dežela slovenska dežela.” —Tako poroča ljubljanski "Slovenec”. Ali je potemtakem čudo, če so deželni poslanci ob otvoritvi kranjskega dež. zbora zaropotali in dali duška svojemu ogorčenju nad tako vlado in takim njenim zastopnikom, kot je baron Schwärfe?!)
Cerkev se zrušila med mašo.
Bern, Švica, 10. jan. — Med službo božjo v že stari cerkvi v Sittenu se je poslopje nenadno zrušilo in skoro vsi navzoči so bili usmrčeni ali ranjeni. Sledila je divja zmešnjava, in nekateri, ki so utekli, so sklicali sosedno prebivalstvo, češ, potres se je pripetil.
Gasilci in vsi vaščani so bili takoj na licu mesta. Čez eno uro so izpod jiodrtin izkopali 40 trupel in 60 ranjencev. Bati se je, da je še več trupel v razvalinah.
Cena citronam poskočila.
Slew York, 12. jan. — Cene za pri-Ike iz Sicilije in Kalabrije so po-DČile od 25 do 350 odstotkov, ker je seveda uvoz vsled potresa zmanj-. Trgovci s sadjem pravijo, da na->pijo iste razmere, kakor po kali-■nskem potresu, vendar je upati, da v treh mesecih položaj spet zbolj-Semkaj se na leto uvaža dva mirna zabojev citron iz Italije in Mes-a. ki je skoro popolnoma razdejana, glavna nakladalna luka:
Potresi v Avstriji.
Dunaj, 13. jan. — V južni Avstriji in na Tirolskem so bili. danes občutiti lahki potresi. Zemlja se je potresala od Sarajeva v jugovzhodni Bosni do Merana na Tirolskem. Tudi v Trstu, Pulju in Tridentu so občutili potrese. Doslej se ni poročalo o kaki škodi.
Preveč zlata.
Peoria, 111., 12. jan. — Tukajšnje banke imajo približno milijon dolarjev v zlatem denarju v svojih shrambah, kar jim je zelo neprijetno, ker donaša oskrbovanje zlatega denarja v velikih množinah samo izgubo. Tako mučno občutijo tukajšnje banke to nepriliko, da so bankirji imeli sejo v posvetovanje o sredstvih in potih,- kako bi se del tega zlatega zaklada spravil iz mesta in dobil zanj papirnat denar,
Obilen blagoslov.
Waco, Tex., 13. jan. — Črnka Lena Alexander, 19 let stara, ki je včeraj povila štiri deklice, bo s temi fotografirana, in slika se pošlje predsedniku Rooseveltu. Otroci so vsi zdravi in tehtajo po pet funtov. Mož srečne matere, Ernest Alexander, ima dvakrat dva brata dvoička in sestri dvojki.
Joliet, 111., 13. jan. — Monsignor J.
F.	Buh je zadnji petek zapustil našo naselbino, kjer je bival na povratku iz stare domovine dober teden dni kot gost našega župnika, č. g. F. S. Šušteršiča. Predzadnjo nedeljo je daroval v naši cerkvi sv. mašo in imel tudi pro- f poved, v katero je vpletel mnogo za-, nimivih spominov s svojega potovanja. Predzadnjo sredo pa si je prečastiti monsignor v spremstvu našega
g.	župnika ogledal našo tiskarno. In o tej priliki je pripovedoval o tistih časih, ko je bil Am. Slovenec v pr-! vih povojih in ko še ni bilo na razpolago slovenskih “printarjev”; to je bilo trdo in težavno delo takrat, ko je prvi, letnik našega tednika izdajal in ureje-j val tam na severu preč. g. Buh, ampak z božjim blagoslovom je šlo srečno naprej, in prvemu slovenskemu časopisu v tej deželi prvega ozir. drugega urednika ime bode vedno blestelo v zgodovini ameriških Slovencev. Visoki gost je nadalje izražal svoje veselje nad vsestranskim napredkom naše naselbine, kjer bi najrajši ostal dlje časa. Pa moral nas je zapustiti, kajti njegovi dobri Elycani ga že težko pričakujejo. Medpotoma bo posetil še več slovenskih naselbin. Mi pa kličemo preč. monsignoru, ki je vkljub svoji visoki starosti še čil in čvrst na duhu in telesu: Srečno in na svidenje!
—	Kam pa v soboto zvečer? V Golobičevo dvorano! Slavno društvo sv. Genovefe 'št. 108 K. S. K. J. priredi namreč v soboto 16. t. m. v omenjeni1 dvorani sijajen ples in “basket party”. [ Vsi rojaki in rojakinje so na to veselico najvljudneje vabljeni. Vsestranske priprave so dovršene in poroča se nam izza kulis, da je sl. društvo storilo vse v svojih močeh, da bo ta večer prištevati med najlepše v tej zimski sezoni, če se bo tudi slavno občinstvo odzvalo vljudnemu vabilu v primernem številu. Zatorej pokažimo vsi in vse, da nas prešinja duh vesele družabnosti' in bratske vzajemnosti: to pokažimo1 s tem, da se v največjem številu udeležimo te veselice. Torej—na svidenje!
—	Šolska deca naše župnije sv. Jožefa priredi dne 31. t. m. veselico z najraznovrstnejšim programom k proslavo imendana svojega preljubega dušnega pastirja in učitelja, č. g. župnika. Več o tej veselici sporočimo prihodnjič.
—	Rojak John Obsteta.r toži Illinois Steel-kompanijo za $10,000 odškodnine za poškodbe, ki jih- je-zadobil. ob eksploziji vel itcga' kotla v tovarni omenjene družbe pred približno dvema letoma. Takrat je bil strašno oparjen, da je izgubil sluh in postal nesposoben za navadno delo. Tožba se je začela že pred letom dni, pa se silno zavlačuje.
• — Na potu v staro domovino v Dragovanjo vas pri Črnomlji, se je pri nas te dni oglasil g. John Kambič iz Chis-holma, Minn. Ob odhodu pozdravlja vse znange, posebno pa John Kočevarja in Mat, Geršiča ter njih družine v
Chiibohnu.
—	Tovarna, ki jo zgradi novoustanovljena družba zvana “The Joliet Steel Car Manufacturing Co.” zapadno od Jolieta, kakor smo zadnjič poročali, bo oddaljena od mestnega središča poltretjo miljo. Cestnoželezni-ška zveza s tovarno bo napravljena od Wilcox ulice po Exchange ulici in Troy cesti, in bo stala $40,000.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Devic Mihajlo, Lazar Josip in Mamovič Josip.
—	Vremenski proroki nam spet obetajo hude dni. Pravijo, da nas obiščeta prav grda gosta, metavica in blizzard. Kdaj? Prihodnje dni enkrat, pravijo proroki.
debelotrebušnik in napravil je veliko smeha, posebno ko je “tok fest” plesal. Za njim sta pa prišla študenta Peter in Pavel. In Vlogi sta prav izvrstno izvrševala John Omann in pa Joe Trobec. Bila pa sta tako lepih obrazov, da se jih dekleta niso mogle nagledati. Zapela sta več študentovskih in kmalo bi bil človek mislil, da je res na Kranjskem v kaki oštariji. Joe Schaubach in Michael Omann, ki sta igrala rokodelca, Janez in France, sta se tudi prav po kranjsko postavila s privihanimi brklcami in peresi za klobuki. Pred vsem pa sta napravila veliko smeha Frank Omann in pa Juri Legat kot judovska krošnjarja, Abraham in Izak. Tudi njih oprava je bila prav fest, da bi jih noben ne bil poznal, da nista juda. Največ smeha pa je naredilo to, da sta se jih prav pošteno nabrala. Vsi igravci so prav izvrstno napravili čeprav jih je bilo več, da so šele prvikrat bili na odru, vsi so se obnašali, kakor- bi bili pravi, izurjeni igravci.
Med dejanji igre in tudi po igri, je bilo petih več lepih šest in tudi četve-roglasnih pesmi. Tako, naprimer, so peli: Zvonikarjevo, Otok Bleški, Triglav, Slepec itd. Pri tem zaslužijo posebno pohvalo naše dekleta. Tacih glasov se ne dobi daleč na okoli, So-prano so peje: Meta Kozel, Marica Zima, Zefka Legat in pa Johanica Slamnik. Alto so pa pele: Nežka Slamnik, Helena Trobec, Anica Zima in pa Zalka Omann. Tudi moški glasovi so bili dobri. Pri petju je pomagal tudi dobroznani pevec Andrej Peterneli.
Tako se je vsa veselica prav izvrstno iztekla in pokazali so naši fantje in dekleta, da zamorejo tudi kaj več kakor pa samo vile ali pa metlo sukati. Vsem igralcem in pevcem in pevkam kličemo: Živijo! Le tako naprej in kmalo spet kaj takega!
V nedeljo po Novem letu so nas obiskali milostljivi gospod škof Trobec in ker je bila ta dan novoletna veselica ponovljena, bili so navzoči in pohvalili vse igravce in pevce.
Nekaj, kar sem pozabil omeniti, je pa to, da so se obnašali gledalci tako lepo, da ni bilo nobenega hrupa. Dostikrat se prigodi, da poslušalci zadržujejo igralce in jim nagajajo z glasnim govorjenjem, žvižganjem, Topotanjem stolov ali na kak drug tak način. Tačga početja ni bilo prav nič tukaj, vse je šlo naprej v najlepšem redu. Smeha je bilo dosti, toda smeh šele navdušuje igravca, ker mu je dokaz, da se ljudstvo zanima zato, kar se godi na odru. Edino, kar je kazilo igro, je bilo to, da ni pravega odra. Upamo pa, da se tudi to kmalo napravi.
Poslušalec.
Crockett, Cal., 4. jan. — Pošljem naročnino za list, ki je res edini katoliški časopis za Slovence v Ameriki. Želim, da bi si ga naročil ysak Slovenec, ki je prave misli.
Tu v Californiji smo imeli tako hudo zimo, da take ne pomnimo. Pravijo, da je najhujša izza zadnjih 25 let. Snega je padlo za eno colo na debelo. Drugo je vse po stari navadi. O priliki spet kaj. Pozdrav vsem!
John Geržin.
Ely, Minn., 6. jan. — Danes imamo tu 45' stopinj pod ničlo zime ali mraza, in kakor se vidi, se ne bode obrnilo na gorkejše.
Iz Rožanca pri Črnomlju se nam pismeno poroča, da je tamkaj umrl v tukajšnej okolici znani in občespošto-vani rojak Janez Smrekar za pljučnico Pogreb je bil dne 17. dec. Bil je ne-oženjen. Pokojni rojak je bival v Ely več let, ter je bil vslužben v trgovini Kapševi. Tukaj zapušča enega brata, v starem kraju pa mater in dve sestri. Ravno pred enim letom je od tu odšel v staro domovino na svoje posestvo, v nadi, da se v teku enega leta zopet tu vidimo. In še nedolgo kar je poročal, da se kmalu vrne. Ali usoda mu je prestrigla obetajoče nade ter mu pretrgala nit življenja. Preselil se je v boljše življenje, kjer se po preteku našega potovanja skupaj snidemo. Spa vaj sladko, mir Te obdavaj, večna luč naj sveti Ti! Ostalim žalujočim sorodnikom izrekamo naše sožalje.
V Dobljičah pri Črnomlju se je poročil dne 15. novembra 1908 ondotni večlčtni župan, Matija Vertin, z vdovo Marijo Pešelj. Bilo srečno na mnoga leta!	J. J. Peshel.
Brockway, Minn., 10. jan. — Dovolite mi malo prostora, gosp. urednik, v cenjenem listu Amer. Slovencu. Bil sem namreč naprošen napisati nekako kritiko o veselici, katero nam so priredili naši slovenski fantje in dekleta na Novega leta zvečer. Prositi pa moram igralce za zamero, ker sem tako dolgo čakal s tem. Bal sem se “perjet za ta dev”, ker meni se lopata ali sekira vse bolje suče v rokah kakor pa pisavno orodje, zato pa tudi prosim gospod urednika za potrpežljivost z mojimi krevlami. Sedaj pa na delo!
Dasiravno je živo srebro tičalo celi dan Novega leta nekje doli pod ničlo, vendar so se začeli ljudje zbirati že kmalo po šestih zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Že pol ure, predno je bil čas za igro, bila je dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Vsi so bili dobre volje in videlo se jim je na obrazih, da že težko pričakujejo pričetka.
Točno ob pol osmih pa se vzdigne zagrinjalo in takoj nastopi Jos. Trobec v kratkem govoru. Povedal je na kratko, kar se bo igralo in pelo v teku veselice. Nato se je pa pričela igra, “Pravica se je skažala”. Najpred jo prikrevsa krulač, ki je bil tako raztrgan in razcapan, da se je vsem v srce smilil. Igral ga je Joe Omann in je prav izvrstno opravil. Kmalo- za njim se prikaže krčmar, katerega je predstavljal Pavel Omann. Vedel se je zasukati prav kakor kakšen kranjski
Chisholm, Minn., 4. jan. — Društvo Friderika Baraga je imelo svojo glavno sejo v Stephen Zgonc-ovi dvorani ' ob 2. popoldne 3. januarja in zelo ne-' ugodnih reči se je govorilo ter pa k ! sreči so si naši udje dobro premislili 1 in zbrali moža kot za predsednika ta-' cega, da bo resno zmožen predsedovati. Slavno društvo je v lepem redu.
Tudi želim še opomniti, da v naši naselbini gre dobro z delom in še bolj še se obeta. Tudi z zidanjem gre dobro naprej. Sledeči Slovenci so si le pe iz opeke hiše sezidali: Stephen Zgonc, 2 hiši, v vrecjnosti 15 tisoč; g. Mat. Macele, 1 hišo-; g. John Bartol, 1 hišo; g. John Bradač, 1 hišo. In tudi še več lepih zidovanj se nam obeta v spomladi. Res je lepo, da smo se tudi Slovenci pokazali z lepimi hišami v Chisholmu. In tudi upamo, da boste rojaki podpirali le svoje rojake v trgovini, bodisi v eni ali drugih rečeh.
Tudi bomo imeli 3 ženitovanja: G. Frank Klun z gospodično Kati Prebi-lich; g. John Mešarda z gospodično Johano Mačila; g. Bernard Prebil z gospodično Johano Cesar. Oh, kako bo lušno vsem 3 parom! Želimo veliko sreče in blaga in velike družine v njih novem stanu. S spoštovanjem Stephen Zgonc.
Chisholm, Minn., 8. jan. — Cenjeni mi Amer. Slovenec! Zopet imam poročati žalostno novico iz naše slovenske naselbine. Dne 7. jan. smo pokopali mladega moža iz tukajšnje fare, z imenom Jožefa Godec. Pokojni je bil doma iz vasi Račna na Kranjskem; v Ameriki je bival kakšna tri leta. Dne 5. jan. opoldne je šel še zdrav in vesel delat na svoj prostor pod zemljo, kjer ga je zadela nesreča tako nenadoma; namreč zasula ga je velika plast rude; bik je takoj mrtev. Ranjki je bil član društva Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. J., katero mu je priredilo dostojen pogreb. Tukaj zapušča mlado ženo z majhnim otrokom in več sorodnikov. Bodi mu zemljica lahka! Ženi in so-iodmikom pa izrekam v imenu društva I srčno sožalje.	F. Fuerst, Jr.
Ely, Minn., 9. jan. — (Zdravniška razstava.) Marsikateremu rojaku je že znano iz angleških časopisov, da sedaj potuje po deželi posebna komisija, katera prireja razstave, katere so namenjene v poduk in izobrazbo na zdravstvenem polju. Ta razstava se posebno bavi s takozvano belo kolero (jetiko, white plague), ker ravno jetika je bolezen, katera zahteva največ žrtev. Jetika je bila enkrat znana kot neozdravljiva, toda napredek na zdravstvenem polju je dokazal, da se tudi ta bolezen lahko ozdravi, ako se pravočasno začne zdraviti in ako se bolniki strogo držijo predpisanih navodil. Ta razstava pride na Ely dne 20. januarija in bode tukaj ostala do dne 24. januarija. K tej razstavi so vabljeni vsi rojaki, moški in ženske, kajti za vsace-ga bode veliko podučljivega. Zapomnite si, razstava stane veliko denarja, toda vstopnina bode prosta, samo za to da se ljudje poučijo, kako si ohraniti zdravje. Pridite toraj vsi brez izjeme, kajti to je v vašo lastno korist.
Sledeči program se bode proizvajal:
V	sredo zvečer zvečer^, 20. jan. predseduje major M. J. Murphy, govori: L. Twohy iz Duluth-a, kaj je bila posledica te razstave za mesto Duluth. —
V	četrtek popoludne, predseduje P. J. Jacobson; govori Dr. C. W. Moore, kaj je bila razstava za mesto Eveleth. —V četrtek zvečer, predseduje Dr. C.
T.	Ayres; govori Dr. H. W. Bracken, predsednik “State Board of Health”.—
V	petek popoludne, predseduje Alexander Saridstrom, govori: Dr. T. W. Metcalf, iz Winter, Minn. — V petek zvečer, predseduje C. L. Newberry, govori: Dr. O. W. Parker iz Ely, Minn. Zdravstvene razmere v šolah.—
V	soboto popoludne, predseduje Capt. Chas. Trezona, govori: Dr. Christopher Eaton, iz St. Paula, Minn. — V soboto zvečer, predseduje Rev. J. E. Schifrer, govori: Dr. W. E. Harwood, iz Eveletha, Minn. — V nedeljo zvečer, predseduje Dr. C. C. Carpenter, govori: Dr. T. T. Westbrook.
Razstava je pod nadzorstvom Dr. Christopher L. Eaton. Za zabavo bodejo premikajoče podobe, godba in petje. Prostor: Finska operna dvorana, vhod je zastonj.	J. J. Peshel.
Zima je pa tudi nastopila, kar je sedaj po praznikih, z vso svojo krutostjo. Imeli smo že na Novega leta dan 40 stopinj mraza. Izredno mraz je res tu, pa vseeno se nič ne bojimo, saj imamo gorke peči.
Tukajšna slovenska cerkev Sv. Družine je veliko, veliko premajhna za toliko naselbino slovensko. Zatorej je bil v nedeljo po Novem letu farni shod v cerkvi, in sicer naj bi se bolj prostorna naredila. Sklenili so prispevati vsi Slovenci. Seveda, stroški so preraču-njeni od 25 do 30 tisoč dolarjev. Upamo, da bode vsak žrtvoval nekoliko za to krasno misel, zakaj potem bodemo pa lahko ponosni na tako krasno stavbo mi Slovenci tu v tujini! Spomladi se že prične z deli.
