44915

MLADENKE

ii.

1940-1941

MLADENKE

ii.

1940  -1941

44915

O.SooOl^V

MISIJONSKA TISKARNA — DOMŽALE-GROBLJE (A. TRONTELJ)

Voditeljicam mladenk!

Skupno si prizadevamo, da bi vzgojile iz naših mla¬
denk rod deklet, ki bi z veseljem služile »Bogu in domu«.
Ne iščemo sebe, svoje časti, ne iščemo naklonjenosti sve¬
ta. Me delamo nesebično in samozavestno po programu
našega blagega voditelja, ki je tako tiho odšel od nas,
zapustil nam pa tako veliko nalogo. — Delamo, da bi vzgo¬
jile rod, ki bo vse storil in vse pretrpel za pravičnost in
ljubezen in tako narod notranje obnovil.

Naše mladenke bodo to, kar smo me danes. Bodimo,
voditeljice, vsak hip za vse dobro pripravljene — in naša
vzgoja mora uspeti!

Veselimo se z mladenkami lepe mladosti, ljubimo
»kar raste in vse, kar živi«, pojmo, rajajmo, pojdimo v
svobodno naravo z mladenkami in zahvaljujmo Boga, da
smo

slovenske katoliške mladenke!

3

Februar

Vodilna misel: »Mladenka ljubi pravo veselje.<-
Mesečna naloga: pripravljamo veseli sestanek.

1. sestanek v februarju

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Razlaga vodilne misli in mesečne naloge.

Mladenka je vesela v vseh okoliščinah. V kateri toč¬
ki vodila najdemo to misel? Ta misel nam je posebno
všeč, kaj ne? Vesele mladenke smo!

Vsak človek si želi veselja in ga išče. Bog tako hoče,
da smo veseli, res od srca veseli ljudje. In veseli v vseh
okoliščinah ...,  veseli, če je sonce, ali dež, pomlad ali zi¬
ma, če se mi želje izpolnijo, ali ne .. .

Dober človek, ki ima čisto srce in ki lepo misli, si
želi in išče lepega in čistega veselja. Pa ga tudi najde
in ga tudi drugim deli.

»Kar raste in vse kar živi, veselje nam užiga!« po¬
jemo v naši novi pesmici. Sneg, sonce, vsa narava, naše
delo, naša igra, lepa pesem in dobra beseda, vse nam
vzbuja veselje. In če smo me vesele, so radi nas veseli
še drugi ljudje. Naš vesel pogled prikliče tudi na lica
naših bližnjih vesele poteze.

Bil je čevljarček, ki je spomladi delal pri odprtem
oknu. Mimo okna so pritekli otroci, ki so šli iz šole. Saj
veste, ko gredo otroci iz šole, so vedno veseli! Čevljar¬
ček jih je videl in je postal z njimi vred vesel. Zažviž-

4

gal si je veselo pesemco. Na drugi strani ceste je pri so¬
sedovih Tončka, ki ne hodi več v šolo, pospravljala svoj
domek. — Slišala je čevljarčka in kar samo od sebe se
ji je zapelo. Tisto je zapela: »Navzgor se širi rožma¬
rin ...«  Delo ji je šlo kar lažje od rok. Ko je Tončkin oče
prišel opoldne domov, ga je vesela pozdravila — in še
on je postal vesel. Celo mamici, ki je vsa zaskrbljena
pripravljala obed, se je zvedril obraz, in »piskri«, lončki in
kozice so jo kar lepše ubogali. Kako dobro je teknilo
kosilo tisto opoldne!

Mladenke, veselje ima čudovito moč! Vse poživlja*
vse polepša!

A samo pravo veselje!

Slab človek, ki nima mirne vesti, ki ima umazane
misli in zlobo v srcu, si sicer veselja tudi želi in ga tudi
išče, a njegovo veselje ne more biti pravo veselje. Uma¬
zano in zlobno je, kakor je njegova duša; v ozračju ta¬
kega veselja za nas ni mesta! Zgodi se pa dostikrat, da
taki ljudje s svojim slabim veseljem potegnejo za seboj
tudi še druge in s svojimi umazanimi šalami, slabimi pes¬
mimi in z zlobnim smehom okužijo še čista srca fantov,
deklet, otrok. Pravijo pa, da zato, da bi se fletno, »lušt¬
no« imeli.

Mladenke, kaj se Vam zdi, ali more biti tako veselje
pravo? Kako dolgo pa traja tako veselje? Po takem ve¬
selju glava boli! In srce tudi! Dobri ljudje takega ve¬
selja ne marajo. Tudi slovenska mladenka grdo govor¬
jenje in slabo družbo brezpogojno odklanja, četudi je v
taki družbi smeh!

r

Me, slovenske mladenke, ljubimo pravo veselje! Ve¬
sele smo zato, ker smo mlade Slovenke, ker smo božji
otroci čistega srca! Ker je naše veselje pravo, si ga ne
damo kaliti! Tudi naša lastna, slaba volja nam ga ne
sme vzeti!

5

Zato:

Se ne kremžimo, če nam kaj ni prav.

Ne pasemo »mule« za vsako neljubo besedo!

Ne jočemo, če nam kdo kriv prst pokaže.

Ne tožimo, če nas zebe, ne sitnarimo, če nam je
vroče.

Ob malih nezgodah mislimo na veliko trpljenje dru¬
gih ljudi, stisnemo zobe in ohranimo dobro voljo in ve¬
der obraz. Rade kaj veselega povemo in zapojemo veselo
pesem. Naše veselje je pravo veselje in to veselje me
ljubimo.

V februarju toliko ljudi zastruplja svoje duše s sla¬
bim veseljem. Na pustne veselice hodijo, si zato drage
obleke kupujejo, plešejo in pijejo in zapravljajo s svojim
premoženjem tudi svoje pravo veselje. Nam se ti ljudje
smilijo. Naj bo zato naša vodilna misel za februar: »Me
ljubimo pravo veselje«. Bodimo apostoli pravega veselja
na naših domovih in na naših sestankih.

Vsak sestanek mladenk mora biti vesel sestanek. V
tem mesecu pa si bomo pripravile en, posebno vesel, dru¬
žabni sestanek. Tako ob koncu meseca enkrat ga bomo
obhajale. Zdaj se bomo pogovorile, kaj bomo pripravile,
da bo sestanek res vesel, da se bomo res napele in na-
veselile in nasmejale, kakor to naše mlado, čisto srce
želi.

2. Razgovor v venčkih;

a) Kako bomo doma apostoli pravega veselja? Kedaj
me drugim pokvarimo veselje? Zakaj moramo zlasti skr¬
beti, da ne bomo kalile veselja očetu in materi?

b) Kako lahko skrbim za veselje na sestanku? Kaj
povzročim, če nisem točna, če nimam s seboj delovnega
zvezka, če ne izpolnim, kar sem sklenila, če ne pojem, ko
vse pojejo, če pri telovadbi ne ubogam itd?

6

c) Ka.j bomo pripravile za družabni sestanek? Kaj
bodo storili posamezni venčki, kaj posamezne mladenke?
Katere pesmice bomo pele, kaj deklamirale, katere igre
igrale? Koga bomo povabile?

3. Lučke poročajo, kaj so venčki sklenili. Vodite¬
ljica sklepe presodi in, če so primerni, jih odobri in pri¬
poroči mladenkam, da te sklepe res izvedejo. Lučke po¬
ročajo o predlogih svojih venčkov za družabni sestanek,
voditeljica na podlagi teh' predlogov sestavi za krajevne
razmere izvedljiv načrt, nato delo tako razdeli, da se bo
res izvedlo. Ako nismo lani, lahko letos pripravimo pri¬
zorček »Cokljice« iz lanske knjižice »Mladenke«. Nekaj
iger i. sl. gl. pri 4. sestanku v februarju.

Pojemo: »Preljubo veselje« in še kaj sl. Zapojemo
tudi primerno Marijino pesem.

4. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

2. sestanek v februarju

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Nedelja — praznik naše družine.

Morda nismo nikoli mislile na to, kaj pomeni nedelja
naši družini.

Že sobota zvečer je praznik. Samo to še delamo, kar
je treba, da bo nedelja lepša. Oče hodi od hiše do hlevov
in nazaj, pomaga tu in tam, da bo vse okrog hiše in pri
živini pripravljeno. Matere in kar nas je deklet pri hiši,
majhnih in velikih, pospravljamo hišo, za kuho priprav¬
ljamo, za obleko in perilo skrbimo. Delo v soboto samo
končujemo, na novo nič ne začenjamo, saj nedelja, to je
praznik!

7

Kako lepo je nedeljsko jutro, ko gremo skupno k sveti
maši, enkrat z očetom, drugič z materjo, zopet drugič s
starejšimi brati in sestrami! Na »mašni poti«, kakor po¬
nekod pravijo poti v cerkev, se tolikokrat kaj lepega po¬
govorimo. Po maši pa pred cerkvijo poiščemo botro ali
strica. Kako nam je všeč tako nedeljsko svidenje!

V nedeljo skupno obedujemo. Vsi smo pri mizi. Med
prazničnim kosilom zna oče tako po domače kaj pamet¬
nega povedati... in materin obraz je tako svetel, ko nas
vidi zbrane okrog sebe, vesele in zadovoljne.

Ko pa pridemo od večernic ali od nauka, posedemo
poleti na trato za hišo, pojemo, se igramo, se šalimo, kaj
čitamo ali pa gremo gledat na polje in v vinograd. Po¬
zimi smo na toplem za pečjo in kaj več čitamo in si pri¬
povedujemo.

Po večerji skupno molimo sv. rožni venec in za vse
naše družinske namene. Zelo lepo je pač v družini, ki
tako verno praznuje nedeljo. Zato je lepo, ker Bog, ki je
Gospod nedelje, tako praznovanje blagoslavlja.

Mladenke, vsak član krščanske družine obhaja ne¬
deljo najprej v cerkvi, šele potem misli na kaj drugega.
Brez srečanja z Bogom v cerkvi, brez sv. maše sploh ni
nedelje! Od sv. maše prinesemo blagoslov domov. Lahko
bi rekli: iz cerkve prinesemo v svoje domove košček ne¬
bes. Zato je nedelja doma tako lepa.

Ko bomo starejše, in — kdo to ve? — morda daleč
od doma, se bomo z veseljem in obenem z domotožjem
spominjale, kako je bilo ob nedeljah doma lepo.

Mladenke, naša skrb je, da vlada v naših hišah tako
resnično nedeljsko razpoloženje.

Zato moramo mladenke biti v nedeljo še prav po¬
sebno dobre do domačih, postrežljive, prijazne in pa ve¬
sele. Mislimo na očeta in mater, ki jim mora biti nedelja

8

res lep dan, da bosta potem ves teden lažje delala in skr¬
bela za nas. Naša postrežljivost in prijaznost bo razve¬
seljevala starše. Ce bi pa me bile tako nerodne in bi
takoj, ko pride mati od prve maše domov in se še niti
preobleci ni utegnila, že sitnarile, da bi rade to ali ono,
bile nepotrpežljive in mrke, bi materi že takoj pokvarile
nedeljsko veselje.

