Nekaj misli iz govora tov. Staneta Dolanca
—  Skoraj 1700 Jugoslovanov, od teh kar tretjina Slovencev, je odšlo skupaj z brigadisti 53 držav sveta v boj proti Francovcmu fašizmu, zoper rastoče fašistično nasilje v Evropi in svetu... Borili so se častno in juna-ško na vseh frontah Španije... Več kot polovica jih je padla, med njimi tudi 236 Slovencev.
—   Mnogi španski borci so postali komandanti in komisarji partizan-skih odredov in bataljonov, pozneje brigad,. divizi) in korpusov NOV Jugoslavije.
—  Več kot polovica »Špancev« je dala svoje življenje v NOB, 54 jih je bilo proglašenih za narodne heroje.
—  V povojni graditvi so »Španci« z enako vnemo nadaljcvali svoj revolucionami boj.
—  Četrti julij 1941 je v zgodovini naših narodov in narodnosti sim-bol skupne odločitve in odločnosti, da smo sami gospodarji svuje usode.
—   Borci, delovni Ijudje in mladina smo trdno odločeni, da nadalju-jemo Htovo delo! Ob Titu pa se spominjamo tudi enega njegovih najte-snejših sodelavcev tovariša Kardelja in drugih borcev, ki so izgoreli v boju za nas boljši danes.
—  Iz našcga narodnoosvobodilnega boja in revolucije bi žclel pou-dariti eno ključnih komponent v Titovi strategiji vodenja revolucije, namreč. da se je treba opreli na lastne moči in možnosti, da je Ireba pri-tegniti vse Ijudske in materialne sile v oboroženi boj zoper sovražnika. Na teh načelih temelji tudi današnja zasnova splošne Ijudskc obrambe v Jugoslaviji, kar je eden izmed porokov naše svobode in neodvisnosli.
—  Samoupravljanje je najvišji dosežek našega narodnoosvobodil-nega boja in socialistične revolucije.
—   Delavsko samoupravljanje, ki je sčasoma postalo temelj celot-nega našega političnega sislema, je sprostilo neizčrpno energijo in ustvarjalno iniciativo milijonov delovnih Ijudi.
—  Tovariš Tito je na 2. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije maja 1971 s ponosom poudaril: »Samoupravljanje je dobilo pri nas globoke korenine, ki jih ne more nihče več izruvati. To je last našega delavskega razreda, ki mu je nihče več ne more odtujiti.«
—   Samoupravno združeni in organizirani delovni Ijudje so se poka-zali ne le kot najmočnejši porok, marveč kot najpomembnejši nosilec naprednih interesov tudi na področju nacionalnega vprašanja.
—   Za nas, komuniste in borce NOV, ni bilo nikoii dileme, kaj je pomembnejše — nacionalno ali razredno, saj ni naprednega, resnič-nega nacionalnega interesa, ki ni hkrati tudi interes delavskega razre-da.
—   Nacionalizem pomeni boj proti samoupravljanju, boj proti sa-moupravljanju pa lahko in moramo imenovati z njegovim pravim ime-nom — kontrarevolucija.
—  Združeno delo mora neposredno odločati o pogojih uslvarjanja in porabe dohodka.
—  Samo z zavestno, organizirano akcijo subjektivnih socialističnih sil lahko uspešno zatremo protisamoupravne tendence in pojave, pre-mostimo nastale težave v gospodarskem življenju in uresničimo cilje ekonomske stabilizacije. Delovni Ijudje niso več pripravljeni tolerirati in upoštevati subjektivnih napak, še zlasti zato, kerse samoupravnemu sistemu vse prerado pripisujcjo slabosti, ki nastajajo zaradi nedosled-nosti pri njegovem uresničevanju.                                       Izbral AM