Dobili smo tudi izvrstnega organista. Došel je iz stare domovine, in se mnogo trudi za povzdigo lepega petja. Mu kličemo:.
Pozdravljen bodi v naši sredini Tukaj v tujini!
To Ti kličemo zbrani,
Da dolgo vrsto let pri nas ostani!
Leopold Stupica in Janez Mihelič.
Hostetter, Pa., 10. jan. — Prosim, da priobčite v list par vrstic. Ker še nisem bral v A. Slovencu, da bi se kateri rojakov od tukaj oglasil, sem se jaz zavzel. Gorko vreme smo imeli en par dni, ta)to da smo mislili, da je že spomlad. Dane^ je pa že spet začelo nekaj mrzlega pihati, pa saj ni zamere zato. Saj nam je tako zmiraj vroče. Koln imamo fajn, samo to je faleno, da nas ne puste bosi več štapati. Ob nedeljah smo vendar prosti, da ječme-novko cukamo. Samo nedelja je prekratka, da bi bila vsaj pol tedna skupaj, naj bi že bilo. HT koncu pa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in onkraj oceana. Srečno novo leto vsem! Z Bogom! T. Tomažin.
La Salle, 111., 10. jan. — Prosim, da priobčite tele novice: Namreč, da se iskreno zahvaljujemo rojakom in rojakinjam. ki ste se v takem lepem številu udeležili naše prve predstave. Zdaj se razvidi, da tudi tukajšnji Slovenci in Slovenke ljubijo svoj narod, kar je to zelo lepo in tudi oprostite, ako je bila kaka pomota, ker to se lahko pripeti najbolj izurjenim igralcem. Upanje pa imamo, da se bodemo vedno bolj vežbali ter da bode vedno bolje. Kedaj da bode prihodnja igra, bodemo že pojasnili po časopisih, ker z napredovanjem takoj pričnemo. Torej še enkrat:	Srčna hvala vsem dobrodo-
šlim ter se priporočamo za prihodnjič 1 Diletantski klub.
Mt. Olive, 111., 6. jan. — Cenjeni gospod urednik! Kakor vidim v listu A.
S.,	se rojaki še vedno pritožujejo o pomanjkanju dela ali o slabem času. Ču-
dno se mi pa zdi, zakaj si nočejo pomagati, ker vsakemu se nudi tu v Ame riki lepa priložnost za delo in tudi za samostojnost. Pisal sem ob času, da bi se bolj združili med seboj in se poprijeli dela, ki bi nam na starost stoterni sad rodilo. Res se jih je mnogo odzvalo, pa le malo prav za trdno odločilo. Nezaupnost, zavist in staro tlačanstvo je preveč vkoreninje-no pri našem narodu. Vsak misli le za se; kateri bi lahko drugemu pomagal, ta noče; kateri bi pa rad, ta pa ne more; kateri pa pomaga, je pa obrekovan. Zatoraj rojaki, prebudimo se iz spanja in delujmo skupno za boljšo bodočnost!
Poglejmo si one rojake, ki so šli obdelovat zemljo, kako se oni počutijo, Jaz mislim, da najslabši ima več kot boljši delavec v tovarni ali kje drugje. Jaz sem že več podatkov pisal, kako bi vsakemu bilo mogoče začeti na farmi. Ker se pa misli, da sem kakšen agent, toraj ne bom več razpravljal o tem. Svarim le vse rojake, da kateri kupujete zemljišča, obrnite se naravnost na lastnike in preglejte najprvo “deed” in “abstrac.t”, ki ga lahko do-biste poslanega na vašo banko v pregled, predno plačate kak cent. In potem se plača, in papirji in zemlja je vaša. Jast. Upam, da bodo kmalo pisali nekateri, kako se počutijo na novi slovenski naselbini. Jaz bi pisal tu, pa tedaj bi bila “reklama” in te ne morem plačati, ker ne delam za moj dobiček, ampak za dobiček rojakov. Ako smem naznaniti, bi omenil, da lahko nekaj rojakov z malo denarja gre delat na naše zemljišče, in kar bodo pridelali, je njihovo, tako da si vkratkem lahko kupijo svojo zemljo. Tako bi tudi drugi premožnejši lahko storili, da bi kupili zemljo, postavili gor hišo in potem revnejšim prepustili obdelovati brez renta par let, da bi si revni pridelali toliko, da bi si svoje kupili. Oni drugi pa, ki imajo sedaj dobro službo in pozneje je ne bo, bi pa tudi imeli domačijo za poznejši čas. Tu v tej deželi je vse drugače kot v starem kraju; tu mora se poprijeti s korajžo in potem vse gre. Imamo ja dosti vzgledov od takšnih, ki so se poprijeli kaj druzega, da so samostojni. Seveda, že narodna zavist jim brani, da tega drugim rojakom ne razlagajo, in dosti S£ jih rajši potujči, da nečejo biti več Slovenci. Dosti jih je pa Slovencev le zato, ker imajo od njih dobiček.
Toraj rojaki, združimo se in napravimo slovenske naselbine po vzgledu drugih narodov, da ne bomo vedno zadnji. In delajmo vsi za enega in eden za vse! Onim novim farmarjem pa, ki so se v pretečenem letu naselili, pa kličem, da sporočijo, kje se boljše počutijo: pf-eje .v tovarni — ali sedaj
(Nadaljevanjema 7. strani.)
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE FRI-poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Niške cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkva. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S.	HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec a likerji na debelo.
JURlClC FRANK, 1001 N. Chicago St Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sta. Oho telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peška ia kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec «n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200)4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS.; »908 Grpeatoy Ave. Satan in prodaja iifkart PITTSBURG, PA,
NOLLE C.. 5170 Butler St, amerilU hotel.
DINAN C. M.. 5151 Butler St. Ftn-daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butter St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St
Štev. 1005. Garantirano pod ‘-Food and Drugs” Act. dne 30. junija 1906.
Hud kašelj.
Ely, Minn., 8. jan. — Dragi list Am. Slovenec! Danes ti sporočam o nekem dogodku. Po svojem zaključenem o-pravilu dne 7. jan. v Virginia, Minn., se sem peljal v Ely. Med potjo na postaji Biwabik prišle so v vagon štiri srbske žene (menda samo ciganke. Op st.) v ustih s fajfo, iz katerih so prav po moško puhale od žgavnega tobaka dim. V istem vagonu smo sedeli nekoliko Slovencev, Ircev, Kozin-žekov in Fincev. Izmed zgoraj imenovanih dam se jedna vzdigne in se pomika od prvega do poslednjega. Z marljivostjo pa sili svojo kislo modrost vsacemu. Slučajno pride ji k osebnemu, prav močno potegne iz lule dim, ga zažene s sapo, da sem bil pred glavo v dimu in pravi, da za $4.00 hoče za mene izvedeti, bodem li v bodoče srečen ali ne? Dragi mi bralec, kako se mOre pripetiti to, da jedni revni ženski bi Bog sporočil o prihodnosti! Uh, uh, ta je prava sestrica laži, zatoraj sem ji splošno odgovoril, da zakaj ona sebi sreče ne poišče, da bi polni kovček denarja imela in pa v svili oblečena bila, da si pa ni enega niti drugega. Dalje rekel sem: Pojdi, pojdi se solit s takšna učenostjo! Čez duri pride vlakov uradnik in zakliče: “Next station Tower!” Zatoraj se so dame izkrcale doli. Vrlo obveščam, da se rojaki ne pustijo za svoje novce preslepiti in pa krvave laži vrjeti.
Iz stare domovine od Črnomlja je prišel v Virginia, Minn., Jakob Mušič.
Z odličnim slovenskim pozdravom bralcem Amer. Slovenca.
Elyški Slovenec.
Ne potrebujete trpeti na sitnem in nevarnem kašlju, naniajenju, bolehnem grlu in navadnih zimskih boleznih, ker edino kar potrebujete je iti v lekarno in si kupite za 25 ali 50 centov, steklenico v katerej se nahaja
Severov balzam za pljuča.
Vsi iekarnarji ga prodajejo, ker je v resnici najboljše in najzanesljivejše zdravilo za vsakovrsten kašelj, prehlad in za vse bolezni v grlu. Cena 25 in 50 centov.
Gosp. Pavel Novak, 16 Chapman St., Willimantic, Conn., ,..v nam je pisal ondan, kot sledi: “Pošiljam Vam svoje srčno zahvalo za Vaš Balzam za pljuča, ker me je rešil gotove	^
jetike. Imel sem hud kašelj, a sedaj se prav dobro poču- ^ tim.”	*
SEVEROVA ZDRAVILA SO NAPRODAJ V VSEH NASVET O RABI ZASTONJ.
LEKARNAH.
Vnetje.
Eveleth, Minn., 10. jan. — Najprvo želimo vsem čitateljem “Amerikanske-ga Slovenca” veselo srečno novo leto, res sicer že malo pozno, zatorej prosimo oprostila glede tega.
Kar se tiče delavskih razmer tukaj, so nekako tako srednje. Delamo v železnih rudnikih, plače so raznovrstne, od dva do tri dolarje za deseturno delo, seveda, kolikor zasluži delavec, ker je skoro vse “kontrakt”. Rudnikov je več tukaj, seveda, eni tudi počivajo. Tudi je še veliko ljudi brez dela. Zatorej ne svetujemo nobenemu rojaku sem hoditi sedaj za delom.
Otekline, vnetje in bolečine živcev; hitri živčni ali od vnetja povzročeni revmatizem, nevralgija, nervoznost, trganje v gležnjih in bolečine take vrste bodejo izginile, ako boleče prostore namažete z mazilom, kot je
Severovo olje sv. Gotharda.
Namažite boleče prostore s tem mazilom. Lahko ga vribljete z rokami kakih deset ali petnajst minut. To se naj nadaljuje po dva ali trikrat na dan. Ovitke namočite v Severčvo Olje sv. Gotharda. To Vam bo v gotovo pomoč. Cena 50 centov.
Tonika.
Ako je vaša kri oslabela, ako so vaši prebavni organi v neredu, ako trpite na navadni slabosti ali ako ste podvrženi zabasanosti, potem počnite rabiti
Severov balzam za življensk i
Oživi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ravno ozdravele od kake bolezni bodejo našle v tem zdravilu zdatno pomoč in okrepčilo, Možje in žene ga čislajo. Cena 75 centov.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Nasvet o rabi zastonj.
Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj. Vprašajte pri drugistih.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
82 Cortland Street
To je tik Pentisylvaaije železnice, postaja Cort lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 15. dec. 36 Slovencev in 50 Makedoncev; dne 21. dec. 17 Slovencev, 10 Hrvatov,
Črnogorcev in 60 Macedoncev.
—	Razširjenje ljubljanskega kolodvora. Južna železnica je pričela z
'i za povečanje in razširjenje ljubljanskega kolodvora. Na Martinovi cesti je malodane že izkopan predor pod železniško progo.
—	Deželnozborske volitve na Kranjskem. Pri ožji volitvi v splošni skupini v Ljubljani dne 19. dec. je zmagal narodno napredni kandidat J. Turk s 1829 glasovi proti socijalno demo-kratiškemu kandidatu Etb. Kristanu, ki je dobil 1362 glasov. — S. L. S. se je tudi takrat vzdržala volitev. Volitve se je udeležilo okolo 40 odst. vseh volilcev. Pri dopolnilni volitvi sta zmagala v mestni skupini v Ljubljani kandidata narodno napredne stranke dr. Ivan Oražen in Ivan Knez. Udelež ba je bila slaba, bilo.
kol in tablico na Pleši, tablico pri razgledišču Počivalnik in tablico z napisom: “Planinska pot slovenskega planinskega društva”. Kdo je izvršil to “kulturno delo”, ni težko dognati, kajti na kolu vrh Pleše so zajedno pritisnili nemški kolek društva "Deutsches Haus” v Trstu. Značilno je, da so pustili laški turisti, katerih največ prihaja na Nanos, slovenske naprave vedno na miru, dočim je grmanska kri
PRIMORSKO.
je vlekla kot morska kača, kajti šele zdaj, skoraj po treh mesecih je zagledala beli dan obtožnica proti dvain- ,	.	...
dvajsetim obdolžencem, češ, da so sne- ^oj vzkipela pred slovenskim napisom.
mali table' z nemškimi napisi.	|	— Nemec demonstriral proti Belgij-
„	,	. T. ,	. T .	! cem. Ljubljansko okrajno sodišče je
, Dragonsko pivo. Koslerju v-Lju- j obsodilo v 48-urni zapor Nemca Jo-Wjam se ze slabo god.. Na vseh kon- hanna Habit3( k; ^ 2 dec na
c.h m krajih .see, kako b. se res.l svo-1 narednika 27 pešpolka Polhaimerja in
je pivovarne, seveda z lepim dob.c- ReUscha, ko sta se s svojima rodbina-kom. Kar je narodnih gostilničarjev,
Protikandidatov ni
—	Idrijska realka podržavljena. V državnem proračunu se nahaja tudi postavka o podržavljenju mestne realke v Idriji.
—	Za vodovod v Spodnji in Zgornji Šiški je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo prispevek 6000 K. Ker je poleg tega zagotovljen velik prispevek dežele in poljedelskega ministrstva, je zgradba tega prepotrebnega vodovoda popolnoma zasigurana.
—	32 milijonov je bilo do 17. dec. vloženih v “Mestno hranilnico ljubljansko”. V “Kranjski hranilnici” se pa sprehajajo strahovi.
—	Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščen je bil č. g. kaplan Bertold Bartel iz Kostanjevice v Sostro. — Nameščeni so čč. gg. Janez Kovač kot kapelan v Stari log na Kočevskem, Janez Klemenčič v Ko stanjevici ih Josip Ldvtar v Železnikih. Umeščen je bil na župnijo Senožeče č. g. Franc Oranič; župnijo sv. Trojica pri Mokronogu je dobil č. g. Franc Vidmar, mestni kaplan v Krškem; župnija' Sv. Trojica nad Cirk-nico j'e 'podeljena omlotnemu župnemu upravitelju č. g. Ljudevitu Bajcu.
—	Kmetska in delavska posojilnica v Sp. Idriji je pričela poslovati dne 29. novembra in obrestuje hranilne vloge po 41/2 odstotkov.
—	Umrl je na Viru pri Domžalah hišni posestnik im gostilničar g. Anton Verhovec.
so mu do malega vsi odpovedali. Drže se ga samo ljudje, ki so mu kaj dolžni. Lahko še reče: Kdor toči Ko-slerjevo dragonsko pivo, ta nima nič kredita, ta je na slabih nogah in bo kmalu zmrznil.
—	Občinski odbor občine Prečna je imenoval gospoda Viljema barona Rechbach, c. kr. okrajnega glavarja v Rudolfovem častnim občanom radi zaslug pri zgradbi nove šole in nove župne cerkve v Prečni.
—	Proslava cesarjevega jubileja v Sp. Idriji se je lepo izvršila v šoli in izven šole. V jubilejnem letu so zgradili ondi novo šolsko poslopje, ki stane do 33,000 K. Županstvo je v spo- izJavil< jezik pretežak. Habit je foto-razumu s šolskim vodstvom in kraj- ®ra^ ^rez sta^neSa mesta. Kar zaslu-nim šolskim svetom vložilo prošnjo, ži, zapije. Habitov zagovornik je prida naj se novi šolski zgradbi dovoli v Jav^ vzklic.
spomin 601etnega vladanja nositi ime (	_ Ljubljanski “Slovenec” piše po-!
Cesar Franca Jožefa I. ljudska šola . VO(jom volitev v zavarovalnico proti Prošnja je bila z Najvisjim dovolje- neZgodam v Trstu: Samassa je torej njem ugodno rešena.	j deiai zgago pri volitvi v bolniško bla- J
c , ,	.,	.•	..	,	■ gajno! Ta človek, ki ima toliko zasluž-
.— Srbska manifestacija. V Belgra- .	,	,	.
,	, ,	;	. ... ka od cerkva, nam je nasproten v vsa-:
du so se — kakor smo ze zadnjic po- ,	, .	~ ,	. .	.	. I
. ,.	,	... , kem obziru. Takega podpirajo —"*
rocali — vršile dne 10. dec. manifesta-
ma vračala iz gledališča v vojašnico: “Abzug27.1 Schufte! Gauner! Raeuber 1 Ich habe auch bei 27. gedient.” Nared-hiku Reuschu je zaklical: “Sie Feldwebel Reusch, Sie Schuft Sie!” Pil je takrat celi dan. Mož je epileptik in po izjavi sodnih zdravnikov v neki drugi njegovi “junaški” zadevi ‘minderwertig’. Zagovornik je prosil zastopnika 27. pešpolka stotnika Schoebingerja, naj bi se zadovoljil z izjavo. Stotnik je izjavil, da ko bi bil obtoženec Slovenec, bi se zadovoljil z izjavo, a ker je Nemec, zahteva kazen, ki bodi glede na olajševalne okolnosti mila. Habit je služil pri 27. pešpolku. Bil je pa radi božjasti superarbitriran. Slovenščine ne zna, ker je, kakor je svojčas
cije za Čehe in Slovence. V cerkvi so
opravili srbski duhovniki rekvijem za
ljubljanske žrtve dne 20. septembra in
molitev za češke ranjence v Pragi.
Cerkev je bila natlačeno polna in je T*'*
,	.	.	,	.	i kor Samassu. Ali bi pa ne bilo mogo
morala se zunaj cerkve stati velika
cerkve! Ali bi ne bilo čas premišljeva-! ti že enkrat, kako bi se dale te nena- J ravne razmere spremeniti? Nekateri že zdaj rajši dado zaslužiti krščanski nem j ški tvrdki Grassmayr v Inomostu ka- !
—	Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Dne 17. dec. so se vršile v načelstvo te zavarovalnice, ki je bila dosedaj domena laških ireden-tovcev in ž njimi zvezanih socij. demokratov. V šesti kategoriji v'skupim delodajalcev so Slovani dobili 2055 glasov proti 1864 socijalistiškim; izvoljena sta Anton Jeriha, predsednik strokovnega društva papirnega delavstva v Vevčah in Gomišček, delovodja v Solkanu. Tudi v skupini delodajalcev šeste kategorije sta zmagala Slovenca Stare in Petrin s 410 glasovi proti 315. V drugih kategorijah so ostali Slovenci v manjšini. Samasso-va tovarna, ki ima največ zaslužka od Slovencev, je postavila kandidata v osebi nekega Johanna Jagra, ki je dobil 85, oziroma 9 glasov. Tako postopanje je vredno najhujše obsodbe, in Slovenci morajo iz tega izvajati posledice.