Nasprotno! V nedeljo bo prava mladenka bolj mi¬
slila na druge kakor na sebe. Posebno v nedeljo bo za
vse dobro pripravljena. Zakaj? Ker se zaveda, da bo
njena dobrota pomagala v družini ohraniti božji blago¬
slov, ki ga prinaša nedelja — Gospodov dan.

2. Razgovor v venčkih.

Mladenke se porazgovore, kaj bi lahko storile, da bi
bil doma res vsako nedeljo za vso družino praznik. Na-
rede sklep, lučke ga povedo voditeljici, ta ga presodi in
potrdi.

3. Mladenke pišejo pismo:

Moja ljubeča mati!

Pred kratkim smo obhajali Svečnico. Na ta praznik
se spominjamo, kako je Marija šla v tempelj in nesla s
seboj božje Dete. Marija z Detetom Jezusom v naročju
— to je tako lepa slika, da je noben umetnik ne more
dovolj lepo naslikati. Samo dobra mati z dobrim detetom
v naročju, to je slika, ki jo je sam Bog ustvaril kot po¬
dobo božje Matere in božjega Deteta. Zato je vsak Ma¬
rijin praznik obenem praznik naših mamic. Mladenke,
napišimo danes pismo o svoji mamici, in sicer pismo, ali
očetu, ki je na orožnih vajah, ali bratu, ki je pri vojakih
ali kje v službi. Saj si to lahko predstavljamo, kaj ? Pre¬
mislimo, mladenke, kako velika je ljubezen naših mamic
do nas in kako mamice za nas skrbijo, in to napišimo
tako, da bo tudi tisti, ki mu pišemo, začutil do mamice
prav isto ljubezen, ki jo mi občutimo v tem trenutku.

9

Mladenke pišejo, pisma voditeljica doma prečita,
najlepše pri prihodnjem sestanku prečita glasno.

4. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

3. sestanek v februarju

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Skrb za zdravje.

Koliko je zdravje vredno, človek najbolj spozna, če
zboli. Kaj vse stori bolnik, da ozdravi! Jemlje grenka
zdravila, podvrže se težkim operacijam, vse, vse žrtvuje,
samo da bo ozdravel. Veliko boljše in cenejše, kakor
zdraviti se, pa je skrb, da si obvarujemo in ohranimo
zdravje. Kako pa skrbimo za zdravje? S primernim sta¬
novanjem, hrano, obleko in gibanjem.

1. Stanovanje mora biti suho^, svetlo, čisto, zračno in
dovolj veliko.

2. Obleka naj varuje telo pred mrazom in vročino in
čuva sramežljivost.

3. Hrana mora biti zdrava, nepokvarjena in okusno
pripravljena.

Da imamo vse to, to že naši starši, zlasti naše skrbne
matere poskrbijo. Zakaj pa mora tudi mladenka vse to
vedeti? Zato, ker boš tudi ti nekoč gospodinja. Zato se
pa moraš pripraviti. Najboljše se pripraviš, če pomagaš
mami pri njenem delu.

Kako skrbimo za zdravje v stanovanju? Predvsem
s snago. Saj že star pregovor pravi: Snaga je pol zdrav¬
ja. Mladenka naj pomaga pometati sobe. Pometati mora
tudi pod posteljo in omaro; poskrbi naj, da bodo tla vsak

10

teden čisto poribana. Mladenka vsak dan temeljito po¬
briše prah. Ce opaziš pajčevine na stropu, brž po omelo
in proč z njimi! Stanovanje mora biti tudi skrbno po¬
spravljeno, vsaka stvar naj bo na svojem mestu. Pazimo
zlasti, da ne leže okrog ostri predmeti: noži, škarje, igle,
žeblji, da se kdo ne rani.

V stanovanju naj se tudi poskrbi za zadostno raz¬
svetljavo. Ne beri nikdar v mraku ali pri brleči sveči, da
si ne pokvariš oči! Tudi ne glej preblizu, id a ne postaneš
kratkovidna! Če si svetimo s petrolejko, skrbimo, da bo
cilinder vedno čist. Petroleja nikdar ne dolivaj, ko luč
gori, da ne bo nesreče! Tudi okna pridno odpiraj, da bo
v sobi vedno čist, dober zrak. Odpiraj okna tudi pozimi,
vsaj pol ure dnevno naj bodo odprta. Pozimi nikdar ne
zabijajmo oken, ne sipljimo žagovine in ne tlačimo mahu
med okna. Pustimo zrak v sobo. Zlasti v spalnico. Spimo
pri odprtem oknu, vsaj poleti, še boljše pa čez vse leto!

Skrb za obleko. Pri obleki skrbimo vedno, da bo do¬
stojna, da ne bo žalila sramežljivosti. Ne sme biti pre¬
tesna in preveč izrezana, ne prekratka — in to zaradi
sramežljivosti, pa tudi zaradi zdravja. Pozimi moramo
obleči toplejšo in temnejšo obleko, poleti pa bolj lahko
in svetlo obleko. Če gremo pozimi ven, se ogrnemo s
plaščem ali jopico, da se ne prehladimo. — Kakor v sta¬
novanju, tako mora biti tudi pri obleki vedno snaga na
prvem mestu. Obleko večkrat skrtačimo; če se pa da
prati, jo operemo, ko se zamaže. Tudi perilo in nogavice
moramo prati. Vedno pa moramo obleči suho perilo,
obleko, nogavice. Mladenka se ne sme bati vode, mila in
krtačke. Pa tudi s šivanko se moraš sprijazniti. Z ve¬
seljem doma krpaj obleko, perilo in nogavice. Tudi čevlji
morajo biti čisti in celi in ne pretesni! Bodi majhna ma¬
mica, ki skrbi tudi za mlajše sestrice in bratce!

Skrb za hrano. Mati ima vsak dan mnogo dela, da

11

pripravi hrano za družino. Tudi v kuhinji rada pomagaj!
Skrbno odstrani vso gnilo zelenjavo in pokvarjena jedila.
Vse dobro operi! Glej, da bo posoda dobro umita, orodje
čisto, deske poribane, miza snažna. —Glej, da boš dovolj
jedla, bodi pa zmerna, ne požrešna! Pridna mladenka ni
sladkosnedna in tudi ne izbirčna. Zlasti pa pazi, da
nikdar ne sežeš po opojni pijači, po vinu ali celo po
žganju. Tudi ako te silijo, da bi pila, nikoli ne pij alko¬
holnih pijač. Pij vodo! Pazi pa, da ne piješ mrzle vode,
če si razgreta. Pri majhnih stvareh se moraš navaditi,
premagovati se.

Za zdravje je tudi nujno potrebno gibanje na pro¬
stem, v soncu in v svežem zraku. Kako se razgibamo?
Z delom na polju in travniku, s sprehodi, z igro, telo¬
vadbo, s kopanjem, sončenjem, sankanjem, drsanjem,
smučanjem. Seveda moraš biti povsod zmerna, ne smeš
pretiravati, bodi vedno spodobna. Zavedaj se vedno in
povsod, da si slovenska katoliška mladenka!

2. Razgovor v venčkih.

1. Kako skrbi slovenska mladenka za snago doma, v
preprosti hiši?

2. Zakaj je dobro, da je mladenka materina desna
roka v kuhinji, pri pospravljanju itd. ? (Bodoča mamica,
gospodinja.)

Primeri sklepa: Skrbela bom za snago pri sestanku.
Ali: obleko, ki leži doma po stolih in po posteljah, bom
sproti pospravila v omaro. Ali: po igri, po učenju, po
vsakem delu bom vedno za seboj pospravila.

3. Učimo se pesemco »Slovenska mladenka«. Mla¬
denke jo napišejo v delovni zvezek. Pojemo jo po napevu
»Navzgor se širi rožmarin«. Veselo pojmo obe pesmi!
»Slovenska mladenka« tudi deklamirajmo.

12

SLOVENSKA MLADENKA

Življenje bogatimo si,
bodočnost si gradimo.

Iz vsega srca ljubimo
Boga in domovino!

Je geslo naše nam ponos,
obljuba nam je sveta.

Mladost pa po vodilu naj
koristna bo in lepa.

Obraz vesel in čist pogled,
odločna naša volja;
srce pogumno vsak nam hip
in misel vsaka dobra.

Smo spretnih rok in hitrih nog,
delavne in poštene.

Za dobro smo pripravljene,
smo zveste in zavedne.

Kar raste in vse, kar živi
veselje nam užiga.

In igra, pesem, rajanje
mladenko pravo dviga.

Tako me služimo Bogu,
slovenski domovini.

Vse v varstvo se izročamo
pa Materi Mariji.

NAVZGOR SE ŠIRI ROŽMARIN

Navzgor se širi rožmarin,
navzdol se nagelj vije.

Na okenca zagrnjena
večerno sonce sije.

Rdeča ruta, bel ošpet
in zagorelo lice,
tako se s polja vračajo
dekleta in kmetice.

13

Ti nageljni, ta rožmarin,
ta okna, polna sonca,
oj takih nima celi svet,
pa pojdi tja do konca!

KOLO

Oj zaplešimo kolo,
drage tovaršice!

Sestra sestri daj roko,
urne so nožiče!

Naš je svet, naš je raj,
sije nam dekliški maj!
Kolo, ples in petje vmes,
so drage nam sestrice!

Oj na trati je lepo,
ker nam sonce sije
in ker srčece mlado
nam brezskrbno bije!

Log in gaj zeleni,
mlado lice se smeji.

In kot Drava sred dobrav
se kolo naše vije.

Delo vse končano je,
rajajmo vesele,
trud bomo pozabile,
zakaj le ne bi pele!

Cvetje, petje, mladoletje,

Bog ohrani nam v radosti
naše dni mladosti!

4. Vadimo se kolo po gornjem besedilu za naš veseli
sestanek.

5. Uredimo še, kar je potrebno za veseli sestanek.

III. Zaključek.

4. sestanek v februarju

Veseli sestanek

po sporedu, kakor smo si ga bile določile na prvem se¬
stanku v februarju.

Igre:

1. Harmonika. — Pod vodstvom venčkove Lučke

14


začno venčki šteti. Vsaka pove po vrsti eno številko,
začnejo pri eni. Pri številki 7 in mesto vsakega mnogo¬
kratnika št. 7, morajo izgovoriti: harmonika. Če katera
pozabi, mora iznova začeti pri ena. Krožek, ki je pri
končnem znamenju voditeljice dalje s štetjem, zasluži
točko.

2. Fižolova tekma. — Venčka stojita v vrstah, vrsta
poleg vrste. Tik pred prvimi iz vsakega venčka sta nari¬
sana kroga, v njih enako število fižolov. Pred tem kro¬
gom so v vrsti v isti razdalji manjši krogi, toliko jih je,
kolikor je v velikem krogu fižolov. N. pr. 4, 5 ali 6, za
oba venčka enako! Številki 1 obeh venčkov tečeta na
znamenje, pobereta fižole iz velikega kroga, jih položita
v manjše kroge, potem spet pobereta in položita v velik
krog, tečeta k svojemu venčku in se dotakneta št. 2, ki
potem teče po fižole v velik krog itd. Venček, ki je prvi
gotov, zmaga.