—	Cerkveni tat obsojen. Iz Gorice poročajo: Miha Trampuš, rojen 1. 1887. v Kostanjevici, je bil obtožen tatvine v cerkvi pri Prapetnem v Italiji blizu meje. Trampuša so prijeli orožniki pri Zagraju. Takrat je vrgel od sebe 14 zlatih prstanov, 16 parov uhanov, 1 križ, 3 srca iz srebra, vsega skupaj v vrednosti 141 K 40 v. Obsojen je na 16 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, se ga postavi pod policijsko nadzorstvo.
—	Umrl je v Trstu Hrabroslav Ra-žem, vnet narodnjak, ki je mnogo storil za narodno stvar v tržaški okolici. Bil je neumoren pevovodja.
—	Smrtna kosa. V Podgori je umrl široko znani Andrej Kocjančič, veleposestnik in imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono, star 77 let. Pokojni je bil več časa župan v podgorski občini ter svoj čas tudi deželni poslanec.
dne 21. dec. 1832 v Kraščah, župnija Dev. Mar. na Žili. Rojstno domačijo poseduje njegov mlajši brat Janez. Šolal se je rajni g. nadučitelj v Beljaku Celovcu in na Dunaju. Učiteljeval je na Brnci (1. 1850), v Vrbi1, v Lipi nad Vrbo (21 let) in v Škocijanu. Bilje zaveden kristjan in Slovenec. Pogreb je bil velikansk.
HRVATSKO.
če, da bi se napravilo podobno slovensko krščansko podjetje, da bi ne imele naše cerkve opraviti z Samasso? Mnogo cerkvenega denarja leži po hranilnicah. Ali bi se ne dal še plodonos-nejše naložiti v takem podjetju? Tu
množica občinstva. Mesto je bilo v črnih zastavah. Slovensko kolonijo je vodil podpolkovnik Vukasovič — Sti-bil v paradni uniformi. Po cerkvenem opravilu je korakalo po mestu
okoli 15,000 ljudi z zastavami, kličoč:^ •	. .	.
«->•	,■ c,	„ je zopet na mestu stara naša pritožba,
Živeli Slovenci, živeli Cehi, slava zr- ,	.	.	..	.
„	,	•	.... .„ „	. ! da Slovenci nimamo podjetnosti. Mi
tvam Lundru m Adamiču! To je	.	.....
, •	,	....	.	si upamo z denarjem samo v hranilm-
nekaj posebnega. V času, ko se av- . . .	...	...
.....	...	... i c.o; tujci pa z njim ustanavljajo med!
strijski jugoslovanski poslanci trudno, •	■	...	.	.
’ nami svoja podjetja m mi smo jim
samo za hlapce. Premišljajmo o tem,
če bi.se ne dalo temu odpomoči! Osa-
KOROŠKO.
mosvojimo se
da nezmožni avstrijski vladi pomagajo rešiti zamotano,jugoslovansko'vprašanje in hočejo pomagati vladi z nasveti, premagati vse težkoče, ki so nastale vsled priklopljenja Bosne iti Her cegovine, v času torej,, ko potrebuje vlada slovenske, poslance bolj kot čk>-vek oko v glavi, nasprotuje slovenskim
ŠTAJARSKO
težnjam, podpira raje vkoreninjeno laško sovraštvo do Avstrije, na jugu pa se navdušujejo za Slovence Srbi. s ka-1 terimi preti izbruhniti ‘vsak čaš vojna. Zdi se, kot bi avstrijska vlada na-vsak način hotela izr.uti iz src Slovanov Jju?
— Umrl je v Gradcu zaslužni in odlični slovenski, skladatelj, dr. Benjamin Ipavic. Velika zasluga njegova je bila, da je Vzbujal že pred 50., da celo pred .60. leti zanimanje za slovenske pesmi,
— Ledinica' pri Žireh. Umrl je v na- s slepoto! ši fari g. Jožef Dolinar, posestnik, star šele 47 let. Bil je dober gospodar in vnet za čast božjo. Zelo se je trudil za napravo nove stolpne ure pri naši cerkvi in novih, lepo donečih zvonov, ki so kras in ponos žirovske doline.
bežen do avstrijske domovine! Zares, > kogar hoče Bog uničiti, ga je udaril se vecje pa Je nJeSovo delovanje na
—	Poizkušen samumor v Radovljici. V Radovljici se je 17. dec. ustrelila 20 let stara kuharica pri, kovaču Antonu Novaku, Ivana Železnik. Krogljo si je pognala med srce in pljuča. Železnik bo težko okrevala. Prepeljali so jo v deželno bolnico, -r- V Radovljici se! je ustrelil isti dan tajnik posojilnice Pohlin. Ustrelil se je na levo stran v glavo. Pohlin je umrl.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Ma-zek, delavka, 75 let; Marija Perhaj, kajžarjeva vdova, 53 let; Jernej Tro-bevšek, gostač, 61 let; Anton Ahčin, hlapec, 47 let; Rozina Rozman, šolskega sluge hči, 2 in pol leta; Pavel Dovžan, posestnikov sin, 15 let; Vera Zeman, trgovčeva hči, 13 let; Ana Hren, posestnica, 83 let.
—	Od 2.dec. pogrešajo v Idriji 24 letno dekle Karolino Rejc. Odšla je na večer od doma in se do sedaj ne ve, kje da je.
—	Volitev župana v Višnji gori. V Višnji gori se je vršila dne 29. novembra volitev župana in svetovalcev. Za župana je izvoljen gospod Anton Perko, trgovec in posestnik, vrl, odločen in navdušen pristaš S. L. S. Za svetovalce pa so izvoljeni: Anton Zavodnik, trgovec; Jakob Vidic, čevljarski mojster, in Ignacij Pajek, čevljarski mojster. Tako je Višnja gora prvo mesto na Kranjskem, ki ima za župana pristaša S. L. S.
—	Snemanje tabel z nemškimi napisi v Ljubljani. Kakor znano, se je po 20. sept. v Ljubljani korenito pometlo z nemškimi napisi, ki so do par izjem izginili vsi. Marsikdo je sam odstranil nemški napis, brez katerega si preje ni upal živeti, mnogim so jih pa odstranili drugi, večinoma z dovoljenjem dotičnih lastnikov. Da je Ljubljana danes tudi na zunaj slovenska, je za gotove kroge težka, neznosna stvar in ovadenih je bilo na državno pravdništvo vse polno oseb, češ, da so snemale table z nemškimi napisi ali da so odobravale take čine. Državno pravdništvo je čutilo za svoje sveto dolžnost, da je o teh hudodelstvih u-vedlo preiskavo proti ovadencem. ki se
—	Pravica na Dunaju in v Ljubljani. Celjska “Domovina” piše: Na Dunaju je bil 24. novembra 1. 1. oproščen tehnik VVinternitz, ker je pri dijaških nemirih zaradi Wahrmitnda dne 16. junija 1. 1. opsoval dva redarja in se na vso moč upiral, ko so ga hoteli aretirati. Sodnik je utemeljil oprostilno razsodbo s tem, da je bil \Vinternitz razburjen, ker je vplivala nanj psihologija demonstrirajoče mase. Tako na Dunaju. V Ljubljani pa se je vsakogar obsodilo zaradi malenkostnih, v razburjenju" iztištenih psovk; v Celju seveda do kakih razprav rii prišlo; ker policija sploh ni skušala ovirati nemških divjakov.
—	Iz Globeli pri Sodražici. Tudi pri nas se je čul odmev navdušenja za časa žalostnih dogodkov. Par dni nato je kar brez sledu izginila polovica vaške deske z nemškim napisom. Dobili pa so ostalo slovensko polovico zopet pribito na Kropilnikovi hiši. Ljudje pravijo, da je “lintvar” odnesel nemško polovico, ker se je zbal, da jo ne bi spodrinila v kratkem slovenska. Tudi prav.
—	Novi častni občani v Toplicah. Častno občanstvo je podelil obč. odbor v Toplicah v seji dne 22. nov. 1908 dr. Ivanu Šušteršiču in dr. Evgenu Lampetu.
—	Na visoki šoli za trgovino in narodno gospodarstvo v staroslavnem Kelmorajnu študirajo letos trije Slovenci: Franjo Krašovec, Janko Bukovec in Ludovik Klemenčič. Vseh Slovanov na tej šoli je 30 in ustanavljajo pravkar slovansko akademično društvo.
—Bojevniki iz 1. 1848. V mestni dvorani ljubljanski je pripel dne 3. dec. dopoldne župan Ivan Hribar petero bojevnikom iz leta 1848. povodom cesarjevega jubileja podeljeni jim vojaški jubilejni križec na belo-rdečem tra ku na prša. Bili so to starčki Miha Oblak, Janez Tominc, Fran Zajc, Fran Zirkelbach in Ignacij Eger; Miha Wa-chel, kateremu je tudi bil podeljen ju-bilejski križec, se slavnosti zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Župan je starčkom čestital.
—	Res vandalizem. Slovensko planinsko društvo je postavilo lansko leto celo vrsto napisnih tablic ob potih na Nanos. Neznani zlikovci so podrli
glasbenem polju. Pokojnik je imel, kakor njegov brat, katerega pogreb se je vršil pred par meseci, oni dar, da se njegove pesmi rade pojo in so se splošno priljubile. Samo s svojimi navdušenimi skladbami "Domovini” (“Bodi zdrava domovina”), “Ilirija oživljena” in "Slovanska pesem” postavil si je v Slovencih nevenljiv spomenik. Dr. Benjamin Ipavic je bil rojen 24. dec. 1829 v Št. Jurju na Južni železnici, kot sin ranocelnika. Obiskoval je tamo-šnjo ljudsko šolo, ki je bila tisti čas samo nemška. Vkljub tej in poznejši nemški vzgoji bil in ostal je zaveden Slovenec. Kot mnogoletni brezplačni primarij otroške bolnišnice v Gradcu priboril- si je za človeštvo velikih zaslug in zaslužena priznanja ter odlikovanja. Njegov pogreb se je vršil 22. dec. v Gradcu nad vse sijajno. Pogreba sta se udeležila dež. odb. Robič in Stallner, župan graški dr. Graf, profesorji vseučilišča, zastopniki bolnice in zdravniških družb in veliko dostojanstvenikov.
—	Umrl je v Gradcu jurist Jakob Venta, doma iz Formina pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Bolehal je že nad leto dni za sušico.
—	Črez en milijon kron prometa je imela Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru tekom svojega o-semmesečnega poslovanja. Ta* velikanski promet kaže, da ima ljudstvo zaupanje do svojega zavoda. Po celem okraju se je že raznesel glas o ljudomilem postopanju te posojilnice, ki dela prošnjikom za posojila kolikor mogoče majhne stroške.
—	Odlikovanje domačega producenta. Veleposestnik gospod Norbert Zanier iz Št. Pavla pri Preboldu je bil meseca decembra 1. 1. v Požunu za razstavljena vina lastnega pridelka na mednarodni razstavi odlikovan — z diplomo in zlatim častnim križcem s krono. To je že tretja odlika, katero je naš rojak lani prejel.
—	Ženo je umoril. Čevljarski mojster Surina v Mirji je svojo ženo, ki je prišla ponj v gostilno tako pretepel, da je umrla.
—	Roko je odtrgala žaga žagarju A. Ravnaku v Frankolovem na Štajerskem.
—	Umrla je v Podčetrtku na Štajerskem trgovčeva soproga Marija Jug.
—	“Narodni Dnevnik” je pričel izhajati v Celju z Novim letom.
—	Celovec, 18. dec. — Včeraj zvečer po shodu so Nemci protestirali proti “poslovenjevanju” koroških sodišč. Šlo je več stotin ljudi, popevaje “die Wacht am Rhein” pred deželno sodišče, kjer so demonstrirali proti predsedniku deželnega sodišča. Nameravano demonstracijo pred vladno palačo so opustili.
—	Nadučitelj Lesjak umrl. Iz Ško-cijana poročajo: Bridka izguba je zadela našo župnijo. Dne 8. dec. smo pokopali moža, katerega smo vsi spoštovali, namreč g. nadučitelja v pokoju Tomaža Lesjak. Rajni je bil rojen
— Cesar Franc Jožef za ustavno življenje na Hrvaškem. O avdijenci Rauchovi pri cesarju pripovedujejo sledeče podrobnosti. Cesar je izrazil željo, da na Hrvaškem zopet zavladajo normalne razmere in posebno, da se skliče hrvaški sabor. Rauch je odgovoril cesarju, da je sedaj nemogoče sklicati sabor, da pa hoče storiti vse, da bode kmalu lahko sklican.
—• Nevarnega tatu so aretirali v Zagrebu, namreč Marka Jelačanina, ki so ga že dolgo zasledovali. Isti je bil že neštetokrat kaznovan. Aretirali so ga v majhni koči nekega berača blizu Save, kjer se je že dlje časa zadrževal. Našli so pri njem lepo svotico od 1030 K.
—• Pod vlak je skočila pri Delnicah pri Reki 341etna Frančiška Malnar. Kaj je žensko gnalo v smrt, ni znano. V njenem kovčegu so dobili 1700 K denarja.
Slovensko - Amerikanski KOLEDAR
za loto ISO©
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob VVahčič,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
06 is ti te jetra Flexer’s Pink Liver I^iils
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEX ER & REICH M A X5
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
630-623 Cass St JOLIET, ILL. Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
John Steíanic
na voglu Scott in Ohio cest Joliet UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Podpisani naznanjam rojakom,
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja... izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO, ILL.
t :■
... • • : í
vi< -i■■■!

AmerikansKî Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, na j večji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedtiote.
ali
Izdaja 5,'a vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti	H
predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
ffiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. I541-
1 agoma' Uidi mlačnih ;in slabih.kristja- “preprosto življenje”, je zadrega nov,' ki'so še udeleževali tega početja, stiska resnejša, 'nego. drugje.., . svoji veri v sramoto in v pohujšanje Seveda, predsednikovo gospodarstvo svojih sokristjanov. Da se to odvrne nikakčr ni omejeno na to, kar 'se bo in obenem Boga prosi odpuščenja za- moglo s 50,000 dolarji najeto oskrbeti,' radi žalitve,"k'i se mu je prizadela tega 'tudi kakor slučaj stoji sedaj. Name-dne,.je cerkev zbirala svoje otroke v sto zvišati njegovo plačo, je kongres tempeljnih ter jih vzpodbujala k po- mnoge točke stroškovnika, ki bi se kori in molitvi,	mu mogle zaračunati, posebej oskrb-
Ohranjena nam je še ena novoletna ljal zakonitim potom. Deloma plaču-propoved sv. Avguština, ki je rečeno v je vlada za predsednikove hleve in de-nji: “Ali boš Novo leto slavil kakor loma Sa vzdržavanje Bele hiše. $50,000 in igral na kocke in se opija- na jeto je samo, kar ide iz predsedni
kove zasebne mošnje.
Senatov finančni odbor je ugodno poročal nasvet postave za zvišanje
nil? Kako moreš drugo verovati, dru-upati, drugo ljubiti? Pogani si daje-
g°
dare; oni poslušajo sramotne pesmi, plače na $100,000 in dobropoučeni poživljajte se vi z besedami svetega j washingtonški poročevalci so trdnega pisma; oni hite v gledališče, hitite vi v mnenja, da se bo plača zvišala že v
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
'Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
¡The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America.^ The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
	CERKVENI		KOLEDAR.
17.	jan.	Nedelja	Ime Jezusovo.
18.	<«	Pondeljek Priska.	
19.	“	Torek	Kanut, kralj.
20.	«	Sreda	Fab. in Sebastjan.
21.	<<	Četrtek	Neža; Majurad.
22.	<<	Petek	Vincencij, muč.
23.	<«	Sobota	Zaroka Marije D.
DAN 1. JANUARJA.
Odkod pa prihaja ime januar? — Ime prvega meseca v letu izhaja od boga Januša, ki so ga častili stari poganski Rimljani. Januš je bil bog vhodov in začetkov, duh zaščitnik vha-Jajočih in odhajajočih, kakor tudi bog zaščitnik vhodov ali začetkov z ozirom na vsako dobo in delavnost. Temu bogu Janušu je bil posebno posvečen tudi vbod ali vstop v novo leto, vsledčesar je bil prvi mesec istega po njem imenovan januar.
Od tega meseca pa je bil zopet prvi dan posebno odlikovan s tem, da je bil kot eden glavnih praznikov boga Januša slbvesno obhajan z žrtvami. Tega dne so se nastopali najvažnejši državni uradi ob velikih slavnostih in prošen je bil posebni blagoslov ome-nenega boga za uspešno uradovanje. Tudi v posamnih družinah so slovesno obhajali ta dan, zdrževali so se tega dne vseh besed zlega znamenja, a se pozdravljali s prijaznimi besedami in obdarovali medsebojno z raznovrstnimi sladkarijami v znak, da bodi novo teto prijetno in srečno.
Z imenom januarja je prešel v krščanstvo. tudi običaj, prvi dan tega meseca, kot začetek novega, leta, si medsebojno želeti sreče. Ampak mi delamo to prav brez vsaccga poganskega praznoverja. Če si voščimo srečno »ovo leto, mislimo pri tem, da bi Bog Vsemogočni, ki vlada in vodi življenje vseh ljudi, milostno gledal na nas ter nas čuval vse telesne in dušne nezgode Kip boga Januša je bil opremljen z 2 glavo ali z dvema obrazoma, katerih prvi je bil mladeniški in zroč naprej, dočim je drugi predstavljal o-braz starca, ki se je oziral nazaj.
V tem dvojnem obrazu je predoče-na lepa misel. Nazaj in naprej se ozirati, to se pač spodobi ob tako važnem razdobju, kakor je letni obrat Nazaj se moramo ozirati na minuli čas, in sicer z resnim, moškim pogledom. Kdo si ne bi moral priznati, da je toliko dragocenega časa brezkori stno potratil? Komu pač ne bi glodal kes na srcu nad marsikakim dejanjem in nehanjem? Koliko je v prošlem le tu, kar bi radi izpremenili, ko bi se le dalo izpremeniti! Ta resni pogled preteklost nam obudi besede psalmi stove: “Usmili se me, o Bog, po Tvoj veliki milosrčnosti, in po množini Tvo j'h milosti poravnaj mojo pregreho Bolj in bolj mi izpiraj mojo krivičnost in mojega greha me očisti!” /
Moramo pa tudi z mladeniškim, po gumnim obrazom gledati naprej, to je. z navdušenjem, kakršno je lastno mla dini, z navdušenjem, ki premaga celo največje zapreke, da neumorno stre mimo za dobrim in lepim, za resnico pravico in krepostjo. Kake tolažbe in kacega miru bomo deležni, če bomo sedaj pred nami ležeče leto nekoč do bro izrabili!