3. Primi! — Mladenke obeh venčkov stoje v krogu.
V sredi leži nekaj različnih predmetov, en manj, kot je v
ki egu mladenk. Voditeljica da različna povelja, ki jih
mladenke izpolnijo, n. pr.: dvigni roko, prikloni se, itd.
Kadar pa reče: primi!, se vse pripognejo v sredo in sku¬
šajo prijeti en predmet iz srede. Zmaga tisti venček, ka¬
terega članica je ostala zadnja v igri.

4. Hoja čez ovire. — Postavimo v vrsti, n. pr. stekle¬
nice, kak lonec, lončnico, itd., in sicer v taki razdalji, da
lahko vsak predmet posebej prestopimo. Nekaj mladenk
poskusi z nezavezanimi očmi iti preko ovir. Seveda si
skušajo razdaljo in višino predmetov zapomniti, da vedo,
koliko bo treba dvigati noge pri vsakem posameznem
predmetu. Potem jim zavežemo oči in neslišno odstrani¬
mo vse ovire. Zdaj začnejo hoditi. Gledalci jim ploskajo,
če se (neobstoječim) oviram lepo umaknejo. Če kaka
mladenka v vrsti začne razumeti ali opazi, da ovir ni, jo

15

vzamemo iz vrste in ji odvežemo oči, da se zabava z dru¬
gimi gledalci. Prepovedano je, tipati za ovirami.

5. Poišči! — Mladenke vsakega venčka druga za dru¬
go, vrsti druga poleg druge. Pred obema venčkoma sta
na nasprotni strani sobe dve vrečici z različnimi pred¬
meti, za vsak venček ena vrečica. V obeh vrečicah so isti
predmeti, n. pr. v vsaki vrečici po ena radirka, svinčnik,
rokavica, poleno, itd. Vsaki mladenki iz obeh venčkov
določi voditeljica določen predmet iz vrečice. Ko vodite¬
ljica da znamenje, stečeta št. 1 vsakega venčka k stolu z
vrečico, vtakneta roko vanjo in poiščeta, ne da bi gledali,
svoj predmet iz vrečice. Ko ga najdeta, stečeta in se do¬
takneta št. 2 v vrsti, na .kar ona teče po svoj predmet.
Venček, ki je prvi gotov, je zmagal.

6. Dober spomin. — Na mizo položiš n. pr. 20 različ¬
nih predmetov in jih pokriješ s kakim prtičem. Potem
pokličeš mladenke obeh venčkov in jim daš nekaj sekund
časa, da si ogledajo predmete. Potem predmete zopet za-
kriješ. Mladenkam obeh venčkov daš n. pr. 3 minute časa,
da povedo lučki vse predmete, ki so si jih zapomnile. Luč¬
ka jih zapiše na listič. Potem pregledate, kateri venček
si je zapomnil več predmetov, ki so bili v resnici na mizi.
Tisti je zmagal.

7. Izgubljena mladenka. — Dve mladenki, iz vsakega
venčka po eno, pošlješ skrivaj iz sobe, oz. prostora. Po¬
tem oznaniš, da sta dve mladenki izginili in da bi imela
rada čim točnejši popis, da jih najdeš. Torej: obleka,
čevlji, nogavice, velikost, barva oči itd. Vsak venček po¬
piše svojo »izgubljeno« mladenko. Lučka si sproti vse
zabeleži. Ko daš znak, obe Lučki oddasta listke. Vodi¬
teljica pokliče izgubljenki in na glas prečita popis. Ven¬
ček, ki je svojo mladenko bolje popisal, zmaga.

(Zbirko 60 družabnih iger z navodilom za vodstvo
morete dobiti na »Betnavi« p. Maribor. Izvod 8.— din.)

16

SNOV ZA PROSVETNE TEKME MLADENK
Prosvetne tekme obsegajo:

1. majhno razstavo,

2. vzorni sestanek,

3. vprašanja.

Tekme naj pokažejo delavnost mladenk.

1. Razstava.

Razstavimo:

a) lončnice, ki so jih mladenke prezimile,

b) nekaj cvetja, ki so ga vzgojile na svojih gredicah,

c) nekaj ročnega dela: krpanje, preprosto vezenje,
č) delovne zvezke.

Vsak venček razstavlja kot celota.

2. Vzorni sestanek.

Spored:

a) običajna otvoritev sestanka,

b) -deklamacija,

c) predavanje mladenk:

1. »Naš domači kraj«.

2. »Kako je pri nas pri mladenkah«.

Predavanje poda sicer ena, a morajo vse mla¬
denke sodelovati s tem, da v venčkovih raz¬
govorih zberejo snov. Zato pripravi vsak
venček svoje predavanje.

č) petje,

d) ena izmed mladenk vodi družabno igro,

e) plešemo kolo — po predpisanem besedilu.

3. Vprašanja.

a) Kako poskrbimo, da je nedelja Gospodov dan?
Zakaj potrebuje nedeljo naša duša?

2

17

Zakaj potrebuje nedeljo naše telo?

Kako naj preživimo nedeljo v domači družini?

b) Kaj ti daje domovina?

Kakšne dolžnosti imaš do domovine ?

Kakšne dolžnosti imaš do vladarja, bana, župana?

c) Kako moreš poskrbeti, da boš imela ob božiču

sveže cvetje?

Na kaj paziš, ko delaš šopek?
č) Kako goji slovenska mladenka šport?

Kako skrbiš za snago doma?

Kako skrbiš za snago telesa?

Ocenjevanje.

Ocenjujejo se skupine po tem, kar pokažejo, s po¬
sebno pripombo, ali delajo po novi metodi ali ne.

Ocenijo se skupine kot celota in venčki še posebej.
Ostala navodila dobe voditeljice v okrožnici ZDK. Za
priprave na tekme si voditeljice izdelajo podroben načrt,
ki ga na sestankih postopno izvajajo.

18

Marec

Vodilna misel: Mladenka si v postu utrjuje voljo.

Mesečna naloga: pripravljamo se na tekme.

1. sestanek v marcu

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. ZDRAVA VOLJA

I. Mladenke, ali smo vse take mladenke, kakor smo v
obljubi obljubile, da bomo? In kako je z našim vodilom
in z našim geslom? Obljuba, vodilo in geslo nam nepre¬
nehoma slikajo podobo prave slovenske mladenke, mla¬
denke, kakršne nas hoče imeti Bog, naši starši in naša
domovina.

Čutite v svojem mladem srcu željo, da bi take po¬
stale? Kaj ne, včasih že: kadar je na sestanku lepo,
včasih v cerkvi, kadar smo tako zbrane, da se res pogo¬
varjamo z Bogom, ali pa tudi, ko smo po nesreči užalile
mater ali očeta in smo potem svojo krivdo spoznale in
nam je bilo žal, da smo slabe in smo zaželele »oh, ko bi
mogla biti res dobra!«

Mladenke, kaj mislite, ali bi ne mogle postati res do¬
bre? Postati res prave mladenke, mladenke, ki bi vedno
živele po vodilu in po geslu ? Seveda moremo! Anica, ako
pri mizi rečeš, zdaj bom jedla, kajne, tvoja roka te ubo¬
ga in ti nosi hrano v usta. Če rečeš, zdaj grem k botri,
noge kar gredo, kamor ti hočeš. Ko bi rada gledala slike

19

' v knjigi, tvoji prsti že kar listajo po njej in oči že gle¬
dajo.

Mladenka, ti hočeš, in kar hočeš, dosežeš, kaj ne?

Mladenke, Bog Oče, ki nas je ustvaril, nam je polo¬
žil v srce sliko, kakršne nas hoče imeti. Velika in silno
lepa je ta slika v nas. Dobri Bog je položil v naše srce
tudi željo, da bi to, kar je za nas določil, res postale. In
sedaj je samo od nas odvisno, od naše volje. Bog čaka
samo na to, da bomo me rekle: Hočemo! In me res ho¬
čemo! Kaj ne da?

I. Da bomo dosegle, kar hočemo, da bomo res po¬
stale prave mladenke, moramo svojo voljo vaditi. Va¬
dimo jo od jutra do večera, in sicer na dva načina:

1. da si zopet in zopet rečemo; bom storila.

2. in zopet in zopet: ne, ne, ne bom!

Kdaj bomo rekle: »Bom!« ?

Kdaj pa: »Ne, ne bom!«?

(Mladenke naj same povedo primere z ozirom na
svoje male dolžnosti, ki jih imajo: na življenje v šoli, na
delo, na vedenje pri jedi, na igro, na neprijetnosti, na po¬
korščino in na ljubezen. Navedejo naj mnogo primerov!)

Tako se bomo imele od jutra do večera na vajetih.
Kaj mislite, ali ne bomo mnogo lažje vsak trenutek za vse
dobro pripravljene? Ali ne bomo potem res živele po vo¬
dilu slovenske mladenke?

Da, mladenke, svojo voljo si bomo utrdile v do¬
brem in tako se bo naša želja izpolnila. Z močno voljo
bomo namreč svoj značaj tako oblikovale, da bomo vedno
bolj podobne sliki, ki jo ima o nas dobri Bog, saj veste,
tisto lepo sliko o pravi slovenski mladenki, ki je za vse
dobro pripravljena.

III. Ba bo to vedno lahko? Mi sicer hočemo dobro,
a moramo tudi vedno hoteti dobro! Vztrajati moramo
danes in jutri in vse življenje.

20

Zdaj smo začeli postni čas. Obhajajmo mladenke,
svoj post v tem smislu, da si bomo utrjevale voljo, in
to tako, da se bomo vedno odločile za dobro.

Kako se morajo odrasli postiti? Zakaj pa me ne
tako?

In vendar se hočemo postiti tudi me in pokazati svo¬
jo ljubezen Kristusu, ki je za nas toliko trpel. Kako se
torej me lahko postimo? V utrjevanju volje za dobro.
Ves mesec mislimo na to: post je in mladenka si v pestu
utrjuje voljo in je vsak trenutek za vse dobro priprav¬
ljena.

Mislimo pa pri tem našem postu vedno na to, da si
utrjujemo voljo iz ljubezni do Boga, ki nas hoče imeti kot
prave slovenske mladenke.

2. Delo v venčkih. Pripravljamo se na tekme. Venčki
zbirajo točke za predavanje, ki so ga izbrale in sicer vsak
venček za svoje predavanje.

3. Deklamacija: Oj, zato. Gl. Mladenke I. str. 34.

4. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

2. sestanek v marcu

I. Otvoritev sestanka.

IV. Zaključek.

1. Spomin obletnice kronanja sv. očeta Pija XII.:

a) Deklamacija: Molitev.

b) Nagovor.

V koledarčku slovenskega dekleta čitamo: Kristusov
namestnik, naslednik sv. Petra, 262. papež, je sv. oče
Pij XII. Rodil se je 2. marca 1876. v Rimu, postal je du¬
hovnik 2. aprila 1899. Deloval je večinoma v Rimu, od
1.1917. do 1929. pa je bil apostolski nuncij v Nemčiji. Za

21

papeža je bil izvoljen 2. marca 1939. Njegovo geslo je:
Sad pravičnosti — mir. (Te podatke si mladenke zapišejo
v svoj delovni zvezek.)

Letos obhajamo drugo obletnico vladanja sv. očeta
Pija XII. V zelo težkih časih nam vlada sedanji sv. oče.
Mnogo se trudi, da bi svetu vrnil mir. Zelo podpira zlasti
uboge otroke, ki jim je ta vojna vzela očeta, mater in
dom.