' Cerkev je na dan 1. januarja, kot osmino rojstva Gospodovega, postavi la praznik njegovegš obrezovanja, Kdaj j e bil ta praznik uveden, se ne da natanko poizvedeti; a dokazati se da Že v prvih krščanskih stoletjih.
Dolgo časa je cerkev obhajala ta dan s postom in drugimi pokorami Pogani so namreč obhajali praznik svojega boga Januša dne 1. januarja z razuzdanimi veselicami, pohujšljivi mi preoblekami in samopašnimi poje rt i m m i. Ko cn nn nrpo-rniinnin kr
novoletna darila, dajajte vi milo-
Povprečna 'starost Newyorcanov je 26 'let.
Prvo, in najhujše sleparstvo je, slepiti samega' sebe. Vsak greh je lahak po tem.
Neveste v Avstraliji se ometavajo z rožnimi listi.
Skupno prebivalstvo sveta znaša po najnovejši cenitvi 1,625,183,339.
cerkev; oni se opajajo, dajte se vi pokoriti.”
Ko se je moralo poganstvo-polago-r ma umikati pred lučjo krščanske vere, tedaj je izginevala in izginila tudi o-menjena poganska grda navada in cerkvene protinaredbe so postale odveč. Tako je spominski dan obrezovanja Gospodovega ., sčasoma postal pravi praznik in dan veselja.
Če premišljamo mašne molitve N.o-ega leta, opazimo, da so sestavljene iz treh različnih mašnih vzorcev, nam-eč iz božične maše, iz maše o obrezo-anju in iz mašne pobožnosti v čast Materi božji. To je razlagati iz nekdanje navade, tega dne trikrat doprinesti presveto daritev po navedenih zorcih.
Glavni predmet in središče cele sl 6-esnosti ostaja Jezušček, ki napravlja iz nas otroke božje, od Device rojeni zveličar, po katerem smo iz Boga ro-eni in smo dosegli čeznatofno življenje milosti.
Izraelski deček je z obrezovanjem prejel svoje ime. Tudi Sin božji, ki se je učlovečil, je prejel svoje ime, ko je podvrgel obredu obrezovanja. Njegov krušni oče in njegova deviška Mati sta mu pridela ime, ampak s tem sta samo izvršila naročilo, katero je bil dal nebeški Oče po svojem angelu. Angel je djal Mariji: “Glej, spočela boš v svojem naročju in rodila Sina, in njegovo ime imenuj Jezus.”
Starim poganskim narodom je bilo mnogo na tem, da so začenjali važne dni pod srečonosnim nebeškim znamenjem, pod ugodnimi predznamenji. Katero ugodnejše nebeško znamenje more biti za nas kristjane, nego mili svit imena Jezus, ki se je tega dne prvikrat zasvetilo na zemlji? Sveti Peter pravi: “Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem se moremo zveličati.”
V imenu Jezusovem lahko začenjamo novo leto pogumno in zaupno. Kaj lepo slika sveti Bernhard moč imena Jezus glede ljudi, uporabljajoč na isto besede nevestine iz visoke pesmi: ‘Tvoje ime je izlito olje”. “Olje”, tako pravi, “podžiga ogenj, hrani meso in lajša bolečino; olje je luč, hrana in zdravilo. Glej, vse to velja o ženino-em imenu. Jezusovo ime sveti, kjer se oznanja, hrani srce, ki se ga spominja, mazili in siti, kjer se kliče, in ozdravi vsakogar, ki potrebuje zdravljenja in hrepeni po njem.” To niso morda samo prazne besede, ne, to je resnica, ki so jo neprešteti ljudje izkusili To kaže zgodovina krščanstva od njegovih prvih dni, ko so apostoli, v ime nu Jezusovem delali čudeže, ko je z močjo tega imena na milijone mučencev prestajalo svoje muke ter zmagovalo čez meso in kri in vse vabe sveta In še vedno zmagujejo v imenu Jezusovem brezštevilni kristjani vse zapreke zveličanja in pridobivajo venec pravičnosti.
Stir pisatelj nam pripoveduje o nekem mohamedancu, da je sklenil pokristjaniti se, ker je božja milost ganila njegovo srce. Toda v njegovi domovini to ni bilo mogoče. Zato je ušel čez nepregledno puščavo v so sedno krščansko deželo. Medpotom je vsled vročine, žeje in utrujenosti skoro omedlel in ni mogel dalje. Tedaj se je domislil, kako kristjani i svojih stiskah kličejo ime Jezusovo poln zaupanja je tudi on to storil — in glej, začutil se je poživljenega, vročine in žeje rešenega; spet je zadobil svoje moči in bil vstanu svojo pot nadaljevati. Kadarkoli se je vrnila utrudba, je poklical ime Jezusovo srečno je dospel do' cilja in dosegel sveti krst.
Ali ni to lep vzgled, kako lahko srečno prehodimo novo leto, ki leži pred nami, kakor zaprta knjiga? Kdo ve, kaj vse donese! Ve vseh skušnja yah, ve vseh bridkostih in skušnjah kličimo ime Jezusovo, in dosegli bo mo pomoč in tolažbo. Apostol opo minja: “Vse, kar storite, .v besedi ali v dejanju, to storite vse v imenu Go spoda Jezusa Kristusa.” Ni ga zaman imenovala krščanska starodavnost “sladko” ime, marveč gotovo vsled mnogih izkušenj.
O da bi se to sladko ime ob koncu našega življenja, v zadnji uri zibalo na naših ustnih: “Zavoljo Tvojega imena, o moj Jezus, bodi mi resnično Jezus in ¡zveličaj me! Nikar ne privoli, da bi se izgubil, ki si ga Ti s svojo dragoceno krvjo odrešil.”
sedanjem zasedanju kongresa, tako da bo novoizvoljeni predsednik Taft lahko dobival zvišano plačo.
Nasprotovati tako očividno pravičnemu in zaželjenemu zvišanju predsedniške plače, ki bi bilo pač neumestno.
STANDARD OIL CO.
Dnevnikov je v Združ. državah 2,357, a tednikov pa še več, namreč 16,179. Poleg teh je 3,856 mesečnikov, polmesečnikov itd. Vseh časopisov 22,392.
O priliki otvoritve turškega parlamenta so bile nekatere hiše v Belgradu okrašene s srbskimi in turškimi zastavami.
Iz Belgrada poročajo kot gotovo stvar, da se je na Ruskem prijavilo 400,000 radovoljcev za Srbijo za slučaj vojne proti Avstriji.
Ravnatelji Standard Oil-kompanijc j Vratar podedoval 10 milijonov. V so v prošlem mesecu zborovali, da so Budimpešti je umrla grofica Batthiany določili obrok dividende za prvo četrt-: Tarnoczy ki je zapustila vse svoje pre-letje tekočega leta, ki bo znašal $15 , moženje 10 milijonov Aleksandru Tarna delnico, primerno razdelitvi dobič- noezvju, ki je vratar v nekem hotelu v k-a v znesku $15,000,000. Za celo pro- Maku šlo leto so znašale družbine dividende .	. _________
Čuvaj se utrujenosti.
Utrujenost vsled telesnega ali duševnega dela je naravna in ni znak bolezni, ampak čuvati se moramo prer utrujenosti. Utrujenost zahteva počitka. Hujša je utrujenost brez vidnega vzroka, brez vsacega napora. Ta je predvsem znak slabe krvi in je dostikrat prvi znak bližajoče se resne bolezni. Jetika ima utrujenost za svoj prvi znak. V takih slučajih potrebuje telo prijetnega dražila in dobre tonike in kričistilca. Najboljše zdravilo, ki združuje te troje leke, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince brž dovede ves prebavni ustroj k delavnosti, to je, k sprejemanju in popolnemu prebavljanju hrane. To u-stvari novo, čisto kri ter podeli moč in odločnost celemu telesu. Uživaj ga, kadarkoli se počutiš slabega in u-trujenega ter pri vseh boleznih prebavnih organov. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, lil.
I OGLASI. I
►O—«♦♦OOAO++0+Q
$39,335,320, in v zadnjih sedmih letih so družbini delničarji prejeli, nič manj nego skupaj $279,258,980. Temu nasproti je bila družba vstanu za isto dobo dokazati čistih dobičkov v skupnem znesku $513,202,074 (deloma na temelju cenitve), tako da je po razdelitvi dividend ostal prebitek $233,943,-094.
Čepray je Standard Oil Co. izdala mnogo milijonov dolarjev za gradnjo novih cevnih prevodov, skladišč in čistilnic, kakor i v druge svrhe, vendar lahko vzamemo, da ima največji del v zadnjih sedmih letih doseženega dohodnega prebitka pri roki v obliki vrednostnih papirjev in v gotovini. V nemalem znesku je prebitek razdeljen med raznimi podružnicami. Sledeča razpredelnica kaže čiste dohodke in dividende med vsakim zadnjih sedmih let, pri čemer so številke za 1907 in 1908 utemeljene na cenitvi;
Čisti dobiček. ' Dividende.
1908.........$ 80,000,000	$ 39,335,320
1907 ........ 85,000,000	39,335,320
1906......... 83,122,251	39,335,320
1905......... 57,459,356	39,335,320
1904 ........ 61,670,110	35,188,266
1903 ........ 81,336,994	42,877,478
1902 ........ 64,613,363	43,851,956
Skupaj. .$513,202,074	$2.79,258,980
Izza leta 1882., ko e je Standard Oil Co. ustanovila, smemo njene skupne čiste dohodke preceniti na $2.000,000,-000. Pri nekoliko rednih razmerah u-tegne znašati čisti dohodek tekočega leta do $100,000,000. Nasproti tem O-gromnim dohodkom je ne popolnoma $100,000,000 znašajoča glavnica mnogo premajhna, in poravnava ozir. zvišanje delniške glavnice za peterni ali šesterni znesek se baje res namerava. Ampak gotovo ni, da se glavnica tako zviša že v najkrajšem času, vsekakor , dokler je družba iz političnih vzrokov izpostavljena tako brezozirnemu preganjanju odstrani zavezne vlade in več držav Unije.
IME “AMERIKA”.
Iznajdljivi Angleži nabirajo v Londonu darove za bolnišnice s psički, ki imajo krog vratu obešene nabiralnike. Malokdo se more ustavljati prosečemu pogledu teh marljivih in zvestih nabiralcev. Deset psičkov je tekom enega leta nabralo za neko bolnišnico lepo rsoto 330 funtov šterlingov.
Mi hočemo tvoj denar
ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo *•<► lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsako*™-, nega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki n in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogluši pri nas in oglej si našo zalogoI Mit» bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St., Joliet, 111.	ufn
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. r"i N. Broadway, Joliet, III
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
IŠČE SE DOBRO DEKLE ZA Hišno delo. Dobra plača pravemu dekletu. Vprašati pri: Joseph Labo, cor. Raynor & Mason Ave.
FARMO PRODAM RADI DRUŽIN skih razmer. 50 akrov zemlje, 3—4 akre je novourejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hišo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove: Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa.
Deficit Nemčije znaša kakor je poročal državni tajnik Sydow v državnem zboru, za računsko leto 1907. 13,-800,000 mark in za 1908. 112)4 milijonov mark več, nego je bil proračunjen. Zato se tudi proračun za prihodnje leto poslabša. To imajo od vednega oboroževanja.
Ženska župan. V Koricsoni na Ogrskem so se izselili vsi moški v Ameriko. Zadnji, ki je zapustil kraj, je bil župan. Ker pa po postavi mora imeti vsaka vas svojega župana, so sklenile doma ostale žene, da izvolijo iz svoje sredine župana. Izvoljena je bila neka 24 letna žena, ki sedaj županuje v občini.
Pasivna resistenca — kadilcev. Na Dunaju je bil predkratkim sestanek 800 klubov kadilcev, ki so sklenili va rovati svoje interese nasproti državi s pasivnim odporom. Kadili bodo vsak dan nekaj manj nego doslej, da s tem prisilijo državo, da ne bo podraže-vala tobaka, da bo dajala za dragi denar boljši tobak in da ne bo favorizirala posameznih trafik. Izvrstna misel, samo če je izvedljiva!
O vprašanju: “Komu se ima Amerika zahvaliti za svoje ime?”, objavlja časopis “Kosmos” sledeče zanimivo sporočilo: Splošna zmota je, da se ima Novi svet zahvaliti za svoje ime Italijanu Vespuciju. Profesor Wilde je o-pazil, da so preiskovalci zgodovine neko zmoto dolgo časa puščali v ne-mar. Pravo ime navedenega zemlje-pisca še glasi Albericus Vespucius. S tem pisateljskim imenom se je podpl sal tudi na svojem leta 1502. tiskanem poročilu o Ameriki. Vespucius, rojen dne 9. marca 1451 v Florenci na Italijanskem, je večkrat potoval v Arne riko, med drugim tudi v Nikaraguo, in njegovim poročilom so se imeli zahvaliti tedanji sodobniki za natančnejše znanje o Novem svetu. Nemški učenjak Waltzemueller je smatra! Vespu cija za odkritelja Amerike in predlagal v svojem letaku “Cosmographiae introductio” leta 1507., imenovati Novi svet po njem. Ampak šele leta 1522. nahajamo na nekem baselskem zemljevidu zaznamovano ime “America Pro-vincia”. Tega leta je Gil Gonzales de Avila prisvojil državo Nikaraguo, in tu že nahajamo ime “America” pri ta-mošnjih deželanih. Med Juigaipo ih Libertadom v pokrajini Chontales.leži gorata zemlja, imenovana Americ ali Amérique. “Ique” pomenja v starem tolkeškem jeziku velik, dočim pome-nja “meric” goro. Profesor Wilde ima pač tudi prav, če misli, da se ima Amerika zahvaliti za'svoje ime gorati zemlji Americ, in da ne pristoji Alberiku Vespuciju čast, da je Novemu svetu (Novo Mundo) dal ime.
Slovansko gibanje na Ruskem. Na petrograjskem vseučilišču in na politehniki se je ustanovilo “Občestvo slavjanskoj kultury”, kateremu društvu je pristopilo zelo mnogo članov. Ko je profesor Lavrov predaval o slovanskem vprašanju in se posebno zavzemal za Jugoslovane, je bila dvorana natlačeno polna slušateljev. Da, tudi ruska akademična mladina je začela pojmovati novoslovansko misel, to je kulturno zbližanje Slovanov.
Za časa lanske letoviščne in kopa-liščn.e sezone so se mladi Madžari pri Blatnem jezeru sukali le okoli tujk, za domača dekleta pa se niso čisto nič zmenili. S tem so se pa strašno za merili madžarskim devam; sklicale so shod v Boglar, na katerega je prišel ves mladi ženski svet iz okolice. Shod je domače fante brez usmiljenja obsodil in sklenil popolen bejkot nasproti njim. Dekleta so ustanovila društvo, ki prireja zabave z godbo in plesom-ali brez moških. Dekleta, ki predstav ljajo možke plesalce, imajo posebne znake. Če se bodo le kaj dolgo tako možko držale.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni ▼ par letih.
Pridite k nam, da se pomenim#.
¡VI.
B. Schuster
Young Building
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
toia N. Broadway....JOLIET, ILL,
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 563 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorkn.
Nadalje ko želite potovati v stem domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohnr Mladiča. On vam lahko preskrbi dn-bro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, UL
Filip Hitoler
Northwestern Phone 1422.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva Jjrivca vedno pri roki.
Apic Bratje
Slovenski
gostilničarji
Ely, Minnesota.
Kaj se prideluje v Švici? Žita prav malo; 1. 1906. namreč pač za 21)4 milijonov frankov, pa to je le pičle 3 od-stot. vseh kmetijskih pridelkov. Nekaj več je sočivja (za 26.4 milijona frankov), krompirja (27 milij, frankov), vina (za 45 milij.), sadja (za 60 milj.) — poglavitna stvar je živinoreja, kajti pitana goveja živina je vrgla 156 milij. frankov, prašiči 61 milij., mlekarstvo samo pa največ — namreč skoraj 286 milijonov frankov. Zdaj se svetuje, da naj daje država premije za pridelovanje žita ali zida zakladnice za žito.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? GotovoI V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše mese.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone n 13
Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk naše gostilne e katerej točimo vedno sveže
pivo,
vsakovrstnega žganje
IN FINIH SM0DK.
Ana Vogrin
Izkušena babica
MiAWf*.
205 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, lil
PREDSEDNIKOVA PLAČA.
Že več let je bilo od časa do časa na dnevnem redu vprašanje o zvišanju plače predsedniške od $50,000 na $100,-000. Plača je stala na svoji sedanji višini izza 70ih, in tedanji zarod, ki je dočakal današnje dni, je doživel, kakor vsakdo ve, tako izpremembo v živ-ljenskih zahtevah, da stari dohodki nikakor več ne zadoščajo. V uradnem
Ravno izdan!
Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošilja-tev. Ta koledarček ima 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučaju bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocerjih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Po-
Poslančeva soproga obsojena. Soproga romunskega državnega poslanca Avrela Vlada je bila na sodišču v Devi obsojena na' en mesec državne ječe in v plačilo 300 kron globe, ker se je izrazila proti učenju mažarskega jezika na ljudski šoli v Babolni ter pozivala starše, da prepovedo svojim otrokom, da bi se učili mažarski. S tem da je storila zločin punta proti mažarski državi.— Prizivno sodišče v Kološvaru je seveda potrdilo prvo razsodbo. Zastopnik obsojenke, njen soprog, je vložil sicer ničnostno pritožbo, ki" pa gotovo tudi ne bo nič pomagala. Taka je mažarska pravica!
— Rojaki naročajte se Amer. Slo-
či».,. j*£1 on pp
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
sp?

Dobro vino od 35c do 45c gal., vN'. staro vino po V \	50c galon, ries-
ISsSIP..........
ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino Slivovko. Fino muškate] vino po 50c galcn. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crnobptt. Oofifcra Cost.« Co,,Cal
JProdajemo pivo na debelo od Iron Range pivovarne.
Ustanevljena 1171.
\
Of Joliet. IUinoie.
{Capital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
C. W. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podpreds.
W. G. WILCOX, kasir.
1
Kapital $100,000.00.
BARBER UrODING. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO
ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure nfn-r>' pa do 4. tire pop.
A r. ¡s' l;V ./'VjÀJ >V-V- 1 .;■* =V	!: , ; ("H -|	..."	.	/	• -	,	■ V	'
' »V '*••,.• ‘/«ti:. 'tW	‘y.- v - •••'	• . V' <:• •• ;	. ..... . "..i	•	.	..	"> ‘	.%	•	&
■■	v' ... •' -vw WA	....	,	"	..... ' ■
VfF
;t .
V
A
rf".
jTr
AMERÍKÁÑSKI,SL.OVENEC, 15. JANUARJA 1909.
K. S. K.
—^
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:........,, ..Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: .................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:,............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.... Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:...................Josip Dunda, 108 Comstock St., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dri Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N., Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13541 Janez Verbanc, roj 1891, spr.
II.	jan. .1909.	Dr. št.: 104' člane.
K društvu,, sv, Jožefa 16, Virginia,-. Minn.,, 13542. Ludvik Verbanc, roj 1872,
spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 198. članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa,, 13543.‘Milan Devunič, roj 1875, 13544 Franc Tomec, roj 1865, spr. 11. jan. 1909. Dr. št. 130 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13545 Matevž Pavčnik, roj 1887, 13546 Janez Kozina, roj 1881, 13547 Marko Šterk, roj 1864, spr. 11. jan. 1909.'	Dr. št. 112 članov.
K društvto'Vit. sv. i?l6rijana 44; So. Chicago, 111;,: 13548 Jurij Bučak, roj 1881, i 13549 Ivan Starešinič,4-bj 1879, spr. 11. jam 1909.	Dr, št. 178 članov.
K društvu sv. Jožefa .55, Crested,Butte, Colo,, 13550 J osip Ivec, roj 1889, 13551 Franc Keš, roj 1887,	spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 53 članov.
K	društvu sv. Jožefa	56,	Leadville, Colo., 13552	Anton	Prijatelj, roj 1879,
spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 144 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, 13553 Anton Dolenc, roj 1890, 13554 Janez Janežič, roj 1882, spr. il: jan. 1909.	Dr. št. 94 članov.
K	društvu sv. Antona	Pad. 71, Crabtree, Pa., 13555	Franc Kužnik, roj 1887,
13556 Franc Šulln,	roj	1882, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 33 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13557 Jernej Končar, roj 1881, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 118 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 13559 Anton Ule, roj 1885, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13558 Karl Paškvan, roj 1891, 13559 Milan Marcella, roj 1890, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13561 Josip Šuligoj, roj 1869, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 39 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 62, Bradley, UL, k društvu sv. Barbare 74, Springfield,
III.	, 8280 Anton Mazi, 11. jan. 1909.	I. dr. št. 17 članov.
II. dr. št. 51 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7387 Anton Oplotnik, 7391 Martin Oplotnik, 7395 Luka Oplotnik, 7402 Matevž Oplottjik, 1. jan. 1909. I. dr. št. 117 članov.
II. dr. št. 89 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, UL, 7623 Frank Žafran, 3. jan.
1909.	Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8023 Jernej Bergant, 8973 Janez Turk, 3. jan. 1909.	Dr. št. 108 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, UL, 5987 Josip Drešček, 8. jan. 1909.
Dr. št. 137 članov.
Od društva sv. Jurija 3, Joliet, UL, 12877 Nikolaj Muc, 11. jan. 1909.
Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis., 11478 Anton Bašelj, 6. jan. 1909.	Dr. št. 129 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8637 Karlo Lujan, 11. jan. 1909.
Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11175 Josip Turk, 11178 Josip Turk st., 11314 Jakob Minigot, 11. jan. 1909.	Dr. št. 61 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3426 Janez Klun, 5. jan. 1909.
Dr. št. 197 članov.
Od društva sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 11294 Jožef Stark, 3. jan: 1909.
Dr. št. 18 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11727 Martin Okoren 13984 Matija Lavrič, 3. jan. 1909.	Dr. št. 102 člana.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8873 Janez Telič, 4. jan. 1909.
Dr. št. 197 čbmov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3445 Jožef Perko, 7. jan. 1909.
Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 13261 Josip Tušar, 6. jan. 1909.
Dr. št. 31 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12653 Janez Trezelj, 11. jan. 1909.
Dr. št. 64 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 3905 Ana Gergovič, roj 1883, spr. 11. jan.
1909.	Dr. št. 111 članic.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, UL, 3906 Marija Meteš, roj 1890, sprejeta 11. jan. 1909.	Dr. št. 47 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3907 Karolina Geržin, roj 1891, 3908 Frančiška Zbačnik, roj 1880, spr. 11. jan. 1909. , Dr. št. 33 članic. K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 3909 Ivana Šubelj, roj 1887, 3910 Frančiška Stempel, roj 1886, spr. 11. jan. 1909.	Dr. št. 24 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Ua., 3256 Marija Turk, 3. jan. 1909.
Dr. št. 8 članic.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Društvenim tajnikom(icam) v naznanje, da vsi člani in članice, ki so se dali, vpisati v društvo v mesecu decembru L L se sprejmejo v Jednoto še po stari metodi. Radi tega tudi vrhovni zdravnik ni nobenega zdravniškega lista na društvo nazaj poslal, temveč prinesel jih je k meni in priporočil za vsprejem, ktere sem naravno tudi vsprejel. Drugače pa je z vsemi onimi, ki se bodo dali vpisati pri sejah v mesecu januarju. Vse one zdravniške liste je treba poslati vrhovnemu zdravniku 14 dni pred sejo.
Na vprašanja gg. tajnikov(ic), če bodemo imeli tudi nova zdravniška spričevala, odgovarjam sledeče: Da, tudi zdravniški listi bodo nekoliko predrugačeni, toda sedaj jih še ni. Naj se toraj rabijo stari zdravniški preiskovalni listi toliko časa, da bodo novi zgotovljeni.
Dalje naznanjam tudi gg. zastopnikom(cam), da njih knjige za pošiljanje asesmenta ostanejo še v nadalje v rabi. In to radi tega, ker je v zalogi še mnogo knjig, in če bi se iste zavrgle in nadomestile z novimi, bi bilo to precej stroškov. Radi tega naj gg. zastopniki(ce) blagovolijo sami(e) popraviti one številke v knjigi.
Ravno tako tudi prosim, g. tajnike(ce), (ja mi oprostijo, če ne morem, vsakemu takoj odgovoriti, kajti obložen sem z delom tako, da mi je nemogoče odgovoriti vsem na enkrat. Hočem pa vsakemu odgovoriti takoj ko bode količkaj čas dopuščal.
Ne sme si pa kateri to tolmačiti tako, da bi v slučaju, da rabi kake tiskovine ali kaj druzega, ne hotel pisati po nje. Nikakor/ne. Vsaki, kateremu so pošlje potrebne listine, naj mi brez odlašanja naznani in gledati hočem na to, da jih dobite prej ko mogoče.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam vedno udani
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
a*0*0+0*0^00404<HO(KHv
Društvene vesti.
Joliet, UL, ll. jan. ■— Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8, da bo 17. jan. prva redna seja t L jn bo predložen celoletni račun od leta 1908. Ker pa veliko naših članov živi izven Jolieta na potnih listih, zatoraj jim tukaj označim, kako da se društvo, h kateremu spadajo, nahaja v finančnih zadevah. Ne morem pa tratiti dragocenega prostora v Am. SL oziroma glasilu K. S. K. J., da bi označal po posameznih mesecih dohodke in stroške, ampak v skupini. V teku leta 1908. se je prejelo v društveno blagajno $2187.60; , v blagajni je preostalo dne 31. dec. 1907 $1065.92; toraj vsega skupaj $3253.52. Skupni stroški v lč-tu 1908 so znašali $2215.65. Ako se odštejejo stroški od dohodkov, preostaja v blagajni dne 31. dec. 1908 $1037.87. Zatoraj po moji plitvi pameti ni naše društvo nič.slabeji proti drugim društvom v Jolietu v finančnih zadevah, akoravno se žalibog večkrat sliši, da. je najslabeje. In ker je zdaj za 6 mesecev vstopnina jako nizka, imate fantje in možje lepo priložnost in sigurnost, pristopiti v društvo in K. S,-K. J. Ne odlašajte na jutri, kar lahko danes storite,'zakšj nesreča nikdar ne praznuje!
Sobratski pozdrav vsem članom in
članicam K, S. K, J.
Matthew Bučar, tajnik.
Broughton, Pa., 11. jan. t- Tukajšnje društvo sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. je imelp dne 10. jan. svojo redno sejo,’pri'kateri je bil voljen novi odbor za leto 1909. V odbor so bili izvoljeni naslednji:
Predsednik Anton Petrovčič, podpredsednik Florjan Debelak,
I.	tajnik Anton Demšar,
II.	tajnik John Žitnik, blagajnik Mihael Mali,
• zastopnik Jakob Oblak, gospodarski odbor Jurij Ahlin, Fr. Možina, John Fajdiga in Frank Fran;
zastavonoše Jakob Bozovičar, Matija Demšar in Jakob Peternel;
bolniški obiskovalci, za Broughton Frank Maravc, za No. 6 Frank Ga-šparšič; za Willock Frank Knofelc.
Tem potom opominjam vse člane izven Broughtona, da naj svoje mesečne prispevke pravočasno pošiljajo na kakega zgoraj imenovanega uradnika. Ako morda kakemu članu ni mogoče, pravočasno poslati mesečnih prispevkov zaradi preobilne krize, naj se obrne pismeno na I. tajnika in pove vzroke, ter prosi društvo, da ga počaka za par mesecev; seveda pod pogojem, da potem ves zaostali dolg poravna. Drugače bode suspendovan, kdor se ne zglasi, kakor zahtevajo društvena in Jednotina pravila.
Naj omenim še toliko, da je nas nesramna kriza eno leto pred predsedniškimi volitvami prav hudo mučila, da smo prav malo delali. Sedaj 90 volitvah je pa že toliko boljše, da prav čisto nič nam ni treba delati, seveda le zato, ker prav popolnoma vse počiva z delom. Priglihujemo se velikomestnim milijonarjem, le toliko je-razločka: oni imajo skrbi, kako bi še več denarja na kupe nagrabili in da bi se pred roparji zavarovali; mi pa imamo skrb le eno in isto, kdaj da pričnemo z delom, roparjev se pa nam ni potreba bati, ker imam jaz ali kdo drugi velikokrat kačo v žepu. Tudi nekaj je nas takih tukaj, da nosimo le po en križ; ko se prične kaj z delom, upam, da naloži eden ali drugi še enega, da bode potem imel za vedno dVa, — morda še velika.
Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, posebno pa članom in članicam K. S. K. J.
Tebi, dragi mi list Amer. Slovenec, pa veliko povili naročnikov v tem novem letu.	Anton Demšar,
I. tajnik, Box 135.
Butte, Mont., 7. jan. — Sporočim članom in članicam izvan Butte, da si je društvo sv. Janeza Krstnika št. 14. K. S. K. J. izvolilo sledeči odbor:
Nick Požek, predsednik,
Anton Vidmar, podpredsednik,
John Malerich, tajnik,
John Dolenc, podtajnik,
Jožef Bezek, zastopnik,
John Osterman, blagajnik.
S tem želim vsem sobratom in s6-sestram najboljši uspeh in napredek v letu 1909, ko tudi zanaprej nas naj bi Bog obvaroval.	'	'
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, posebno pa uradnike krajevnih društev.
John Malerich, tajnik. ’
Forest City, Pa., 10. jan. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Ane št. 120. K. _S. K. Jednote letno sejo 20: decembra 1908 in na tej seji je bil izvoljen odbor za leto 1909, ki je sledeči:
Predsednica Ana Grčman, podpredsednica Johana Hravatin,
I.	tajnica Marija Spec,
II.	tajnica Pavla Osolin, blagajnica Uršula Vajt, zastopnica Terezija Tomšič; nadzornice knjig I. Johana Omahen,
II. Johana Telban, III. Johana Sume;
bolniška obiskovalka Frančiška Sus-man,
poslanka Zofi Zalar, redarica Johana Dečman.
In društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu o pol sedmih zvečer v dvorani g. M. Muhiča. In to društvo
dobro napreduje, pa bi-lahko še bolj: Društvo šteje zdaj 34 člariic in ima $200:00 že'v blagajni. Zato vidite, da društvo dobro napreduje. Vas vljudno vabim vš'e žene in dekleta v starosti od 16. do 45. leta, pristopite k temu društvu, ker je prvo žensko društvo. Ko se pa večkrat sliši, da kedo reče, da se bo to društvo razkopalo, drage rojakinje, ne verjemite! Kedor to reče, je samo nevoščljiv društvu, ko že vidi, da drugače ne more mu nič škodovati. Vas še enktat vabim, ker vidite, da društvo je gotovo na dobri podlagi gle de blagajne. Vabim posebno pa vse take žene, ki še niso pri nobenem društvu, ne pri jednpti, ker v to društvo pridete z malimi stroški: en tolar pristopnine, 25c mesečnine. Drage rojakinje, zdaj je za nas najlepši čas za pristop v društvo, ker prestopni list od moških društev ne košta nič; pridete tudi z jednoto k ženskemu društvu ne da bi vas kaj koštalo. Zdaj pridete še z malo pristopnino v društvo, ker društvo vkratkem namerava pristopnino zvišati.
Naznanjam tudi, da je društvo imelo na Silvestrov večer veselico, ki se je vršila v najlepšem redu in zadovoljnosti. In se zahvaljujem vsem obiskovalcem te veselice in vsem, ki so kaj darovali za društvo, in vsem, ki so pomagali pri delu.
Še enkrat se zahvaljujem y imenu društva sv. Ane in pozdravljam vse članice in člane K. S. K. J., posebno ‘pa društvenice sv. Ane. in vse obiskovalce in obiskovalke naše veselice. Tebi, predragi list, pa želim veliko napredka v tem letu.
Marija Spec, I. tajnica, Box 611.
JOHN N. GOSAR GO.
5313 Butler St. Bell Phone. Fisk 1090 J. Pittsburg. Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAV, Zatikov (Regulrj), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobuk iv, it
Pečati vsakovrstni, itd.
Prva in edina slovenska t- rdka v Ameriki.
Hibbing, Minn., 10. jan, — Društvo sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. je imelo glavno sejo in volitev 3. januarja. Izvoljeni so bili kakor sledi:
Predsednik Tomaž Wiewar, podpredsednik Jožef Adonič,
I.	tajnik Anton Kramar,
II.	tajnik Franjo Miško, blagajnik John Grebenc; gospodarski odbor Marko Marolt,
Louis Pucel;
bolniški odbor Matija Geršič, Andrej Devjak, John Pakiž ml.; zastopnik Peter Šterk.
Dopisi naj se pošiljajo na prvega tajnika, No. 216—3 Ave., Hibbing, Minn.	Anton Kramar.
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI
CENI.
Anton Nemanich & Son
1002 N. CHICAtrO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski popbniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41*
Mohawk, Mich., 5. dec. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. imelo glavno sejo 6. decembra L 1908. in obenem volitev
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
TROST & KRETZ Ant.Kirinčič
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODA
Posebnost so naše
Cor. Columbia in Chicago Sta.
"The Ö. S ” \k, in 'MeerscHaom” 5c
Na d. ono se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet Ul
Točim izvrstno pivo, katero luje slavnoznana Joliet Citizen* wery Rojakom se toplo priporočam
ÍVVAWAWWVYAVAWAYV1.
i
Poluletna razprodaja !
í
■	Obleke po znižani ceni.	m
	Čevlji po znižani ceni.	mi
ÜP	Pohištvo po znižani ceni.	
	Peci po znižani ceni.	8
Vsak kos v prodajalni se proda po
• v
zmzam ceni.
ODDELEK OBLEK.
Moške vrhne suknje vredne $7.50, sedaj $3.75 Moške vrhne suknje vredne $9.00, sedaj $5.00 Moške obleke vredne $7.50, so sedaj po $3.75 Moške obleke vredne $9.00, so sedaj po $5.00 Vrhne suknje vredne $15.00, so sedaj po $9.50 Vrhne suknje vredne $20.00, so sedaj po $13.50
Obleke vredne $15.00, so sedaj po......$9.50
Obleke vredne $20.00, sosedaj po......$13.50
Obleke za dečke vredne $3.00, šo sedaj po $2.00 Obleke za dečke vredne $4.00, so sedaj po $3.00 Obleke za dečke vredne $5.00, so sedaj po $3.75 Vrhnje suknje za dečke vredne $3.00, sedaj $2.00 Vrhnje suknje za dečke vredne $4.00, sedaj $3.00 Vrhnje suknje za dečke vredne $5.00, sedaj $3.75 ŽelezUa postelj vredna $3.00, sedaj za....$1.65
Modroci vredni $2.75, sedaj za ........$2.25
Gugalni stoli vredni $1.50, sedaj po...$1.00
Omare z ogledalom vredne $10.00, sedaj $7.75
Stoli vredni 75c, sedaj po..............60c
Stoli vredni $1.00, sedaj po............75c
Stoli vredni $1.25, sedaj po............90c
Moške srajce vredne 50c, sedaj po.......35c
Moške nogovice1 vredne lOc, sedaj po.....6c
Moške najboljše nogovice vredne 15c, sedaj lOc
Moški ovratniki vredni 50c, sedaj po.....35c
Moške spodnje obleke vredne $1.00, sedaj 75c
Moški klobuki vredni $1.00, sedaj po......75c
Moški klobuki vredni $1.50, sedaj po....$1.00
Moški klobuki vredni $2.00, sedaj po....$1.50
Moški čevlji vredni $1.50, za...........$1.20
Moški čevlji vredni $1.75, za...........$1.35
Moški čevlji vredni $2.00, za...........$1.55
Moški čevlji vredni $2.50, za...........$1.95
Moški čevlji vredni $3.00, za...........$2.55
Moški čevlji vredni $3.50, za...........$2.75
POHIŠTVO IN PEČI.
Obedne mize vredne $6.00, sedaj po......$4.50
Kuhinjske mize vredne $1.75, sedaj po... .$1.25 Peči za kuhinjo vredno $12.00, sedaj po..$9.00 Peči za kuhinjo vredne $15.00, sedaj po $11.00 Peči za kuhinjo vredne $18.00, sedaj po..$13.75 Peči za gretje vredne $15.00, sedaj po.... $11.00 Peči za gretje vredne $18.00, sedaj po... .$13.75 Peči za gretje vredne $23.00, sedaj po... .$15.00 Peči “Base Burners” vredne $35.00, sedaj $25.00 Peči “Base Burners” vredne $40.00, sedaj $30.00 Peči “Base Burners” vredne $45.00, sedaj $35.00
Ne pozabite nas obiskati med to prodajo.
THE EAGLE
North Chicago Street
&
Joliet, 111.