Za svoje geslo si je izbral vodilo: Sad pravičnosti
— mir.

Pravičnosti hoče, ker ve: če bo zavladala pravičnost,
ne bo vojne. Sv, oče ve, da ne bo zavladal stalen mir, ako
ga samo sklenejo veliki gospodje za »zeleno mizo«, kri¬
vica in sovraštvo pa bi ostala. Zato se sv. oče trudi, da
bi se vedno bolj širilo Kristusovo kraljestvo, ki je kra¬
ljestvo pravičnosti in ljubezni.

Me mladenke moremo in moramo biti apostoli Kri¬
stusovega kraljestva in tako pomagati sv. očetu.

Mladenke, kako pa moremo me pomagati, da bodo
ljudje res živeli, kakor Kristus hoče, da bodo pravični in
dobri do vsakogar? Če molimo zanje. Za koga? Žrtve
prinašamo za spreobrnjenje grešnikov. Kakšne žrtve in
žrtvice? Kaj pa mislite mladenke, ali naš dober zgled
tudi drugim kaj pomaga? V kakšnih okoliščinah pa mo¬
remo dati dober zgled? Povsod, kaj ne? Na primer?

Mladenke, biti hočemo apostoli, zlasti sedaj v post¬
nem času. Molimo in žrtvujmo, da bi vsi naši farani
dobro opravili velikonočno sv. spoved in tako prejeli sveto
obhajilo, da bodo po Veliki noči res boljši! Bolj pravični
in bolj dobrega srca do drugih.

Mladenke, za vse dobro smo pripravljene in to je
najvišje dobro: da storimo kaj za duše naših bližnjih.

Sklenimo, kaj bomo storile. Če bomo naše sklepe
dobro izvajale — bo to najlepša čestitka sv. očetu. V ta
namen gremo tudi k sv. obhajilu.

22

Vsak venček določi sklep, skupno pa izberemo dan,
ko bomo šle k sv. maši in k sv. obhajilu in bomo posebej
molile za našega sv. očeta Pija XII., ki nam je namestnik
Kristusov.

c) Zapojemo primerno pesem, ki smo jo pele za praz¬
nik Kristusa Kralja. Tudi zborna deklamacija; »Krasno
je biti mlad« je primerna. Gl. »Mladenke« I., str. 20.

MOLITEV

O, Gospod,

ki si nas v teh temnih dneh na svet poslal,
ki svojo Luč si v naših srcih vžgal,
o daj, da še ljubezen Tvoja v nas se razplamti,
o daj, da v njeni čistosti zgori
vse, kar je v nas prstenega.

O daj, da bomo plamenice za svoj čas,
luči Ljubezni Tvoje in Resnice .. .

In daj, da v našem čistem ognju vse zgori,
kar tlači in mori ljudi,
da Kralj vseh src boš samo Ti,
o Kristus, Kralj Ljubezni, Kralj Luči!

Vodeb M.

2. Moj vrt.

Dekleta, ki imajo zelenjadne vrtove pri hiši, si bodo
napravile tudi nekaj gredic za svoje ljubljenke, cvetice.

Spomladi, še bolje jeseni, dobro in globoko prekoplje¬
mo zemljo, spomladi isto lepo zrahljamo in vsejemo cvet¬
lična semena.

Vzemimo raznovrstna semena, katera se sejejo spo¬
mladi: astre, cinije, levkoje, balzamine, turške nageljne,
zajčke itd. Ko vzkale in vzrastejo, jih presadimo na
stalno mesto.

23

Za cvetice, ki cvetejo spomladi: marca, aprila in
maja, moramo semena posejati že meseca julija in av¬
gusta. To so: mačehe, marjetice, spominčice itd. Ko jih
v poletni vročini sejemo, moramo vsejano seme pokriti,
da nam vroče sonce ne pokvari mladih rastlin. Z vodo jih
moramo zalivati vsak dan. Ko so sadike dobro vzklile, jih
odkrijemo. Dosti močne presadimo na stalno mesto.

Nageljni so enoletni in dvoletni. Enoletni so šabo-
nageljni; vsejemo jih meseca marca v zabojčke, katere
moramo zaradi mraza imeti na oknu v hiši, meseca maja
pa jih presadimo na stalno mesto v vrtu. Ti nam cvetejo
potem skozi vse leto. Dobimo pa tudi lepe, močne sadike
pri vrtnarju, katere so vzgojene v topli gredi. Za dvo¬
letne nageljne moramo posejati seme meseca junija ali
julija. V jeseni jih presadimo na stalno mesto. Poslednji
nam cvetijo potem šele drugo leto meseca junija.

V lep okras vrtov so tudi rdeče begonije (begonije
semperflore), plavi agaratur in lobelije. Te vrste cvetic
začnejo cveteti meseca junija in cvetejo skozi vse leto do
pozne jeseni. Sadike dobimo pri vrtnarju, kajti doma jih
ni mogoče vzgojiti, ker je za to potreben cvetličnjak.

Ako sadimo čebulice od tulipanov ali hijacint, jih
moramo posaditi že meseca oktobra na vrt. Spomladi,
meseca aprila in maja pa lepo cvetijo. Ko so čebulice po
cvetju dozorele, jih poberemo iz zemlje in shranimo na
suhem prostoru.

Vrtnice! Kdo ne pozna kraljice vrtov, ki nam cvete
skozi vse leto v vseh barvah? Imamo dve vrsti vrtnic:
visoke in nizke. Pozno v jeseni, ko pritisne mraz, odstra¬
nimo kole, ki vrtnice podpirajo, in položimo vrtnice na
zemljo ter pokrijemo krono z zemljo in smrekovimi ve¬
jami. Nizkih vrtnic ni treba pokrivati, ker iste prezimijo
na prostem. Visoke vrtnice cepimo s cepičem tako, da jih
cepimo na divjo rožo, ki jo skopljemo v gozdu, nizke vrt¬
nice pa dobimo pri vrtnarju.

24

Gomolje od dalij in gladijol sadimo spomladi, meseca
maja. Začnejo cveteti julija, pa cvetijo ves čas do pozne
jeseni.

Cvetice trajnice vsadimo na stalno mesto. To so:
potonike, srčki, floks — nizki in visoki —, marjetice,
planike.

Krizanteme cvetejo meseca oktobra. Imamo jih več
vrst: navadne z malimi in boljše, z velikimi cvetovi. Raz¬
množujemo jih s starimi sadikami in potaknjenci. Na¬
vadne, male, ostanejo čez zimo zunaj, boljše vrste pa
moramo preko zime spraviti v kleti.

3. Razgovor v venčkih: Kako si bomo uredile svoje
gredice? Kako jih bomo obdelale, kaj bomo posejale in
kaj nasadile, da bomo imele meseca maja že kaj svojega
cvetja za Marijin oltarček? Kje bomo dobile seme, kje
sadike?

4. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

3. sestanek v marcu

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Slovenska mladenka v ljubezni služi očetu in
materi.

Mladenke, če smo bile kdaj dalj časa z doma, smo se
vedno rade vrnile, kajne? Nekaj posebnega je doma, pri¬
jetno nam je doma. Skrben oče nas čaka, ljubeča mati,
dobri bratci in sestrice.

Ali ste kdaj mislile na tiste, ki so v vojni izgubili
svoj dom? Oče je padel, mater je mogoče bomba ubila,
ki je padla na hišo. Ostal je samo še otrok. Kako težko
pač mora biti takšnemu otroku! Kam naj gre? Nikjer
ne bo našel takšne ljubezni, takšnega miru, kakor ga je
imel doma.

25

Pa če bi očeta ali matere več ne bilo, bi tudi na naših
domovih ne bilo tako prijetno, kajne? Oče in mati nas
ljubita. Že takrat, ko sta se poročila, sta mislila z lju¬
beznijo na nas.

Že takrat je oče za nas delal in se trudil, da bi nam
napravil lep in prijeten dom. Tudi sedaj se trudi v 'de¬
lavnici, v pisarni, v tovarni ali na polju. Tudi, ko mi niti
ne mislimo na to. Njegovo čelo je zgubano, njegove roke
so žuljave. Na otroke misli in za srečno bodočnost otrok
dela. In gotovo prosi večkrat nebeškega Očeta tudi zate
in zame.

Ali mislimo kdaj na to, da bi svojemu očetu z lju¬
beznijo vračale njegov trud, mladenke? Gotovo pride
kdaj truden domov in slabe volje, pa mu poskusimo pri¬
praviti kakšno veselje; bodimo vedno ubogljive, prijazne
in dobre do njega, da mu tako vsaj malo pokažemo svojo
hvaležnost. Slovenska mladenka v ljubezni služi svojemu
očetu. In tudi moli vsak dan zanj.

In naša mamica! Kadar koli pridemo domov, nas je
vesela, čeprav morda tega ne pokaže. In kako je skrbna!
Vedno gleda na to, če nam ničesar ne manjka, vedno in
povsod skrbi za nas, skrbi, da bi bil naš dom prijeten.

Vsak dan nam izkazuje dobrote, in te dobrote niso
majhne. Največje dobrote pa nam je mati izkazala, ko
nas je učila spoznavati nebeškega Očeta, ko nam je roke
sklepala k molitvi. V cerkev nas je vodila in nam o Je¬
zusu in Mariji pripovedovala. Dala nam je največji za¬
klad. Zaklad sv. vere. Pot nam je pokazala k sreči, k
Bogu, k večnemu zveličanju.

Kako se bomo skazale materi za vse to hvaležne?
Tako, da ji bomo prav rade pomagale pri njenem delu.
Slovenska mladenka v ljubezni služi materi. Da ji bomo
pomagale nositi skrbi; predvsem pa tako, da bomo ostale
vedno verne, katoliške mladenke. Mladenke ljubijo Boga

26

Očeta, rade gredo h Kristusu, rade sklepajo roke k mo¬
litvi tudi za svojo drago mater.

Bog sam nam je dal skrbnega očeta in ljubečo ma¬
ter. Božja namestnika sta. Namesto Boga skrbita za
nas in nam zapovedujeta. Zato je Bog rekel: Spoštuj
očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na
zemlji. In zato: slovenska mladenka v ljubezni služi oče¬
tu in materi.

Mladenke premislijo v molku vsaka zase, kaj bo skle¬
nila, da bo odslej res »v ljubezni služila očetu in materi«.
Sklep same zase zapišejo v svoj delovni zvezek.

2. Mladenke pišejo pismo n. pr. sestri, ki je v mestu
v službi:

Moj skrbni oče.

3. Deklamacija:

IZ SLAVOSPEVA SVETEMU KRIŽU

Zvesti križ, edino ti si
plemenito res drevo.

Ni lesa, ki rasel, cvetel,
sad poganjal bi tako.

Les visoki, skloni veji,
svoja vlakna omehčaj
in narave vsa trdota
v tebi popusti naj zdaj.
Ude Kralja in Gospoda
prav narahlo le razpni!

4. Telovadba in igre.
III. Zaključek.

Les presrečni, ti edini
nosiš žrtev za ves svet.
Ladja si ■— v pristan domači
svet zgubljeni nosiš spet,
ker te je zaznamovala
sveta Jagnjetova kri.

Zvesti križ, edino ti si
plemenito res drevo.

Ni lesa, ki rasel, cvetel,
sad poganjal bi tako.

4. sestanek v marcu

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

27

1. MOJA NEDELJSKA MAŠA. II.

Kaj vidimo v nedeljo v cerkvi? Na oltarju gorijo
sveče, na koru pojo orgle, ljudje molijo v cerkvi, duhov¬
nik je spredaj pri oltarju. Pa kaj se v nedeljo godi v
cerkvi? Zakaj pridejo ljudje iz vseh krajev, zakaj so
tako tiho, zakaj je v cerkvi tako slovesno? Nekaj veli¬
kega se godi spredaj pri oltarju. Duhovnik vrši razne
obrede, moli razne molitve.

Kaj se godi na oltarju pri sv. maši? Ni samo duhov¬
nik tam, še nekdo 'drugi je, ki ga mi ne vidimo: Jezus sam,
veliki Duhovnik.

In kaj dela ta veliki Duhovnik? Ponavlja isto, kar
je na križu naredil. Na Kalvariji je daroval Bogu Oče¬
tu samega sebe, svoje telo in svojo kri. Jezus sam je
bil na Klavariji Duhovnik, ki je opravljal daritev. Križ
je bil oltar. Jezus pa je bil tudi brezmadežno Jagnje bož¬
je, ki je bilo za nas darovano na križu na krvav način.

To, kar se je na križu godilo, se godi tudi pri sv.
maši. Jezus se daruje na nekrvav način, daruje svojemu
Očetu svoje telo pod podobo kruha in svojo kri pod po¬
dobo vina. Tako nas ljubi, da hoče vedno ponavljati svo¬
jo daritev za nas.

’ Zato je v cerkvi tako slovesno, zato so ljudje tako
zbrani, ker se godi nekaj silno velikega. Tudi me, mla¬
denke, moramo biti zbrane v cerkvi, ne raztresene. Ne
smemo misliti na vse mogoče stvari, ampak na oltar po¬
glejmo, tam je križ, na vsakem oltarju — in isti križ nam
pripoveduje, kaj se pri sv. maši godi. — Na oltar glejmo,
kaj duhovnik dela. Jezusa daruje Bogu Očetu. Ne smemo
pa samo gledati, ampak moramo nekaj več storiti. Sv.
maša ni samo Jezusova daritev, tudi ne samo duhovni¬
kova, ampak mora biti tudi naša daritev. Tudi me mo¬
ramo Jezusa darovati Bogu Očetu. »Nebeški Oče, daru-

28

jem Ti Jezusa, brezmadežno Jagnje božje, ki odjemlje
grehe sveta«, tako molimo.

Pa ne samo Jezusa, še nekaj drugega moramo daro¬
vati. Ne smemo priti praznih rok k sv. maši, ampak mo¬
ramo nekaj s seboj prinesti za daritev. S seboj moramo
prinesti žrtvice, premagovanja, ki smo si jih med tednom
nabrale — in vse te žrtvice, pa tudi same sebe in svoje
življenje moramo pri sv. maši skupaj z Jezusom darovati
nebeškemu Očetu.

Zadnjič enkrat smo sklenile, da ne bomo nikdar pri¬
šle brez molitvenika k sv. maši. Danes si zapomnimo, da
je sv. maša nekaj silno velikega, je daritev. Božje smo
in Kristusove, zato se Bogu darujemo. Sv. maša mora biti
tudi naša daritev.

Razgovor v venčku: 1. Kaj se godi pri sv. maši. 2.
Kaj je na oltarju pred povzdigovanjem, kaj nato? 3. Ka¬
teri trenutek je pri sv. maši najveličastnejši?

Sklep: Pri sv. maši hočemo skupaj z Jezusom Bogu
darovati tudi samo sebe.

2. POZDRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE

Mladenke, ljudje živimo skupaj v veliki družini. Da
pa je naše skupno življenje prijetnejše in lepše, se mora
ravnati po pravilih lepega vedenja. Kdor se lepo, pra¬
vilno vede, pravimo, da je olikan. Olika je zunanje obna¬
šanje, ki izvira od znotraj, iz dobrega srca in lepe duše.
Človeka, ki se trudi, da se na zunaj olikano vede, se zna
lepo klanjati, v srcu pa nima pravega spoštovanja do so¬
ljudi, kaj hitro spoznamo. Prava vljudnost je cvet resnič¬
ne ljubezni do bližnjega in izvira iz spoštovanja do vzvi¬
šenega dostojanstva človeške osebnosti. Vsak dober člo¬
vek je olikan; zato so olikani prav tako preprosti ljudje,
ki se lepega vedenja niso posebej učili iz knjig.

29

Mladenke, zapomnimo si te-le besede učenega moža:
»Lepo vedenje je najboljše priporočilno pismo; zakaj od
prvega vtisa, ki ga napraviš na druge in od tega, ali na¬
stopaš vljudno ali nerodno, je veliko odvisno. Neotesa¬
nemu človeku navadno vedno pripisujejo slab značaj.«

Mladenka pa je vljudna. Katera točka 'vodila nam
to veli?

Največji sovražnik vljudnosti je ošabnost in domiš¬
ljavost. Slovenska mladenka se bo tega gotovo varovala.
Kako žalostno bi bilo, če bi n. pr., ko izstopi iz šole, ne
pozdravila več svojega prejšnjega učitelja iz neke do¬
mišljavosti, češ, sedaj pa tega nisem več dolžna, saj mi
nič ne more! Taka mladenka bi se pač ne smela šteti med
olikane ljudi. S tem, da ne pozdravljamo, damo samo sebi
slabo spričevalo, nič pa s tem ne škodujemo tistemu, ki
ga prezremo.

Olika torej zahteva, da se med seboj pozdravljamo.
Tembolj bomo to z veseljem storile, ker vemo, da smo vsi
ljudje bratje in sestre v Kristusu. Na deželi je navada, da
se pozdravljajo vsi ljudje med seboj; v mestu pa, kjer
je mnogo ljudi, ne pozdravimo vsakega človeka, ampak
samo znance in predstojnike. Temeljno pravilo pri po¬
zdravljanju je, da pozdravi mlajši starejšega, moški žen¬
sko, uslužbenec svojega gospodarja. Mladenke bomo mo¬
rale večinoma naprej pozdraviti. Vnaprej bomo pozdrav¬
ljale tudi starejše može, ki jih srečamo. Ne pozdravlja¬
mo pa vnaorej svojih vrstnikov ali fantov, ki so kakšno
leto starejši, kakor me. Brezpogojno pa je dolžnost vsa¬
kega, da na pozdrav prijazno odzdravi.

Kaj pravite ve! Neka žena je srečala sosedovega fan¬
ta, ki je star okrog 20 let — bil je že pri vojakih — pa ga
je pozdravila, ker je pač nerodno iti tik mimo popolnoma
tiho. Kaj mislite, kako se je postavil ta »junak«? Niti
odgovoril ni na pozdrav 66-letne žene, ko bi vendar moral

30

celo on prej pozdraviti. Res takšen človek si pač da naj¬
lepše spričevalo o neolikanosti!

Mladenke, kako pa pozdravljamo? Kateri pozdrav
vam je najbolj všeč? Kako pa pozdravljajo v mestih?
»Klanjam se«, »Pozdravljen-a«, (med tovariši, -icami).
Najprimernejši so pozdravi: Dobro jutro, Bog daj, do¬
ber dan, dober večer, Bog daj! Med seboj se člani kato¬
liških društev pozdravljamo tudi z »Bog živi«, »Živio«.
Drugih tako ne pozdravljamo. Ako pozdravimo višjega,
pristavimo ogovor; n. pr.: »Dober dan, gospod učitelj!«
»Dobro jutro, gospodična!« Kako pa pozdravljamo du¬
hovnika? »Hvaljen Jezus!« Zakaj pa?

Ženska pri pozdravu rahlo prikloni glavo. Ako ti¬
sti, ki ga hočemo pozdraviti, ne gre blizu nas, posebno v
mestu, ne bomo kričale preko ulice, ampak se samo pri¬
klonimo z glavo.

Kako pozdravljamo, ko se poslavljamo? Z Bogom,
Srečno, Lahko noč, Klanjam se.

Pri nas je navada, da si pri pozdravu podamo roke.
Pri tem zopet velja pravilo, da jo ponudi starejši mlaj¬
šemu. Zato ne podajaj naprej roke, ampak čakaj, da ti jo
starejši ponudi. Ponudeno desnico primi in jo rahlo stis¬
ni. Zelo neolikano je, kdor ponudi samo dva prsta ali
celo samo mezinec ali pa se roke komaj hladno dotakne
tako, da te kar zazebe.

Včasih srečamo znano osebo, ki je v družbi druge, s
katero se ne poznamo. Potem se predstavimo drug dru¬
gemu. Pri tem je treba zopet paziti, da se najprej mlaj¬
ša oseba predstavi starejši. Starejši osebi najprej po¬
vemo ime novega znanca. Rečemo kratko, n. pr. »To je
Ivanka Koren«. Nazadnje pa povem ime in morda še po¬
klic višjega. Pri tem pozdravimo s priklonom glave in si
navadno sežemo v roke. Med enakimi je to povsem eno¬
stavno. Če pridemo mladenke skupaj, se tudi lahko same

31

druga drugi predstavimo. Vsaka pove svoje ime in pri¬
imek, morda še od kod je in pogovor je kmalu v teku.

Mladenke si podčrtane stavke zapišejo v delovne zvez¬
ke in nato se vadijo v predstavljanju. Voditeljica naredi
iz te vaje igro!

3. Deklamacija:

Slovenskamladenka.

4. Delo za tekme.

5. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

32

April

Vodilna misel: »Velika noč — novo življenje«.

Mesečna naloga: Pripravljamo se na tekme.

1. sestanek v aprilu

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Razlaga vodilne misli in mesečne naloge.

Mladenke, mesec april nam bo letos posebno drag.

Pomlad je in Velika noč bo! In me smo mlade in dobre
mladenke, zato smo od srca vesele pomladi in post se nam
že dolg zdi, zato smo vesele, da bo kmalu Velika noč. Po¬
mladi je vse novo: Sonce se nam zdi novo, ptičke zopet
pojejo, vse poganja, v vrtu in na travniku nas razveseljuje
novo zelenje. Mladenke, tudi za nas je pomlad novo živ¬
ljenje. Z naravo vstanemo k novemu življenju tudi mi!
Ves mesec april mislimo na to, da moramo vstati k no¬
vemu življenju. Čim lepše se bomo pripravile na Veliko
noč, tem bolj bomo res zaživele novo življenje. Pa o tem
se bomo še pogovorile.

Potrudimo pa se tudi, da se bomo za tekme dobro
pripravile. Kaj že znamo? Kaj moramo še oskrbeti? Smo
mačehice že presadile ? Drugače ne bo cvetja za razstavo.
Predavanje že imamo? Preglejmo, kaj še moramo oskr¬
beti za tekme, da bomo pripravljene.

2. Nedelja — moj najlepši dan.

Mladenke, kateri je naš najlepši dan? Ali tisti, ko
dobimo novo obleko? Ne, obleka postane hitro ponošena.