VWWAmW.V.V.WAVA,JmWAWWVWV%V.VMVMV.V,,AVAWJWA%,WlA
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluia dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
nnm nusis«,
■'TERVilf*
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki ji sitima pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabita zdrav niških nasvetov, piiite nam in nai zdravnik vam ga polije brezplačno.
R iblte Triaerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. ;
v \ 1 / /....Vil /y—v\ 1 ' '-v i /	1 t	//^v\ ‘ /	(s,
JAZ IN NIKAZIJ CUPIN.
Fr. Ks. P. A. n OOP
Prignali so nas, kakor čredo ovac.
Ni bilo nikakega reda več v naših vrstah — korakali smo že skozi glavna vfata na dvorišče.
Nekdo je zaklical: “Stoj!"
Nekateri so obstali, drugi, ki niso razumeli, pa so rinili dalie. Tu je bil že desetnik pri rokah. Pograbil je dva najbližja in ju pošteno stresel — pri tem je seveda izpustil običajno ploho psovk na nas uboge in prestrašene novince.
Vsi so obstali. — Nekateri so že odložili kovčeke :— eni s precejšnjo bojaznijo, drugi zopet s pol pritajeno kletvijo — kakor je ravno kdo čuti! v srcu. Par pa nas je še vedno držalo svoj tovor v roki .ali na rami.
V	tem prikoraka po stopnjicah na dvorišče narednik z dolgo sabljo. Velike brke so mu migale, kakor satanu .— v roki pa je držal neki list. Sabljo je pustil, da se je rožljajoč vlekla po tleh, kajti to je znamenje oblasti in v prestrašenih srcih novincev vzbudi to veliko spoštovanje. Obstal je pred nami. Pogledal parkrat našo čredo od enega konca do drugega, namršil obrvi ter zakričal:
“Kaj je to kakšen red! Desetnik, glejte, da uredite te neumne butice, kakor se spodobi!”
Jn skočili so vsi nižji in podrejeni...
V	par hipih smo stali vsi novinci v dveh vrstah uravnani — tako, kakor se spodobi. Seveda je marsikdo prejel pri tem sunek v rebra — kakor se pravzaprav ne spodobi.
Gospod narednik pa je dvignil roko s papirjem. Začel je citati z imenom in priimkom nas, novince, — namreč zato. da se prepriča, če se ni kdo izgubil od črede. Očividno pa so mu slovenski priimki delali velike težave, več krat se je bilo bati, da se zaduši pri katerem; no, naposled je le v potu svojega obraza spravil na dan spako, katero bi vsi rimski učenjaki ne pripo-znali za priimek poštenega slovenskega fanta.
Preobračal in preobrazoval je vsak j priimek toliko časa, da je dotični, ki se ga je tikal, izpoznal nekoliko podobnosti s svojim pravim imenom in se nato oglasil s “tukaj”.
Takrat pa bi morali videti gospoda narednika — takrat” namreč, ko se je, prvi oglasil s poštenim slovenskim “tukaj”.
Kričal je. da so se bolj plašni, kar tresli.
Naposled, ko nam ,je ves penast dopovedal. da smo zdaj pri vojakih in nič več doma pri materi, in da je naj-strožje prepovedano se oglasiti s “tukaj” — se je nekoliko umiril. Dokaj Sasa je minilo, da so se gospodu naredniku toliko umirili živci, da je mogel zopet dalje citati. Vzrojil pa je jned čitaniem še večkrat. Mnogokrat mu ni ta ali oni dovolj glasno odgovoril. ali morda tudi ne dovoli hitro, ker je bržčas premišljeval, ali je prav, Če se reče “kier” ali “gier”.
Naenkrat pa se gospodu naredniku še bolj čelo naguba, kakor po navadi, kedar je izustil novo spako. Zbral je črke .ter naposled z usmiljena' vredno težavo spravil na dan besedo: "Ku-gin”.
Ozrl se je po urejeni čredi — nikdo se ne oglasi. Sami začudeni obrazi Strmijo vanj.
Ponovi še glasneje: “Ku-gin”, — Nič «— vse mirno.
Ponovi ime v različnih varijacijah in z vsemi črkami, kar mu jih na um pride. Začel je že besneti, ko zagleda nekje v drugi vrsti dvigneno roko.
“Gospod desetnik, vprašajte tistega butca, zakaj drži roko kvišku!”
“Pravi, da se on imenuje Cupin”, bil je odgovor.
“Nikazij Cupin torej!” vzroji gospod narednik.
“Da.”
“Zakaj se ni oglasil, ko »em ga klical z vsemi imeni? Kaj misli, da si naj jaz pljuča raztrgam radi njega!”
“Pravi, da je pozabil, kako se mora oglasiti — in ker se s “tukaj” ni upal
—	je raje molčal,” pojasni desetnik.
To pot sicer ni kričal gospod narednik. pač pa je nekaj polglasno izustil
—	in sicer nekaj takega, kar bi v civilu nikdo mirno v žep ne utaknik
Čez dolgo časa, ko smo se že vsi tresli mraza, je.bilo vendar konec čitanja. Razdelili so nas po sobah in pričelo se je tisto vežbanje, kakor pravijo. Tisto osemtedensko vežbanje, po katerem imenujejo potem novinca — moža.
Tn ko je enkrat mož — ni več ne sin, ne brat — mnogi celo pravijo tudi človek ni več.
Tako zahteva blagor očetnjave.. .
Razdelili so nas torej po sobah — in Nikazij Cupin je bil oddeljen v isto sobo kakor jaz.
Takoj prvi dan se mi je izmed vseh najbolj priljubil. Bil je tako poštenega, istrijanskega pogleda in tiha uda-nost in radovoljnost mu je sijala iz oči. Nisem si mogel kaj, pristopil sem k njemu in ga vprašal odkod je pravzaprav? Pogledal mi je naravnost v oči. “Iz Istrije sem — tamo izpod Učke gore”.
“Ali je lepo tam?” sem vprašal, dasi sem vedel, da ga ni, ki bi rekel: Pusto in grdo je tam, v moji domovini.
Pogledal mi je še globlje v oči, kakor bi se hotel prepričati, če sem sploh vreden, da mi razloži lepoto svoje dežele “Da. leno — tako zelo leno ie
pri nas,” je rekel čez čas in potem nadaljeval: “Zapustil sem tisti kraj le, ker sem bil primoran — klicali so me
sem. O, drugače pa bi ostal vedno tam!” Glas se mu je malce tresel in kakor vprašaje me je zopet pogledal: Razumeš H, kar sem rekel? Vedel sem, da ga razžalim, vendar sem rekel —-največ iz radovednosti, kaj poreče: “Pri ttioji vožnji sem videl, da je pusto tam gori pri vas in da so same skale?”
“Njivic in vinogradnikov, ki so o-grajcni z zidom iz zloženega kamenja, pa nisi videl? In smokev, oljk in lavo-rovih dreves tudi ne? O, ti ne veš kaj je lepo!” užaljen se je obrnil v stran in z neko razburjeno naglico drgnil gumbe na kapi — dasi so se že svetili, da je vid jemalo.
“Kaj pa, šolo imate v vašem selu.?” sem vprašal in se ozrl, če naju morda ne opazuje že gospod desetnik.
“Ne — šole nimamo.”
“Ne znaš torej brati in pisati?”
“Ne. — Kje pa naj se naučim?” in še huje je drgnil uboge gumbe. Sem-intja je prenehal in prav od blizu pogledal, če se že dovolj svetijo.
“Cupin, nič ne maraj,” sem rekel sočutno, “jaz te naučim brati in pisati”.
V tem je, vrag vedi odkod prineslo desetnika. Začel je kričati nad nama tudi razmetal mi je vse, da sem komaj zopet skupaj zbral vse jermenje in razne zaponke, ki so seveda samo zato iz medene kovine, da se ubogi vojak muči ž njimi.
“Nimata nič dela, da se razgovar-jata! Počakajta, jaz vama dam stranišča čistiti!” upil je gospod desetnik— seveda nemško. Kdo bi mu zameril! Nekdaj je bil —- se reče v civilu namreč— drvar, nekje v koroških šumah. Zato mu te obljube ni bilo zameriti, če bi mu tudi smel.
Na ubogega Cupina pa je še huje kričal, kakor name. Tudi gumbi, ki jih je drgnil in snažil že pol ure, niso b li dovolj svetli, ravno tako vse drugo.
Trpin je sklonil hrbet in snažil ter drgnil, da mu je pot polil čelo. Nerad se spominjam tistih časov — bili so najtežji trenotki v mojem življenju. Z dosmrtno hvaležnostjo bi takrat rad -moj položaj zamenjal s poročnikovim psom.
O domovina, lahko si hvaležna, da ne smem popisati vsega tistega. Dan za dnevom je potekal in privadil sem se počasi prenašati vse šikanije. Ko so me izmučili toliko, da nisem bil več zmožen kaj treznega misliti, klonila mi je. glava — oni pa so me dalje gonili, tako, kakor se goni živina v jarmu.
Drugo nedeljo popoldan v tem vež-banju, me poišče Cupin v kotu, kjer sem navadno sedel,'.potrt in Užaljen v dno duše. “Nekaj bi te prosil,” je pričel, v roki pa je držal pisemski papir in pisalno pripravo.
“Prav Cupin,” sem rekel, “odloži kar tja na mizo. Napišem ti takoj.” Vstal sem iz kota in sedel k pisanju. “Komu hočeš pisati?” sem vprašal.
“Marjetici,” mi je odgovoril in ru-dečica mu je segla do ušes. 'Uganil sem takoj, da se tiče srčnih strani. Povabil sem ga, naj sede tik mene na klop.
“Tako — in sedaj mi povej, kaj naj ji pišem?”
Bil je v veliki zadregi. Šele čez čas je odgovoril: “Jaz ne vem — napiši kaj. lepega. — Da jo pozdravljam čez hribe in vode, in da mislim na njo — vedno — vedno!”
“Koliko časa se že poznata?” šem vprašal.
“Že dolgo — še iz otročjih let.”
“In kako dolgo se že ljubita?” Pogledal me je tako čudno, da sem takoj uganil, da me ni razumel. Zato sem vprašal iznova: “Kdaj si ji.povedal, da jo imaš rad?”
“Nisem ji še povedal tega — to stori ti zdaj v pismu.” Ozrl se je, ako ga morda kdo nepoklicanih ne posluša.
“Saj ne veš — morda ima ona že kroga drugega rada?” sem izkušal, v namenu, da mi kaj več pove.
“Ne. — Meni je pripela šopek, ko sem odhajal sem. O, jaz vem — ona me ima ravno tako rada, kakor jaz njo. Le napiši ji, vse ji napiši — prav mnogo ji napiši!”
Vedel sem.približno dovolj. Razmerje mi je bilo v tem kratkem pojasnilu čisto jasno. Pomočil sem pero in z veliko paznostjo napisal vrhu lista: Najdražja mi Marjetica!
Nobenega vprašanja mu nisem več stavil, nikakega pojasnila več zahteval. Pisal sem in pisal. Vrsta mi je tekla za vrsto, stran za stranjo, in ko sem popisal cel list, zdelo se mi je, da imam napisati še toliko, da ne bodo zadostoval’ niti trije listi.
Cupin, ki je cel čas sledil pisanju, kakor bi hotel izročiti vsaki črki poseben pozdrav svoji Marjetici — je skočil hitro v kantino po hov list papirja.
Jaž pa sem pisal dalje... Vedel sem, da deklica ne bo vsega umela — vendar sem pisal in pisal.. .
Vsaka vrsta, slednja beseda — da, najmanjša črka mi je privrela iz srca. Še nikdar preje in nikdar pozneje nisem napisal takega pisma. Ne vem, kje sem našel vse izraze — samo to vem, da, ko sem končal pismo, mi je bilo veliko lažje pri srcu. Kakor človek, ki je zaprt dolgo, dolgo, in ki ni-
| ma nikogar, da bi se razgovoril z njim i — tak sem bil jaz v tistem hipu. Vsa svoja čuvs.tva, da, — svojo dušo sem razih na list pred menoj, vso svojo čutečo in krvavečo dušo. Nisem imel takrat nikogar na svetu, ki bi mu napisal list iz srca — zato sem poklonil vse meni tuji osebi.
Razjokal se je od veselja Cupin, ko sem mu prečital oba lista. Ni razumel vsega; samo toliko je vedel, da je lepo in da sega v srce. Z največjo skrbnostjo je prijel gotovo pismo in ga srečnega srca nesel takoj v nabiralnik. Potem pa me je celo povabil v kantino, kjer je plačal pol litra vina.
Ob tisti kisli vinski kapljici sem mu iznova obljubil, da ga naučim pisati— tako lepo pisati, kakor sem jaz danes napisal pismo njegovi Marjetici.
Izpila sva tistega pol litra in jaz sem poklical drugega pol. Cupin pa se je že prestrašil, češ, da bova potem pijapa.
Nisem ga mogel pridržati — šel je gumbe čistit in drgnit. Jaz pa. sem obsedel. Izpil sem tistega pol litra, izpil še drugega in tretjega — dasi nisem nikdar preje v svojem življenju toliko pil.
Neki črv je sedel v moji notranjosti. Grizel je in vrtal noč in dan — uničiti je hotel zadnjo mrvico upanja.
Hudo je, ako obupavaš in si osamljen, ako nimaš nikogar, ki bi ti rekel, če tudi samo eno krepilno besedico.
Kako je bilo tisti tfečer, ne vem. Pravili so mi drugi dan, da sem prišel v sobo, se vsedel na svoj kovček kraj postelje in se razjokal, kakor majhen otrok.
Dobri tovariši so me menda spravili v posteljo in Cupin mi je osnažil vse, kar je bilo treba.
Tako je bilo prve tedne, pozneje, ko so zatrli v meni sploh vsak čut, sem se celo smejal tovarišu, če sem ga videl otožnega in pobitega. Seveda so vseeno prišli trenotki, ko se je hotel dvigniti tako kruto teptani čut.
In taki trenotki so bili strašni...
Zopet moram za čas odložiti pero— vsaj za toliko časa, da gredo najtežji spomini mimo moje duše.
S Cupinom sva s časom postala najboljša prijatelja. V prostem času sem ga učil abecede in pisati razne krive in ravne črte. In reči moram — fant ni bil trde glave. To me je veselilo in potrudil sem se še bolj. V primeroma kratkem času je že z velikim ponosom napisal pismo svoji Marjetici —• seveda z mojo pomočjo.
Naenkrat pa se je nekaj zgodilo. Nekaj pričakovanega in tudi — nepričakovanega, vsakemu mislečemu'človeku pa docela umljivega.
Desetnik namreč, ki je bil tudi po-, veljnik v naši sobi, je bil kakor menda že vsak razsodi, zelo s«rov človek. Imel je navado, če se je spravil čez koga, da ni samo njega psoval z.naj-gršimi imeni, temveč tudi njegove sta-riše, posebno matere.
Tako je pričel neki večer za ničevo malenkost vpiti nad Cupinom. Kaj vse je rekel ta človek, ne morem ponoviti.
Nikazij Cupin je sklonil glavo in tiho dalje snažil. V hipu. pa, ko je desetnik izustil nekaj zelo grdega in žaljivega čez njegovo mater, je dvignil glavo in roki sta mu omahnili. Nič ni rekel — dušiti ga je moralo nekaj v grlu, kakor je celo mene, ki se me ni nič tikalo.
Oči so se mu čudno zabliskale in v kotih se je posvetila solza, iz grla pa se mu je iztrgal nerazumljiv glas. Dvignil je roko in udaril po nesramnih čeljustih. — Kri se je pocedila...
Zaprli so Cupina, strogo zaprli — tako, kakor se spodobi, je rekel g. narednik. Ko je prišel iz zapora, pa so ga premestili nekam daleč — menda v Galicijo. Desetnik; pa je bil povišan za eno mesto.
Ubogi Cupin! Zapustil je lep spomin v mojem srcu in zato sem zapisal te vrstice.
Ako morda že ni docela pozabil zopet citati in če po naključju dobi te vrstice v roke — rekel bo gotovo: “Da prav tako je bilo — in vse še celo zapisano ni!”
Zabsanost.
Ako vas nadleguje zabasanost, glavobol, odurna sapa, oslabelost, utrujenost in druge bolezni, katere povzro-čujejo neredi v slabih obistih, pravo zdravilo, ker prepreči in odstrani vse take nadloge so Severove Jeterne Kro gljice. Ako se vzame ena ali dve zvečer bodo povzročile lahko delovanje prebavnih organov prihodnji dan. Cena 25 centov za škatljico. Dobo se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ..............  so	kron,
za	20.50 .............. 100	kron,
za	41.00 .............. 200	kron,
za	102.50 .............. 500	kron,
za	204.50 ............. 1000	kron,
za	1018.50 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL—
Fiite E13s. Brsunci” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in
POZOR, ROJAKI! urejeno
\Ioderno gostilno
National Buffet
.< katerej bodem točil najboljše por cerjevo pivo, izvrstno žganje, domače rino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
S.	W. Phone 825.	Joliet. Ill
Rojaki! Pijte
“Elk Brana” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N.	W. Phone 809. Joliet, Illinois
580 South Centre Avenue,
Chicago, 111.
Blovanski tvorničar društvenih o» oakov (badges), regalij, kap, bande o zastav. Velika zaloga vseh po rebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje» kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj.
FRANK MEDOSH
Največji slovenski eenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARIIBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
le Joliet National Bank
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
f. A MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno, 'PK!
cjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skioff,
N. W. Phone 6ov-
¡135 N. Hickory St..	Joliat
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago.
EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
9478
Emil Bachman
(Nadaljevanje s 2. strani.
na svežem zraku? Želim vsem božji blagoslov na polju in velik napredek in uspeh!
Pozdravljam vse rojake širom A-merike. In tebi, A. S., želim veliko uspeha! Math. Gaishek, Box 606.
Peoria, 111., 10. jan. — Gospod urednik Am. Slov., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu, katerega pač tako radi prebiramo, in brez katerega ne bi smela biti nobena slov. hiša v nam preljubljenih Združ. državah. Pač je prettklo več dolgo časa, da se ni čitalo dopisa od naše tukajšnje naselbine, dasiravno nas je tukaj ena dva ducata Slovencev, večinoma samcev, In ker nobeden ne da nikoli dopisa v naš list; sem se jaz namenil od zdaj kaj bolj pogosto se oglašati. In ker je že Novo leto 1909 nastalo, želim vsem rojakom in rojakinjam tukaj in onkraj morja srečno novo leto in večji napredek.
Dasiravno smo mi tukaj takorekoč še nepoznani našim drugim naselbinam po Združenih državah, in ker veste, da slovenska kri nikoli ne fali (to pravi pregovor), se mi Slovenci tudi tukaj hočemo malo več pripravljati v delavskem in družabnem pomenu, to je, vstanoviti podporna društva ter privabiti več Slovencev v te kraje. Ker ta kraj pač nudi dobro bodočnost in dela se dobi za pridne roke.
Kakor šem namenil Slovencem razložiti o našej naselbini, evo nekaj podatkov: Slovencev nas je malo in še ti so razkropljeni. Nekaj jih je oženjenih in to s tujkami, dasi so vrli narodnjaki, in kateri so pač zadovoljni in imajo svoja domovja. V pogovoru mi je prijatelj djal: "Prijatelj, jaz sem tukaj čez petnajst let in tukaj se ni vedlo za Slovence. Nekaj časa sva s prijateljem govorila slovensko, potem pa deset let nič. In tudi Sloven-skih deklet ni bilo. Tukaj sem vzel Nemko in živim dobro; a da je bilo Slovenk tukaj, bi gotovo ne maral za Nemke.” Vidite, tako se sliši tu in tam. Ali zdaj se nas zmiraj več pri-bira, dasi deklet pa nič in fanti moramo biti “ledik”. In društva nimamo še nobenega, in tukaj prej živeči rojaki so pač večinoma pri nemških društvih, a ti, ki so prišli iz sosednih naselbin, so pa tam pri slovenskih društvih. In ker so rojaki že sami omenili, da bi bilo vrlo dabrou^prngjupam vkratkem ustanovili v slogi in v!kbrist našo podporno društvo.
Z delom gre tukaj prav dobro, zdaj tovarne delajo dobro in tudi premogo-kopi poslujejo dobro. Dasiravno delavcev ne primanjkuje, jih je zadosti, pa Slovenci imajo prednost tukaj, in ker so dobri'delavci, se jih.vsak-veseli. Zdaj na spomlad se bo tukaj postavila tovarna Western Cathrege Co., katera bode dala zaslužka do 1500—2000 delavcem.
Peoria je obrtno mesto in šteje čez
85,000	prebivalcev in je prvo mesto za Chicago v državi Illinois in ima dobro bodočnost. Ko bode priložnost, vam
halli na South 15. St. v korist in nakup zemljišča že izbranega od vseh Slovencev v Springfieldu, da si lastuje svoje zemljišče, in ako v potrebi ali sili, se lahko porabi za kar je najbolj potrebno ali koristno za Slovence v tem mestu in okolici. Toraj Slovenci, dajmo se pokazati za napredek in pridimo vsi na to veselico in pokažimo se, da še tudi v naših srcih ni ugasni! napredek slovenskega naroda. Postreglo se bode najboljše kar bo mogoče z muziko, pijačo in drugimi potrebnimi stvarmi. Vstopnina je 25 centov za moške, dame proste. Odbor.
pravi.
“Ste-li vi katoliški duhovnik?
“Da, sem.”
“Kako sem vesel,” pravi on, “ker če moram umreti, hočem umreti kot katoličan.”
“Umreti hočete kot katoličan. Zakaj
pa
?”
Steelton, Pa., 6. jan. — Ker se malokdaj sliši od tukajšnje naselbine, namenil sem se jaz, da nekoliko razložim tukajšnje razmere.
Kar se tiče dela, se ne bom veliko hvalil, ker, kakor povsod po Zjed. državah, je tudi pri nas ta pošastna kriza vse opustila, tako da ne bode prišlo kaj kmalo do dobrega. Seveda, malo je boljše, kakor pred volitvami, ali niti napol ne tako, kakor je bilo v dobrem času pred krizo. Zatorej ne svetujem rojakom, hoditi sem dela iskat, ker je še veliko brezposelnih delavcev.
Ker vem, da čitatelje najbolj zanima — mislim le samce in ledik — da najraje čitajo o nežnem spolu, sklenil sem tudi jaz, da jim malo skomino izvlečem. Že večkrat sem čital v tem ali onem ljstu dopise, ki prihajajo iz raznih krajev liaše republike s pritožbami, da primanjkuje fantom deklet. No, hvala Bogu, jaz pa lahko rečem, da teh križev tukaj čisto nič ne obču- 1 tirno, ker tukaj imamo troje vrste de-J klet. Ene so Slovenke, ki prihajajo iz stare domovine sem, toraj ta zaloga j kmalu poide. Druge so zopet, ki so tukaj vzgojene in so še v najbolj cvetoči mladosti. Tretjič je Štajerk dovolj, oziroma ogrskih Slovenk in te so prav pobožne dekleta in prav nosijo ■
Preloka, Belokrajina, 21. dec. — Sedi se za mizo ali pa k topli peči, ti ča-' stiti bralec Am. Slov., in našel bodeš kakovo zrno tudi iz Bele Krajine. Le-ladi noter do pozne zime, smo pa tudi tošnje leto, v katerem prenašali srho hudo in trdo sušo od zgodnje sporh-slavili troje jubilejne slavnosti po slovensko vse sijajno, namreč: zlato ma-- ^er m'slim, da imajo katoličani šo sv. očeta Pija X., 50 letnico Lurške Pravo vero.
Matere Božje in 60 letnico vlade av-! "Kako je pa to, da to mislite, moj strijskega cesarja Franc Jožefa I., ka-sin?”
kor po vseh župnijah Belekrajine, ta-j “Vidite, father, edini tovariši, s kako tudi tu pri nas na Preloki.	terimi sem se jaz kdaj družil, so bili
Dne 2. decembra bila je slovesna katoličani, in edina služba božja, h ka-sveta maša ob 10. uri. Poleg domačih teri sem jaz kdaj zahajal, je bila zve-župljanov v toliko zbranem številu j čer po delu, h katerej sem hodil s svo-vdeležila se je sv. maše še sijajno šol-1 jimi katoliškimi prijatelji, in oni so ska mladina. Po slovesni sveti maši, bili “ali right”. Seznaniti se natanč-zapeta je bila zahvalna in cesarska pe-j neje s kako vero nikdar nisem imel sem. Ko sedim v sedežu Preloške žu ' prilike. Ko se je moj oče vdrugič ože-pne cerkve, iz katere se čuje orglanjej nil, je nas vse poslal iz hiše po svetu, in petje — pela se je ravno hvalnica; da si sami služimo svoj kruh; jaz sem
delal pri telefonu, dokler nisem zbolel. Slišal sem pa fante praviti, da
se še po krajanskem običaju, večina
jih je zaposlenih v tukajšnji cigar-fak-toriji in precej dobro zaslužijo, nektere so že primerno bogate. Torej katerega tare, da mu je nemogoče samemu biti, lahko sem pride zbrat si deklico— Lejpo kot lonico,
Lejpo kot čisto zlato.. .
Sedaj je pa čas, da že enkrat preneham, zakaj bojim se, da mi ne bi kateri izmed cenjenih čitateljev rekel: “Ta je začel, pa ne zna, kdaj bi prenehal.” H koncu ,£p£dru,vljam vse rojake in rojakinje širom Zjedinjenih držav ter jim želim obilo sreče v novem letu.1 Tebi pa, zanimljivi list Amer. Slovenec, želim obilo naročnikov, da bi v tem letu na vsaka slovenska vrata potrkal.	Jos. Krašovec. 1
"Te Deum laudamus”—zvem lahko, iz 1 kakega vzroka se je razlegala ta pesem. V hiši božji imel je biti zgodovinski pomen, namreč vlade presvit-lega cesarja Franc Jožefa ali dan 60-letnice. Iz stolpovih lin so se glasili štiri dobro ubrani zvonovi; ž njimi so se družili njih drobni tovariši, katere so vihteli mladi cerkveni strežniki pred oltarjem, čvrsto petje onega domačega naroda, ki ima izredno glasbeno nadarjenost; navzoče ljudstvo se mi je je pa zdelo kakor velika družina enega duha in ep ega srca skupnega veselja. Ne morem opisati čutil, ki me navdajajo vselej, ko slišim veličastni spev: “Tebe, o Bog, hvalimo.” Povzdiguje me, da skoro okušam kapljico nadzemeljske blaženosti. Radost mi gre po udih, da pozabim za hip vse kar mi teži srce. In kaj še, ako se ozrem izven Preloške župnije? Hitro zvem zanimivo novico.
Odlikovan župnik v Belokrajini! Pod sedaj v vinsko trto zasajeno gorico, imenovano Mala Plešivica, leži župnija Adlešiči, v kateri župnikuje gospod Ivan Sašelj. Župnik Šašelj, kateri tako neumorno deluje v Belokrajini dolgo vrsto let za vero in narod, edini, kateri toliko skrbi za belokranjski narodni običaj. In da se ohrani še stara noša in priljubljenost, spisal je že drugi snopič belokranjskih Bisernic z narodnimi slikami belo-krajnskih noš dunajskega jubilejnega sprevoda. Prezasluženi, imenovan predsednik Belokrajnskih skupin, odlikovan je od presvitlega cesarja Franc
mora, kdor hoče priti v nebesa, biti po katoliško krščen, in, father, jaz hočem biti krščen.”
Tukaj mi je bila ena duša skoro vržena v roke. Tiho sem se zahvalil Bogu.
“Ste-li bili že kdaj prej krščeni, dragi moj ’
i ?”
“Ne, father.”
“Se-li znate prekrižati?”
“Ako mi poveste, kako, father.”, Njegova ponižna preprostost me je ganila. Pokazal sem mu, kako se je treba prekrižati, in ga poučil o osnovnih verskih resnicah ter ga naučil par malih molitvic; in ker je moj čas potekel, sem mu še dejal, da zjutraj zgodaj spet pridem nazaj, da ga krstim ter mu podelim ostale sv. zakramente. Zahvalil se mi je toplo, jaz pa sem odšel.
Podvizal sem se v cerkev, opravil navadno delo in goreče molil za ono dušo, tako rešeno po dobrotljivosti božji. Drugo jutro pa sem vzel sv. Rešnje Telo in sveta olja ter odhitel v bolnišnico. Moj bolnik je bil slabši, ali njegov obraz pa je žarel veselja, ko me je ugledal. Dejal sem mu, naj se pokriža, kar je tudi precej in dobro storil; in ponovil je male molitvice, katere je že prej celo noč ponavljal. Kakor je bil tudi bolan, zapomnil si je pa vse, kar sem mu bil povedal. Potem sem se pa pripravil, da ga krstim. Ravno, ko je ,j)ilp vse pripravljeno na
stelji, je ta vzdignil svoje roke proti nebu in oduševljeno vzkliknil:
“Hvala Bogu za naš veličastni misijon!”
Naš misijon pa se je uspešno nadaljeval. Pri njegovem zaključku je bil navzoč že tudi naš vodnik. In če je bil poziv k Italijanovi postelji zastonj, je bila pa druga duša zato rešena iz te solzne doline v solnčni raj nad zvezdami. Ena duša, ali vredna drage krvi j Sina božjega!	j
STENSKI PAPIR
ra prihodnjih 10 dnij po celo znižani ceni.
?etika zaloga vsakovrstni barv, olje> n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander haras^?
Chicago telef. 2794 A^telel.N fi2 7..
¡>X~X~X~X~X~X~X”X~X~:.~X~X.. •X,X-X**X“X-<'-X“X-X~X**X"X-<>*X'
Kje ie najbolj varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: aa milijonov kron
Rezervne^» —iklada je: a00,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
vrat«
j» na j več ji in najmočnejši denarni zavod te po veem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj* hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak flog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vse ir svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnavs država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za val denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let nas rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA C104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
FRANK SAKSER

Jožefa I. o priliki 601etnice njegove j mali mizici poleg postelje, pa mi pose
Waukegan, 111., 12. jan.—Iz naselbine Waukeganske so le redki dopisi, vali danes poročam Vam sledeče. V 1. 1908 pred adventom bil je fair v korist slov. cerkve, kateri prinesel je skupno čez 2,000 dolarjev, kar je obilo
| v teh slabih časih. Na kontestu bila še bolj natanko razložim in opišem to sta gg. Petkovšek in Opeka, in g. Ope-
nase mesto.
Lepo se zahvaljujem rojakom za njihovo gostoljubnost ob zadnjem obisku v Jolietu, 111., odkoder se mi je pač težko zdelo ločiti in kjer se človek res počuti kot doma. Zatorej presrč-na zahvala in srečno novo leto 1909 in na svidenje o priložnosti!
Sokolskim pozdravom! Naprej zastave Slave!	Peoriano.
Pueblo, Colo., 7. jan. — Pretekli ponedeljek 4. jan. se je poročil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj g. Mihael Lesar z gdč. Reziko Smerke; ženin doma iz Ribnice, nevesta pa iz Št. Vida( Dolenjsko, Čestitamo!
> “Sloven. dram. društvo”, ki je uprizorilo 27. dec. 1908 žaloigro “Mlinar in njegova hči”, se je izrazilo v tukajšnjem slovenskem listu, da na željo mnogih rojakov igro ponovi. In res so jo ponovili, in sicer 3. jan. 1909. Igralci so tudi pri tej predstavi res častno rešili svoje uloge. Ali igri je prisostvovalo le par ducatov možkih in približno ducat ženskih oseb. Torej, na katerih rojakov željo se je društvo oziralo? Mogoče samo na to, kakor se je eden gg. igralcev izrazil, namreč: da ima samo “inteligenco” pred seboj. Da, mogoče gg. igralci ne vedo, da se tukajšnji Slovenci prav malo zanimajo za slovensko dramatiko, in sploh izobrazbo. Vzrok pa, da ni bilo pri predstavi več občinstva, je, ker so igro prehitro ponovili (Tekom tedna!), in ker je bessmerskim Slovencem prav neljubo ponoči hoditi v oddaljeni Grove!
Ne vem, ali se bliža h koncu delavska kriza, ali so si mlada srca tako topla v ljubavi, da si tako obljubujejo zakonsko zvestobo. Kakor se vidi, bode še veliko zakonskih mladih parčkov!	J- H,
Springfield, 12. jan. — Dragi mi g urednik! Vas prosimo, da bi nam natisnili te vrstice, katerih namen je, da se da vsem Slovencem v Springfieldu in okolici naznanje, da je bil odbor iz voljen, da bi delal za napredek sloven skega naroda in ga vzpodbujal za složnost, kakor pregovor že pravi: Vsi za enega, eden za vse. Ta odbor je bil izvoljen iz več dobrih mož navzočih in mislim, da so tudi najbolje ukrenili, da bi bil samo odbor odgovoren za napredek in jih vspodbujal za naprej delovati vsakega, kateri hoče biti ali ostati zaveden in delaven Slovenec, ker le v slogi je moč. Ta izvoljeni odbor si je omislil, da naredi veselico dne 23. jan. 1909 v Joe' Grubelnikovi
ka je zmagal; samo ta stvar prinesla je skoro polovico zgoraj imenovane
svote.
Slovenska šola, dasi pred par leti ob vstanovitvi prevelika, je danes že premajhna. V nji se podučuje do 100 otrok. Podučujejo 2 slov. učiteljici.
Waukeganska naselbina gre naprej v vseh stvareh. Mladi fantje si vedno vstanavljajo svoja ognjišča, kajti vsaki teden sedaj v predpustu je po več parov oklicanih. Naša društva se množe in složno skupaj delujejo. Dramatično pevsko dr. “Ljubljanica” je pred nedavno pokazalo svojo izurjenost, kajti yideli smo šaljivo igro na slovenskem edru,
Dne 10. t. m. obiskal nas je na svojem povratku z obiska mile domovine prečastiti g. Monsignor Buh in je tu maševal in v ganljivem govoru navduševal k bratski ljubezni. Častiti povedal je mnogo tudi iz svojega potovanja, iz rojstne domovine, Rima in Lurda. Predvečer mu je že imenovano pevsko društvo napravilo podoknico. Mične slovenske pesmi cule so se in šolska mladina je prisrčno mahala z razsvetljenimi balončki. Omeniti moram tudi, da so se društva vdeležila s svojimi zastavami in s tem počastila prečastitega. Posebno odlikovalo se je v tem dr. sv. Jurja v svoji prekrasni viteški uniformi. Dne 11. t. m. je pa šolska mladina nagovorila v šoli zlato-mašnika, kateremu kličemo: Na mnoga leta!	P.
vlade s zaslužnim zlatim križcem s krono. Dne 20. t. m. pripel je c. kr. okrajni glavar iz Črnomlja na prša zaslužnemu župniku zlati križec z krono, kateri bode dičil vredna prša kot znak brižnosti, delovanja v vinogradu ■Gospodovem in celi sedaj dični Beli-krajini. Ker je bila isti dan kvaterna nedelja, daroval je slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Nikolaja ¿upnikov brat iz Tržaške škofije. Častitemu gospodu slavljencu iz srca častitamo. Bog jih ohrani zdrave in tako naprej delavne na mnogaja leta! Bod’ pozdravljen, odlikovani župnik, edini v Belikrajini!
Cenjenim rojakom širne Amerike želim veselo in srečno novo leto. Či-tajte skrbno list Amer. Slovenec, širite in ga predplačajte ter pošiljajte svojim v domovino. Kaj bode bolje list razširjen, bodemo se laže spoznali širom Amerike in Slovenske zemlje. Dopisniki, podpirajte list z lepimi dopisi! Tudi jaz iz Belokrajine ne zaostajam. V prihodnjem novem letu vam pošljem še kaj zrelejega, ker pričnemo graditi Belokrajnsko železnico, in še Bog kaj dobrega. Ob sklepu pisma— pozdrav!	Nikolaj Gerdun.
Waukegan, 111., 4. jan. — Slavno u-redništvo! V teku kratkega časa sem prebiral dopise, kako je iz povratka iz stare domovine več tukajšnjih slovenskih naselbin obiskal milostljivi gospod zlatomašnik Monsignor J. F. Buh. V čast si štejem jaz in sploh vsi tukajšnji Slovenci, da nas je tudi dne 9. t. m. s svojim obiskom presenetil. Dne 10. t. m. je daroval 10. sveto mašo v tukajšnji slovenski cerkvi Matere Božje, pri kateri je bilo več slovenskih društev z regalijami in zastavami navzočih; Imel je tudi lepo ganljivo pridigo, pri kateri je povedal marsikaj zanimivega iz stare domovine, kakor tudi o čudežih lurške Matere božje, tako da smo ga vsi navzoči z velikim zanimanjem poslušali. Kakor se čuje, namerava ta dobrodošli gost še veliko družili slovenskih naselbin obiskati, predno se vrne v svoje stalno mesto v Ely, Minn. Častitljivemu gospodu zla-tomašniku kličemo iz dna srca; Bog ga živi še mnogo let delovati v vinogradu Gospodovem in srečno na svidenje nad zvezdami!	Fr. Barle.