3

33

Ali takrat, ko se prično počitnice? Pa saj poznate še
lepše dneve v svojem življenju! Gotovo je bil zelo velik
in lep tisti dan, ko smo pri krstu postale otroci božji in
se tega nismo zavedale. Kaj pa takrat, ko smo šle prvi¬
krat k sv. obhajilu, ko je prvikrat prišel Jezus, ki nas
tako ljubi, v naše srce? Gotovo je bil to najlepši dan v
našem življenju. Pa ta dan je bil samo eden in mor; a
se ga že več ne spominjamo.

Kajne, mladenke, ni bil samo en dan tako lep; potem
smo še prav pogosto prišle v cerkev k Jezusu po milost
in po srečo. To so bili najlepši dnevi v našem življenju,
ko smo z Jezusom v duši, z dobroto v srcu in z veseljem
na obrazu prihajale iz cerkve domov.

Pa Bog nam daje vsak teden en dan in hoče, da bi
bil ta dan med vsemi najlepši in najbolj vesel. Saj že
veste, mladenke, ta dan je nedelja.

Katera bo povedala, zakaj je nedelja najlepši dan ?
Ali zato, ker se v nedeljo lepše oblečemo kot navadno?
Ali zato, ker ta dan ni treba iti v šolo? Ali zato, ker ta
dan ni treba tako delati, kakor drugače? Ali zakaj je
nedelja najlepši dan?

Zato, ker ta dan znonovi tako lepo pojo in nas va¬
bijo v cerkev. O neskončnem Bogu nam govorijo, o do¬
brem Očetu, ki nas tako neizmerno ljubi. — Kako smo
lahko vesele, če vemo, da je dobri Bog nad nami, da nas
On čuva, da za nas skrbi. In prav v nedeljo se tega živo
spomnimo, saj je nedelja Gospodov dan.

Zvonovi nas vabijo — v cerkev k Jezusu, ki je zaradi
nas postal človek in se na oltarju za nas daruje. K Nje¬
mu moramo iti, da nas bo obdaroval z nevidnimi darovi in
s samim Seboj, da bomo šle močne in srečne iz cerkve.
Nedelja je dan Jezusove dobrote.

Pri sv. maši se kruh spremeni v Jezusovo telo. Tudi
ljudje bi se morali spremeniti, tudi me moramo v nedeljo

34

postati bolj svete, bolj dobre, bolj polne ljubezni do vseh.
Sv. Duh, ki je nekoč v nedeljo prišel nad apostole, hoče
tudi nad nas priti in nas posvetiti. Nedelja je tudi dan

Sv. Duha — posvečevalca.

Nedelja je dan presvete Trojice. Kedaj pa obhajamo
poseben praznik presvete Trojice? Bo to kmalu? Da, v
nedeljo po Binkoštih. Ne pozabimo pa, mladenke, da je
vsaka nedelja praznik presvete Trojice in je zato trikrat
sveta. Bog nam hoče ta dan skazati posebne dobrote, če
nedeljo tudi me res sveto preživimo, jo posvečujemo. Bog
sam nas hoče obdarovati. Zahvalimo Boga za Njegovo
ljubezen in se trudimo, da bo nedelja res najlepši dan
za nas.

3. Velika noč je blizu.

Načrt velikonočne akcije mladenk.

1. Kaj bomo molile in žrtvovale v namen, da bi v
naši župniji vsi župljani dobro opravili svojo velikonočno
dolžnost.

2. Za Veliko noč iz hvaležnosti do Vstalega Zveli¬
čarja razveselimo z darili, z »žegnom« najrevnejšo dru¬
žino — ali več? — ki jo poznamo.

3. Na veliki četrtek gremo mladenke skupaj k sv.
obhajilu.

4. Na veliki petek bomo okrasile križe na razpotjih
in doma.

5. Dogovorimo se, kako bomo hodile k obredom na
veliki teden.

6. Vsaka mladenka zase sklene, kaj bo storila doma,
da bo Velika noč doma čim lepši, še lepši praznik kakor
sicer.

O teh točkah se z mladenkami pogovorimo približno
tako:

Mladenke, blizu pred vrati je nedelja, ki je največja
nedelja v letu, Velika noč. Kako sveta je šele ta nedelja,

35

ko je že vsaka nedelja tako velik praznik, kakor smo da¬
nes slišale.

Zato pa se na Veliko noč tudi posebej pripravljamo.

Mislimo na to, kako doma vse čistimo, kako hišo na¬
novo belimo, kako obleko pripravljamo, da bo čista in
lepa, morda bo celo nova, tudi vrtovi in travniki so po¬
čiščeni. Vsakdo skrbi, da bi bilo za velikonočne praznike
pri hiši vse kot novo.

Kaj mislite, mladenke, kaj pa je najvažnejše za Ve¬
liko noč? Kaj mora zlasti biti prenovljeno?

Naše duše morajo biti za Veliko noč tako nove, ka¬
kor da bi šele Od krsta prišli. Kaj pa vse storimo v ta
namen ?

Zato se postimo.

Zato več molimo in gremo več v cerkev, premišlju¬
jemo Kristusovo težko trpljenje in Njegovo strašno smrt
na križu. Mladenke, ob tem premišljevanju nam postane
tesno pri srcu in nam je žal, da smo tako dobrega Kri¬
stusa kedaj razžalile z grehom. Zato gremo k spovedi, ki
jo dobro opravimo. In iz hvaležnosti okrasimo Razpela za
veliki petek.

Mladenke, molimo in žrtvujmo, da bodo vsi naši žup-
ljani opravili dobro velikonočno spoved in po velikonoč¬
nem sv. obhajilu res začeli novo boljše življenje. Tako ne
bomo imeli za Veliko noč samo nanovo pobeljene hiše in
nove obleke, temveč vstali Kristus bo našel nova, pravice
in ljubezni polna srca.

Mladenke, sklenimo, kaj bomo molile in žrtvovale v
ta namen in si zapišimo sklep v svoj 'delovni zvezek. Ako
katera pozna človeka, ki ne gre vsako leto za Veliko noč
k spovedi in k sv. obhajilu, naj v svojem srcu sklene ne¬
kaj posebnih žrtvic prav za tisto osebo. Seveda, tega mla¬
denka nikomur ne pripoveduje; Kristus pa bo vesel take
požrtvovalnosti in se bo tiste osebe usmilil.

Pomagajmo pa tudi doma pripravljati, da bo vse lepo
urejeno.

Sledi razgovor vse skupine po točkah načrta veliko¬
nočne akcije mladenk. Vse, kar sklenemo, si mladenke
zapišejo v svoje delovne zvezke. Delo si pa razdelimo po
venčkih. Pomagajmo mladenkam, da bodo velikodušne.
Nameni velikonočne akcije to zahtevajo!

4. Pojemo:

Kraljevo znamenje.

5. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

Velikonočni sestanek

(sestanek v belem tednu.)

1. Zapojemo: Jezus naš je vstal od smrti!

2. Jezus je vstal!

Judje so opravili svoje krvavo delo. Zahtevali so Je¬
zusovo smrt. To so tudi dosegli. Na sramotnem križu je
umrl — Jezus. Zgodilo se je, kar so hoteli.

Zdaj bodo ljudje o Jezusu molčali! Saj je umrl!

Vse žalostne so šle v nedeljo zjutraj Marija Magda¬
lena in dve drugi ženi k Jezusovemu grobu. Kupile so
dišav, da bi Jezusa mazilile. A grob so Judje zaprli s
težkim kamnom. Žene so druga drugo vpraševale: Kdo
bo odmaknil kamen od groba? Toda ko so prišle k grobu,
so videle, da je kamen odvaljen. In na desni je stal angel
v belih oblačilih. Žene so se prestrašile. A angel je re¬
kel: Ne bojte se! Jezusa iščete, križanega: vstal je, ni
ga tukaj. Glejte kraj, kamor so Ga bili položili. Toda
pojdite, povejte njegovim učencem in Petru, da pojde
pred vami v Galilejo; tam Ga boste videli, kakor vam je
rekel!«

37

Jezusa ni bilo v grobu! Jezus, ki je umrl, zopet živi!
Iz lastne moči je Jezus vstal od mrtvih. Premagal je ce¬
lo smrt. Jezus je premagal svet, premagal trpljenje in
smrt. Vstal je iz svoje moči. Kajti Jezus je Bog.

Zdaj je minul ves strah, vsa groza, vse trpljenje, vse
bolečine, vsa smrt; Jezus je vstal!

Tudi me bomo nekoč vstale, ker je Jezus vstal, in
bomo večno živele. Mislimo na to, če pridejo težave; če
imata oče in mati velike skrbi, če nas kaj zelo boli. Nekoč
bo vse to minilo in bomo srečne večno živele, zakaj Jezus
je vstal!

Nekoč bomo umrle. A ob koncu sveta bomo spet
vstale, kot je vstal Jezus: Kajti v sv. obhajilu pride k
nam vstali Jezus. On nas pripravlja, da bomo nekoč vsta¬
le od mrtvih. Čim večkrat gremo k sv. obhajilu, tem lep¬
še bomo vstale.

Zdaj vemo, zakaj nam sv. Cerkev nalaga prav za Ve¬
liko noč, da opravimo sv. spoved in prejmemo sv. obha¬
jilo: da s Kristusom vstanemo!

Vemo tudi, kaj pomeni blagoslovljeni ogenj na Ve¬
liko soboto in velikonočna sveča: Kristusa, ki je Luč
sveta. In na Veliko soboto prižigamo ta ogenj in veliko¬
nočno svečo zato, ker je Kristus takrat zapustil temni
grob in je vstal poveličan, poln luči. Premagal je hu¬
dega duha, premagal noč greha; zaslužil je luč Svojega
božjega življenja za milijone in milijone duš — za vse lju¬
di vseh časov. — Kdaj je ta božja luč prvič zasvetila v
naše duše? Pri sv. krstu, da!

Nekoč so duhovniki prav ta dan krščevali. Zakaj prav
ta dan? Človek, ki ni krščen, je mrtev za Boga, Človek,
ki je krščen, pa živi za Boga. Zato je bil krst prav ta dan,
da bi za Veliko noč krščenci s Kristusom vstali. In pre¬
jeli so pri krstu goreče sveče in belo obleko. Belo obleko
— znak krstne nedolžnosti — so potem nosili tja do Bele

38

nedelje, ko so bela oblačila slovesno odložili in obnovili
krstno obljubo. (Še danes dobi otrok pri sv. krstu gorečo
svečo in belo platno, ki spominja na belo oblačilo in po¬
meni krstno nedolžnost.)

Spomnimo se tudi mi ob velikonočni sveči na našo
krstno svečo in na belo oblačilo milosti božje. Obnovimo
krstno obljubo! Zahvalimo se na ta dan za milost sv.
krsta in obljubimo, da bomo čuvale večno luč v naših
srcih: Luč — Kristusa.

Potem bomo z Njim vstale!

Kristus je vstal, Aleluja!

3. Obnovitev krstne obljube.

Nebeški Oče! / Jaz, Tvoj otrok, Te zahvalim za milost
svetega krsta.

Sveto zvezo si sklenil z menoj in jaz s Teboj, / danes
to zvezo ponavljam s prisrčnim veseljem. / Odpovem se
hudemu duhu in vsem njegovim delom. / Verujem v Tebe,
Bog Sin, ki si me odrešil. / Verujem v sveto katoliško
Cerkev. / Obljubim, da hočem živeti po njenih naukih.

Sveti moj patron, podpiraj me!

Moj angel varuh, varuj me!

Marija, ljuba Mati, pomagaj mi, / da ostanem Jezusu
zvest do smrti. Amen.

4. Petje: Zapoj veselo, o kristjan.

5. Kako smo lani izvedle velikonočno akcijo.

Voditeljica poroča; Kot posebno postno točko, si je
venček »nageljček« izbral medsebojno ljubezen s pripom¬
bo, da bodo vsak prepir sproti poravnale. Venček »vijo¬
lica« pa je sklenil, da bodo vsak torek in petek šle zastop
niče k sv. maši z namenom, da bi vsi v župniji dobro
opravili svojo velikonočno dolžnost. Na praznik žalostne
Matere božje smo skupno šle k sv. obhajilu. Nekatere'
mladenke so pomagale čistiti cerkev. Glede akcije- veli-

39

kega petka je pripovedovala neka deklica: »Mi imamo
doma dva angelčka. Na veliki petek sem oba postavila h
križu in okrog križa postavila rože. Ob treh pa smo vsi
prišli h križu in zmolili oeenaš«. Na veliko soboto po
poldne smo prinesle svoje pirhe in potice in jih nes o
k blagoslovu. C. g. duhovni voditelj je poskrbel še par
težkih zavitkov špecerije — in res težko obložene smo šle
na pot in obiskale 8 revnih družin. Vse, ki ste že kdaj
opravile tak velikonočni obisk, itak veste, kako veselje
prinesete z darovi svojega vstajensko razpoloženega srcu
in pa z gmotnimi darili. Posebej hočem pa opisati obisk
pri družini V. Obiskale smo jih tudi o Božiču. Opazile
smo, da nimajo ne križa ne Marijine slike. Sklenile smo:
za Veliko noč jim oboje ponesemo. In res. Nek fant nam
je naredil lep poliran hrastov križ. Razpelo pa je dal
č. g. župnik, ki je obenem z Razpelom blagoslovil tudi
Marijino sliko. Kako slovesen je bil trenutek, ko smo
vstopile v hišo. Mlada mati z osmero otroki je vedela,
da bomo prišle. Svoj dom, en sam prostor je to, je lepo
pripravila. Povedale smo, kaj je naša pisanka. Poiskala
je dva žreblja in sekiro. Skupno smo določile, kje je naj¬
lepše mesto. Tam je mati sama obesila Razpelo in nad po¬
steljo Marijino sliko. Ko je križ visel, smo zapele »Kra
ljevo znamnje«. Potem smo vsi pokleknili in zmolili en
Očenaš v zahvalo za Kristusovo veliko ljubezen in za bla¬
goslov vsej družini. Nato smo pred križem še obnovile
svoje vodilo. Da bodo otroci vedeli, da je bil velik praz¬
nik, ko smo v njihovem domu ustoličili Križanega, so se¬
veda dobili darila. Z materje smo se pogovarjale. Pro¬
sila je, naj sprejmemo njeno Anico k »Otrokom Sonca«
ker je za mladenke še premlada. To se bo tudi zgodilo; v
našem kraju imamo tudi »Otroke Sonca«, 25 jih je. Od
tega zadnjega obiska smo v tej družini še bolj domače.
Mati je začela hoditi k sv. maši. Tu in tam že pride'
Bogu hvala!

40

6. Mladenke pripovedujejo, kako so izvedle veliko¬
nočno akcijo. Najboljše poročilo spišejo in pošljejo Zvezi.

Zadnji sestanek v aprilu

I. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Mladenka je poštena.

Mladenke smo za vse dobro pripravljene in vse, kar je
slabo, brezpogojno odklanjamo. Brezpogojno odklanjamo
vsako nepoštenost. Saj nam tudi naše vodilo pravi: Mla¬
denka je poštena.

Najslabše, kar moremo reči o kom, je, da mu oči¬
tamo, da ni pošten. Takega človeka nihče ni vesel. Vsak
se ga izogiblje. — Mladenke, me se še tudi same vzga¬
jamo. Kaj ne, vzgojile se bomo v poštene ljudi, da se bo
lahko vsakdo zanesel na nas in nam zaupal.

Kdo pa ni pošten? Navadno kar hitro odgovorimo:
»tisti, ki laže in krade«. Pa ne samo klor ukrade denar
ali obleko ali kaj, kar se poje; tudi oni, ki krade drugemu
čast, mu odreka poštenje, ki ga brez vzroka slabo, kri¬
vično obsoja, misli slabo o njem, povečuje njegove na¬
pake, ni pošten. Lažnjivec, hinavec je tudi nepoštenjak.

Mladenka pa je poštena vedno in povsod! (Četrta
točka vodila.)

Poštena bodi pri malih stvareh. Ne jemlji sladkorja
ali drugih reči. Poprosi mamo! Gotovo ti ne bo odrekla
mati nobene želje, če je le pametna in ti ne škoduje. —
Ce kaj razbiješ ali pokvariš (krožnik, vazo, obleko) ali
če kaj izgubiš, hitro in odkrito povej. Ne prikrivaj in ne
laži se! Nič se ne boj! Saj mama dobro ve, da nisi na¬
lašč hotela. Malo pokore za nerodnost pa tudi ne škodi.
Če bi rada kam šla, vedno prosi dovoljenja. Če ti dovo-

41

lijo, se zahvali in pojdi. Vrni se vedno ob uri, ko ti na-
roče, da moraš 'biti doma, pa če je bilo n. pr. pri prija¬
teljici še tako lepo in zabavno. Pojdi res samo tja, kamor
smeš. Tudi denar porabi vedno le za to, za kar si ga
dobila.

Če ti pa starši včasih kaj odrečejo, česa ne dovolijo,
ne ugovarjaj in ne godrnjaj, ampak ubogaj! Poštena mla¬
denka ne pase trme, ampak se ukloni staršem in učite¬
ljem vedno, čeprav je včasih težko. Svoje slabosti in na¬
pake pošteno priznaj, potem pa se poboljšaj.

Nikdar se poštena mladenka ne hlini, t. j. se ne dela
boljše, kot je v resnici. Ljudi sicer moremo ogoljufati,
Boga pa nikoli. Kakor črv bi nas grizla vest, ki bi nas
opominjala, da smo žalile Boga.

Če hočeš biti poštena, moraš tudi drugim priznati
njihove vrline in uspehe, pa priznati z veseljem in od¬
krito, ne pa le, ker drugače ne moreš. Če pa opaziš kako
napako ali slabost pri drugem, ne razglašaj je in ne po¬
večuj. Zavedaj se, da nihče ni brez napak, da imaš tudi ti
svoje napake in da ima oni drugi poleg slabosti tudi še
kaj dobrega. Če ti kdo pripoveduje o kom kaj slabega,
mu reci, naj raje molči, ako ti ne zna o njem povedati nič
dobrega. Človek, ki o drugem samo slabo misli in grdo
govori, navadno tudi sam ni dober. Dober in pošten člo¬
vek pa bo vedno zagovarjal tudi one, o katerih kdo kaj
slabega pripoveduje. Če drugače ne veš, pa vprašaj obre¬
kovalca, če bi to pripovedoval tudi, ko bi bil tisti »slabi«
človek v družbi. O človeku, ki se ne more zagovarjati,
slabo misliti in ga obsojati je podlost in ni vredno po¬
štenega človeka.

Mladenka, nikdar ne opravljaj! Če veš o kom kaj
dobrega, povej to njegovim prijateljicam in nasprotnikom,
če pa samo slabo veš, pa molči. Tako boš imela potem
mirno vest, da nisi nikomur storila krivice! Čast komu
vzeti je lahko, vrniti jo, pa zelo težko. Obrekovalec je

42

podoben človeku, ki je raztresel v vetru vrečo perja. Na
vse strani je sfrčalo perje in človek se je zaman trudil,
da bi zopet spravil vse perje v vrečo.

Če si kaj izposodiš, pa naj je kaj vredno ali nič,
vse pošteno vrni. Če obdržiš kaj sposojenega (knjigo), je
prav isto, kakor če bi ukradla. Če si kaj izposodiš, moraš
pa tudi paziti na tisti predmet. Ne misli, da ni treba pa¬
ziti na stvari, ki niso tvoje. Vsaj kakor na lastne stvari
ali pa še bolj, moraš paziti na sposojene stvari in jih
lastniku nepokvarjene vrniti. Samo tako ravnanje je po¬
šteno!

Mladenka, poštena bodi v svojih mislih, v besedah in
pri delu! Poštene hočemo biti ne le, ker to zahteva lepo
vedenje, temveč ker to Bog zahteva. In božji volji, Bogu
pač ne ugovarjamo. Saj smo mladenke in zato z vese¬
ljem storimo vse, da nas bo ljubi Bog vesel v našem po¬
štenju. Me živimo po našem vodilu, zato smo poštene ta¬
ko, da nam tudi starši, bratje in sestre in vsi ljudje lahko
zaupajo in morejo o nas mirno reči: »Mladenke so po¬
štene. Nanje se lahko vedno zanesemo. Te bodo srečne v
življenju!«

2. Razgovor v venčkih.

1. Kakšne pregovore poznaš o poštenju, o laži, o tatu.

2. Zakaj je mladenka poštena.

3. Zakaj je boljše svojo krivdo takoj priznati, kakor
pa jo prikrivati.

Primeri sklepa: hočem biti poštena tudi v najmanj¬
ših stvareh. Ali: Raje bom molčala, kakor pa, da bi
o bližnjem komu kaj slabega povedala.

3. NEBESA POD TRIGLAVOM.

(Ivan Cankar)

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z
obema rokama in rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!

43

Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda
do zahoda: šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl
nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi
in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno peri-
šče lepote: razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih
goric do strme tržaške obali, pa od Triglava do Gorjan¬
cev, in rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo
njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel,
tako se je zgodilo.

Božja setev je pognala kal in rodila — zrasla so ne¬
besa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, ostrmi pred tem
čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti: zakaj
gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za
domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi
drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo: bogatejši so
pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj
pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je
beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni
kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se
na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo
pod seboj.

4. Zapojmo velikonočno pesem.

5. Telovadba in igre.

III. Zaključek.

44

Maj

Vodilna misel: »Mati Marija, Tvoja mladenka Te
ljubi!

Mesečna naloga: Skrb za majniški oltarček.

1. sestanek v maju

Voditeljica oskrbi z lučkami lep majniški oltarček.
Ves maj bomo, ker mladenke Marijo posebno ljubimo,
skrbele, da bomo imele vedno lepo cvetje pri Mariji, ko
imamo sestanek. Vsak sestanek bomo začele z Marijino
pesmijo, ki jo bomo zapele pred otvoritvijo sestanka,
zbrane okrog Marijinega oltarčka. Pri vsakem sestanku
zapojemo drugo pesem.

I. Marijina pesem.

II. Otvoritev sestanka.

III. Potek sestanka:

1. »Mati Marija, glej, ljubim Te!« (Vodilna misel in
mesečna naloga.)