A Priredil Rev. J. L. Z. v Omahi, Neb.*. *	Y
■> •x~x~x~x~x~x~x"x-x~x~x~x*
Zbrali smo (tako je začel moj prijatelj) našo malo misijonsko četico, tri po številu, — vsi odločeni, da se s silo polastimo nekega precej zagrizenega protestantskega mesteca tukaj v državi Nebraska. Bili smo polni gorečnosti in odločeni,'da pridobimo trope duš za velikega Mojstra, ko nam kar naenkrat oboli naš vodnik, “izmed vseh najplemenitejši Rimljan”, četa sam zase, ter mora ostati v postelji. Kaka izkušnja je to bila za njega in za nas, se komaj da popisati. Vsemogočni pač ne rabi naše slabe pomoči v dosego svojih namenov, ampak se nas poslužuje samo, kakor se njemu zdi pripravno.
Začel se je misijon. Nekega večera sem bil pozvan v mestno bolnišnico k nekemu Italijanu, ki je bil prosil za duhovnika. Takoj sem odšel. Ko pridem v hospital, pelje me uljudna strežnica, videč, da sem duhovnik, k njegovi postelji. Ali Italijan je bil bolj prestrašen kakor pa bolan in bi mu sploh ne bilo treba pošiljati po duhovnika; bil je samo malo prehlajen. Potolažil sem ga nekoliko, da bo spet kmalu okreval, ter sem se oddaljil. Predno pa sem zapustil bolnišnico, sem pa stopil še k par posteljam ter sem naposled dospel do jedne, v katerej je ležal nek mlad mož pri kakih osemindvajsetih letih, otroškega obraza, zares hudo bolan. Nagnil sem se čez njega ter mu pošepetal: “Ste-li katoličan?” Odprl je oči ter zmajal z glavo, da ni.
“Well”, mu pravim ter ga primem za roko, “upam, da boste imeli mirno noč in da si odpočijete; ali bolan ste pa prav hudo.”
Naglo okrene glavo.
peta;
“Father, nekaj bi vam rad povedal. Bil sem enkrat že krščen pred dolgim časom.”
“Kaji” sem vzkliknil. “Tega mi pa niste povedali! Kdo vas je pa krstil?”
“Wellj father, pozabil sem. Krstil sem se pa sam. Slišal sem fante praviti, da nikdo ne more bitj izveličan, ki ni krščen, in. zato sem se naučil besed, ki jih vi rabite, ter pripravil škropilnico polno vode in šel sem ven na polje, kjer me nikdo ni videl, in polil sem se z vodo ter se krstil. Mislil sem, da bo prav, ako vam povem, ko sem se na to spomnil.”
Seveda to ni bil nikak krst; ali ta preprostost sama mi je šla do srca; zagotovil sem ga, da še vedno ni krščen, da ga pa zdaj jaz resnično krstim. To sem tudi storil. In ko sem končal, sem ga poučil o sv. poslednjem olju in sv. Rešnjem Telesu, in mož mi je pritrdil k vsemu. Ko sem mu pa še skušal razložiti, v kolikor mi je kratki čas pripuščal, velike milosti, ki nam jih ta dva zakramenta delita, mi je pa dejal:
“Skušam vas docela razumeti, father, in verujem vse, kar katoliška cerkev uči.”
To je bilo vse, kar je bilo treba, in zato sem ga dejal v sv. olje ter mu podelil prvo sv. obhajilo. In izraz neizrekljivega miru se je zrcalil z njegovega obraza, ko sem se poslovil od njega. Živega nisem videl nikdar več. Umrl je mirno še isti dan. Ko sem se vrnil domov ter to zgodbo povedal svojemu somisijonarju na bolniški po-
!N* AZN-A-IbT «X	!
>A Ml PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJ^LEPiA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL AJ PRI
010 N. Chicago Str»» JOLIET, JLL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, *ten»ke in žepne tet izdelujemo vsa t «c, turo.? -padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popramica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
DLEŽASE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Rojaki, o priliki obiščit. Slovenski dom	
kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 PINE STREET	Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
	1 John Povsha, lastnik HIBBING, MINN.
V.^VVAVV.VAV.VAVAN^V.V.V.VVAV.V.V.V.V.V.V.VV.V.VAV/.V.V/.V.V.V.V.V.VA ¡¡j
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. _______________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov krcn.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi ¿skladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam . 2,048,214	K
Menice ...... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .. 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. K.anjska hranilnica darovala je zp take namene do sedaj S blizo sedem milijonov kron.	%
iwWV;mwmi.W.mWAYA\W.,,WAW.VrV.VAVAW.V.VA\WVAViWAW:»
(Nadaljevanje s 8. strani.) novega odbora za leto 1909., kateri je sledeči:
Predsednik George Hribljan, podpredsednik Peter Križan,
I.	tajnik in delegat Ferdinand Požek,
II.	tajnik Jožef Požek,
blagajnik in maršal Nick Wranešič,
' .nadzorniki so: Î. Anton Kocjan, II. Mihael. Rozman, III. Matt. VVranešič, j IV. John Kramarič, V. Peter Mihelič;-
zastavonosec John Medeč;	i
. bolniška obiskovalca sta Alojz Jure j ; za Mohawk in Jožef FVicelj za . Ah-
meek,	'	.	.
..Vsi dopisi naj se .pošiljajo na j., taj-nikai.iFprdinahd Požek. Box 225, Mo- -hawk; Jtich.
•- .SObratski pozdrav Vsem članom in.,• članicam K. S. fc jednoté. ■ .Tčbiv-V S.,..želim obilo uspeha in mnogo predplačnikov. ■
Ferdinand 'Požek, I.. tajnik.
^	--s.,.,—r: —■— -
Newark;*. N..-.J.,,. 10. jan,. — Nažtik-■ da 'jev:naše .društvo ,Novi Dom št. 102. K. S. K. Jednote imelo gïâvrfo sejb'20. defcetnbra in- .si ,je izvolilo .rjove uradnike"' žA' leto 1.909., kateri, sp .'sledeči:1 '	w-’.	-,
1 Predsednik Štefan Ivanc, , . .	' ‘
' podpredsednik'E.rankvSkaib.^,,. ,	,
tajnik Frank Intehor,- *• -.^Vrny-'r blagajnik Ignac Supans, - „	, t (
nadzorniki F.- G. Tassottv, Joziri Zri-mes, Jožef Štembal.	-	.
Z bratskirtf pbzdravom -vsem-.članom , in članicam K. S. K- J. A. S. pa,želim obilo naročnikov iij predplačnikov. ,*■ Frank Intehor, tajnik.
.	;	\	■' «Li-F
, Steejfon., Pa., T. jan. — bruštvd st?.-. Alojzija v. S'téel'toh; PæFje.iinlelo'-. Sv,q-jo. gl.av.no sejo 27. dèc. in’volitev novega* odbora." Izvoljeni' 'so -bili sl&depi': '¿čviMarkp Kpf^l-^ '(84^.. SoG£imL,SP) pjed, ..sečnik, ■
*'* Ge-ol' Gferšia potipneds^diiik,. ... „, Anton H'kcai':(229 So.-^ront St.),'taJ-.
, njk, «-y. ,
M.-(t.ABajUk,, 2:t tjajnik, A • y. t v Janež Rtfeninn,*(169 Mjic/slŠt.),.bla-gajnik,
' Goo: Mht-entite, , (128. Fridrich St.), zasioptitV,	,	y.. - .
Prâiïk Plot;' zapisnikar,.....	’
Josip Benčič; Josip Kambič, Janez* Škof, Janez Jakovčič, bolniški odbor, Josip Geršič, poslanec,
Josip Plesec, reditelj.
Vsa pisma' paj se blagovolijo, poši-* ljati na prvega tajnika.
Anton Hren, I. tajnik,, j	229 SO. Front St,
Steelton, Pa., 6. jan. — Tukajšnje društvo sv. Nikolaja št. 67. K. S. K. J. imelo je svojo letno sejo dne 20. decembra, in pri tej seji vršila se je tudi volitVa novega odbora za leto 1909. V novi odbor so bili izvoljeni sledčči gg. uradniki;	'	'Vi
1 Predsednik John Žlpgaf, podpredsednik Jožef Kambič,
I.	tajnik Jožef Krašovec,
II.	tajnik Martin Petrič,
V jjlagajnik in zastopnik Miko Matja-
SiČ,	— »**,<;*.»-
nadzornik Jožef Verbos, bolniški nadzorniki, I. Alojz Bar jak, II. John Krašovec, lil. Lovro Verbos.
Društvo Zboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu v dvorani društva sv. A-lojzija.
Kar se tiče društvenega' življenja, smo še precej na dobri stopinji. Tukaj imamo tri slovenska društva, 2 moški in eno žensko, ki prav lepo napredujejo in so tudi vsa tri priklopljena K. S. K. J. Kar je pa vse hvale vredno, velja tudi za ženske, da so končno tudi one prišle na pravo pot in si tako u-stanovile svoje žensko društvo, ker.tudi njim bode treba gotovo enkrat umreti. Da pa olajšajo življenje svojim najdražjim, kateri so njim v varstvo izročeni, je njihova sveta dolžnost, da pristopajo k temu ali onemu društvu in K. S. K. J., ker s tem prihranijo marsikatero solzo, katera bi rosila njihovim otrokom še v večjem številu. Zatoraj rojaki, pristopajte k društvom, dokler smo še čvrsti in zdra vi, ker ne vemo ne ure ne dana, kadaj nas nesreča zagrabi v svoje zanjke.
Jožef Krašovec, I. tajnik.
Zahvala.
Spodaj podpisana se najiskrenejše zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti za izplačano smrtno podporo, katero sem v tako kratkem času prejela po smrti mojega soproga Pavla Cerar, ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal dne 31. dec. 1908. Priporočam jo vsakemu rojaku' in rojakinjam, ker je res dobro, da je človek zavarovan pri tako mogočni in blagodejni družbi kot je K. S. K. Jednota. Zahvaljujem se tudi društvu Presvete Družine, v La Salle, 111., ker je isto skrbelo za mojega pokojnega soproga v njegovi bolezni in smrti. Bog naj množi in o-hrani nam slavno K. S. K. Jednoto in društvo Presv. Družine v tolažbo bolnih članov in podporo vdov in sirot.
Antonija Cerar, žalujoča vdova.
Zahvala.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem gg. prijateljem v Jolietu za vsestransko gostoljubnost, katero so mi izkazali za časa mojega opravila v Jolietu; posebno še gg. Ant. Nema-nichu, Blaž Chuliku in njegovi gospej soprogi, A. Stoniču, J. Sitarju in Ogu-linu, J. Grahcku, J. Zalarju, Goloblt-shu, J. Klepcu itd. itd.
Jolietčani se še vedno držijo lepe odkritosrčne stare slovanske gostoljubnosti!
Srčne pozdrave vsem! Sem Vam hvaležno udani	J. N. Gosar, |
5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Fam-ExpeSler.
Ozdravel vas ho v kratkem — in če se boste z rij. ,i drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas le*: J ravi .popolnoma. Hranite eno steklenico te-,g X le g a vedno v hiši. Zd rti v-ilo je. dobro za rev-imuiieera, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v -.bedrih in na člgp.kih, zobobol innevralgijO.,
'V vseh lekarnlh po 25 in 5dc. Pazite na sidro na steklenicah.	j
F. Ad. Richter CSb Co.	J'
y#4 J 215 Pearl St.
Æ ¿T	, NEW YORK. gT-c—. 1
Crit:flraratírrir>ycv-.-r.-rvrr¿‘,-tfgKWr.-itto
Mornarska usoda.
Odesa, 6. jan. — Ruski parnik “Sviatoslav'’ s posadko 38 mornarjev je pri Novosirsku zadel skupaj z grškim parnikom' “Poseidon”. Parnik “Sviatoslav” se je pogreznil v treh minutah. Štirim mornarjem se je posrečilo, poskočiti na krov “Poseidona” in se rešiti. Ostalih 34 je utonilo.
:

POZOR !
Naznanilo.
Naznanim rojakom, da sem kupil gostilno ali salon kjer točim Horber-jevo pivo in najboljše žganje vsake vrste, ter vam želim postreči z dobro dišečimi linijskimi cigarami. Za to se priporočam rojakom v obilen obisk. Kadar rojaki prihajajo iz drugih mest naj se zanesejo, da jim preskrbim dobro postrežbo in mehko postelj. To-raj na svidenje rojaki k rojaku August Poglajen,
1057 So. Robey St., cor 23rd St. Telefon Canal 498; Chicago, lil.
“Tončki!”
Spet smo dočakali svojo dovanje.
go-
Jaz sem že v Ameriki 24 krat dočakal svojega godov-nega dne.
Vse rojake iskreno pozdravljam, a Jolietčane pa vabim, da -me obilno obiščejo V ponedeljek dne 18. t. m. ker bom takrat praznoval god, mesto v nedeljb:
E.WimderüchGranite Go.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqne
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.
Anton T, Terdich
203 Ruby Street,
. Kdor me ne pozna naj pa pride k “Boljemu Toneti” pa bo tudi prav.
MOLITVENE KNJIGE katere j« dobiti v knjigarni Amerikan-skega Slovenca.
Bogu kar j-p božjega, $1.00.
Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, šlonokost, $1.00. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlat« obrezo, 75c.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-
obrezo, 75c.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 75c.	*—■ -i* :	e.«-.
Jezus na križi, $1.00.
Jezus in Marija, rud. obr. 40C. Kviško srca, zl. obr., $1.00.
Krščansko devlštvo, usnje t zlato o-obrezo, 75c.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 75c.
Molit. Srca Jezus., meh. vez., $1.00. Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 75c.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slono-
kost, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, šag. 50c. Mebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00.
Novi blaženi.
Rim, 1. jan.!—Te dni so.se prečitali v Vatikanu trije dekreti d proglasitvi blaženim mučenikov in misijonarjev. Preči tal se "je .nato' dekret, ki potrja čudeže o Devici Orleanski. Orleanski škof še je nato zahvalil š posebnim govorom, v katerem je slavil cednoti Device Orleanske. Papež je odgovoril, da se slave čednosti mučenikov, da se utrde v veri slabi. Prepričan je, da se po priprošnji nove blažene Francoska povrne v naročje katoliške cerkve.
»’
«
Naše prodružnice so: v Chicagt Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville IH. Chi. tel. 1872, N. W Phone 49f

Hranite denar.
5 odsto. na prihrankih
dobite ako kupite
“5 per cent First Mortgage Gold Bond”
Otroška pobožnost, bele, 70C.
Citroška pobožnost, platno, 25č. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 75c.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza,
75c.
Rajski glasovi, goc.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza,
$1.00.
Sv. Ura, zl. obr., $1.00.
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 75c. Skrbi za dušo, usnje $1.00.
Sveta uha, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 75c.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 7 5 c. '
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 75c Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc.
Slava Bogu, slonokost, $1.00.
Slava Bogu, šagrin, 75C.
Rajski glasovi, za dekleta, ;50č.
Nobena knjiga ni dražja kot $1.00. Vezava razne vrste. Pridite si jih o-gledati. Zaloga velika.
Lepa živina na prodaj.
Na dražbi se bode prodalo okoli 37 glav rejene živine, več krav in eden junec. Ta živina je bila poprej last F. Buunigardner, ki živi nekaj hoda severovzhodno od Jolieta.
Prodrlo se bo po lastni ceni kupcev. W. D. Hyatt,
Gardner Bldg.	Toledo, Ohio.
30 funtov zmletega sladkorja za 75c
in drugo groceiijsko blago po ravno takej ceni. Blago pošljemo voznine prosto na vse kraje vzhodno od Rocky Mountains. Cenik gro-cerije in zlatnine pošljemo brezplačno. Pišite danes.
Deering Mercantile Co.
60 Wabash Ave., Grocery Dept. 317 Chicago, 111.
Joliet & Southern Traction Co. I
Te obveznice so priporočene od vseh bank in trgovcev v Jolietu kot sigurna vrednost za denar.
Te obveznice se lahko kupijo po $100, $500 in $1000 ter nosijo 5 odstotkov obresti, katere se izplačujejo vsacega pol leta.
Prodajo se na mesečna vplačila po $5 in $10.
Vplačani denar začne donašati obresti po 5 odstot. preč po vpla-čanju. Vplačila sprejema g. Henry Weber, kasir Will, County National Banke v Jolietu. Ko bodo vplačila in nevzdignene obresti tako visoko, da bo vsota zadosti visoka za obveznico, bode g. Weber isto sam poslal kupcu.
Electrične železnice pomagajo k napredku mesta, ker isto bolj raste, in koristijo vsakemu posamezniku, ker se množi delo ter prinesejo trgovino trgovcem.
I
?
?
*
?
Ï
Prihranek je popolnoma varen in med tem donaša še 5 odstot. obresti.
Ako kupite eno teh obveznic pomagate celi okolici k napredku. Kdor bi rad kupil eno ali več teh obveznic naj vpraša za svet svoje rojake.
❖
!
?
X
X
X
y
y
y
Boljše prilike ni za hranjenje denarja, ker tu vam donaša par sto dolarjev vsako leto 5 odstotkov obresti. Tu ni razlike ker dobi vsak enako vrednost za svojo vsoto.
Začnite danes!
JOLIET & SOUTHERN TRACTION CO.
Cor. Ottawa and Van Buren Sts.	Joliet, 111. •
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicaar Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IH.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
Velika zaloga sftoiimikov
.3*? ft 4
raro pivo v steklenicah.
BOTTLING' dept' SCOTT and CLAY’ STS. .! :
OBA TEL. é*.
A-’- ! .
VaWaVW.V.V.V.V.V.V.V.V.*. V.V.\,.V.*1iV.V.‘.V.VVW.
s
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. in to je gotovo

ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedelji h N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj 1 -snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči 1. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
J	SVOJI K SVOJIM !
WAY<V.WAVAWAY.\WA VWi'.V.V/W/WAWiWWA
S * sfl
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL. ! ►
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.ii
Pošiljam denar v staro domovino po najnlzjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
* Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom, Postrežba ; [
točna.	i >
?
t
• v Amerikanskem Slovencu donašajo najboljše uspehe, ker je list najbolj razširjen. Trgovcem, ki žele priobčevati oglase v našem listu, pokažemo na željo imenik naročnikov, da se prepričajo. Pišite za cene oglasov. Amer. Slovenec, Joliet.
WWAWWWAVAV.VW.W
Sta» k Stephen
Sobe 201 In m Barbee bldg.
JAVNI
NOTA«
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko su oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško, f
PROTI IZPADANJU LAS.

Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade in daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St., New York, N. Y.