Vesele smo mladenke, kaj ne, majnik, to je naš me¬
sec! Zakaj? Ker je tako lep! Najlepši je! Zato pa je
tudi to mesec Marije, naše ljube Matere! Mladenka je
Marijin otrok. Sam Bog nam je dal tako pomladno vese¬
lje v srce, da bi kar ves maj neprenehoma klicali Mariji:
»Mati Marija, glej, ljubim Te!«

Cvetje dajemo Mariji, pojemo Ji, k šmarnicam ho¬
dimo Njej na čast. Mladenka pa tudi ve, zakaj!

Marija je naša Mati. Kedaj pa je Marija postala naša
mati? Kako je postala naša mati?

Najprej je postala Marija Jezusova mati.

45

Ali je kedaj katera mati svojega otroka tako ljubila,
kot Marija Jezusa? In vendar, ali je Marija takrat, ko
je videla, kako Njen Sin strašno trpi, tožila? Ali je bila
nevoljna, ko je videla umirati svojega edinega Otroka?
in tako strašno umirati? Ne. Takrat je Marija mislila
na nas in je z Jezusom vred trpela in z Jezusom tudi seb?
darovala Bogu v odrešenje vseh ljudi. Pod križem je po¬
stala Marija naša Mati. Jezus jo je pod križem postavil
za našo mater.

Vse milosti, ki jih je Jezus za nas zaslužil, je potem
položil v Marijine materinske roke. Zato, ker Mu je bila
tako zvesta, ker je z Njim do konca trpela. In odločil je,
da prejemamo ljudje vse milosti, ki jih potrebujemo, po
Njeni priprošnji. Mi pravimo: Marija je srednica vseh
milosti.

Mladenke, me se zavedamo, da potrebujemo mnogo
milosti, če hočemo biti prave mladenke. Jezus .nam vse te
milosti, ki jih je zaslužil, daje po Mariji. Marija nam jih
deli. Milost je kakor dež dobrih misli in dobrih želja. Je
moč, ki nam da, da te misli in te želje uresničimo, da po¬
stanemo res dobre mladenke, tako dobre, kakor je bila
Marija dobra. To Marija sama želi, zato nam rada iz¬
prosi vse milosti. Samo naše ljubezni čaka. Čaka, da jo
z ljubeznijo v srcu poprosimo za pomoč.

Mladenke, ves maj bomo skrbele za majniški oltar¬
ček, hodile bomo k šmarnicam, molile in pele bomo k Ma¬
riji. Spomnimo se pa tudi med dnevom pri svojem delu
na svojo Mater in ji iskreno čim večkrat na dan povejmo:
»Mati Marija, glej, Tvoja mladenka Te ljubi!« Potem nas
bo Marija vsakikrat blagoslovila. Vodila nas bo tako,
da bomo srečne.

2. Razgovor v venčkih.

Kako bomo skrbele za majniški oltarček na sestan¬
ku? Doma? V šoli? Za katero vaško kapelico bomo mla-

46

denke poskrbele, da bo ves maj okrašena s svežim cvet¬
jem? Določimo zastopstvo pri šmarnicah, ako ne mo¬
remo vse hoditi vsak dan k sv. maši. Katera bo prinesla
cvetje iz svoje gredice za oltarček?

Izberimo si poseben namen, za katerega bomo oprav¬
ljale našo majniško pobožnost.

3. Pojemo Marijine pesmi: Dajte hribi in doline,
Zdrava zemlje vse Gospa in druge.

4. Deklamacija:

MOJA ROŽA

Na vrtu rdeča mi roža dehti
in rosa srebrna na nji se blesti.

Prav takšen se v jutrih nje cvet mi zazdi
kot solze in kri.

Ogreva jo sonce zlato z neba
in veter se z njenimi listi igra.

Metuljčka vesela in pisana dva
pri njih sta doma.

Utrgam jo zdaj, ko najlepše cvete;
v kozarec nalijem ji hladne vode,
postavim k podobi nebeške Gospe —
pred Njo naj zvene, M. Brenčič.

5. Skrb za zdravje II.

Bog nas je ustvaril z dušo in telesom. Telo nosi dušo,
telo je orodje duše. In kakor za dušo, moramo skrbeti
tudi za telo, da ostane krepko in zdravo.

Snaga. Za zdravje skrbimo predvsem s snago. »Sna¬
ga je pol zdravja«, pravi slovenski pregovor. Da je telo
čisto, ga pridno umivamo. V koži je namreč polno luk¬
njic, skozi katere telo diha. Nesnaga te luknjice zamaši.

47

Z umivanjem pa zopet odpremo te luknjice. Umivamo se
pogosto, vsaj vsako jutro pošteno: Zelo dobro pa je, da
se tudi zvečer umijemo. Ne umijemo le noska, temveč
tudi ušes, vratu in rok ne pozabimo! Umijmo se z mrzlo
vodo. To človeka osveži in utrdi. Tudi po delu, po šoli,
po igri in pred jedjo si umijemo roke. Tudi nohte si
vsako jutro očistimo. Zjutraj in zvečer si umijemo tudi
zebe z mlačno vodo in « krtačko. Vsako soboto se pa
skopljemo ali vsaj vse telo umijemo s toplo vodo. Glavo
si umijemo vsak mesec. Vsako jutro se mladenka tudi
skrbno počeše. — Čisto pa mora biti tudi vse, kar rabimo
za umivanje: umivalnik, kozarček, krtačke, brisača in
glavnik za česanje. Tudi za čisto perilo moramo poskr¬
beti. Perilo menjamo vsak teden enkrat.

Red. Zdravo bo ostalo naše telo tudi, če ga nava¬
dimo na red. Zjutraj hitro vstani, vedno ob isti uri. Zve¬
čer leži vedno ob isti uri k počitku. Bolj zdravo je, da
gremo zgodaj spat in rano vstanemo, kakor narobe. —
Tudi pri jedi moramo poznati red. Jejmo, kadar je čas
za to, ne pa kadar si zmislimo! Pri jedi ne bodi izbir¬
čna, vse od kraja jej, saj ne pride nikdar strup na mizo.
Tudi slakosnedna ne bodi, da bodo ostali tvoji zobje
zdravi. Pri jedi bodi zmerna! Žejo si pogasi vedno le z
vodo, nikdar ne pij opojnih pijač. Če si razgreta, poča¬
kaj, da se ohladiš, šele potem pij mrzlo vodo.

Gibanje. Telo se okrepi in utrdi na svežem zraku in
soncu. Zato se rada dosti giblji v naravi. Hodi na spre¬
hode, igraj se, uči se poleti na vrtu, telovadi, koplji se,
sankaj se, itd. Zdrav šport je zelo dober za ohranitev
zdravja. Zelo priporočljivo je tudi, da spiš pri odprtem
oknu vse leto, poleti in tudi pozimi.

Kaj pa je šport. Šport imenujemo v najširšem pome¬
nu vse ono, kar dela človek iz veselja, ne pa iz dolžnosti
ali da bi kaj zaslužil pri tem. — Navadno pa mislimo pri
besedi »šport« različna telesna gibanja. Kaj vse je šport?

48

Že pri naši telovadbi je precej športa: tekanje, skaka¬
nje, žoganje ... Šport je pa tudi še plavanje, veslanje,
sankanje, drsanje, smučanje, plezanje po planinah, me¬
tanje kopja, diska, krogle, borenje in boksanje. Včasih je
šport tudi še lov, jahanje in kolesarjenje (kadar to dela¬
mo samo iz veselja). Lahko je šport nekaj zelo lepega, kar
človeka telesno krepi in plemeniti dušo (žoga, plavanje,
veslanje, planine). Ob športu pa človek lahko tudi teles¬
no zboli ali se pohabi, duševno pa posurovi in podivja,
postane strasten, sebičen, maščevalen.

Za mladenko je zdravo in primerno žoganje, tekanje,
sankanje, veslanje, plavanje, drsanje, smučanje in hoja
po hribih. Zlasti priporočljivo je žoganje in plavanje.
Pri tem se telo najboljše in enakomerno razgiblje.

Kakšna je dobra mladenka pri športu ? Šport goji le,
če ji starši dovolijo. Druži se pri tem tudi le s pošte¬
nimi ljudmi, ki jih starši dobro poznajo in ki ve, da jim
starši zaupajo in njej njihovo družbo dovolijo. Najbolje
je seveda, če goji šport v družbi bratov in sester. Pri
športu bodi tudi, kakor drugače, vedno dostojno oble¬
čena, da te lahko vidi vsakdo in te ne bo sram pred ni¬
komur. Zavedaj se vedno, da te vedno in povsod vidi
ljubi Bog.

Mladenka je pri športu vedno dostojna in vljudna,
mirna, nikdar pa surova in podivjana. Če tekmuješ s
kom drugim, bodi plemenita in poštena tekmovalka. Ne
bodi sebična in slavohlepna. Potrudi se sama, priznaj
pa tudi drugim njihove spretnosti in uspehe. V športu
nikdar ne pretiravaj! Mnogo ljudi je zaradi tega že zbo¬
lelo ali se pokvarilo. Začni počasi, prvič le prav malo
časa, pozneje lahko počasi več in dalje časa. Pri športu
bodi pogumna, ne pa predrzna in lahkomiselna! S pre¬
magovanjem in vztrajnostjo si boš utrdila pri zdravem
športu tudi voljo. Z veseljem se loti športa in vedi, da je

4

49

šport pravilen in zdrav le, če koristi telesu in duši. Šport
mora dati zdravo dušo v zdravem telesu!

6. Razgovor v venčkih.

1. Kako se umivamo vsak dan, kako v soboto.

2. Kaj je šport.

3. Kedaj je šport lep in koristen.

4. Kedaj šport škoduje.

5. Kakšna je v športu slovenska mladenka.

Primeri sklepa: Skrbela bom, da bodo moji mali

bratci in sestrice vedno čisti. Ali — vsak dan bom teme¬
ljito očistila umivalno skledo in skrbela, da se bodo kr-
tačice posušile.

7. Telovadba in igre.

IV. Zaključek.

2. sestanek v maju

I. Marijina pesem.

II. Otvoritev sestanka.

II. Potek sestanka:

1. Obljubljam, bližnjemu vedno pomagati.

Kdo prebiva v tvojem srcu, Ančka? Da, Bog sam. In
v Maričinem srcu? Tudi. In v srcu drugih mladenk?
Tudi Bog prebiva. V srcu bratov in sester? Bog prebiva.
V srcih vseh božjih otrok prebiva Bog.

Vsak božji otrok je torej — božji tabernakelj. Zakaj ?
Tako torej Jezus prebiva v meni, v tebi, v tvojem
očetu in materi, v bratih in sestrah, v součenkah, v ti¬
stih, ki jih imamo rade in v tistih, ki jim mogoče kdaj
hrbet pokažemo; v vsakem človeku, če le ta človek sam
ne zapodi Boga iz svojega srca — s smrtnim grehom.
(Kaj mora storiti, kdor Ga je zapodil, da pride Bog na-

50

zaj v njegovo srce? Spovedati se mora.) Bog prebiva
v srcih ljudi, ki jih srečujemo na cesti in v ljudeh, s ka¬
terimi vsak dan skupaj živimo in delamo.

Ali vedno na to mislimo? Ali mislimo na to: Vse
dobro, kar storimo drug drugemu, storimo Jezusu? Pa
tudi vse slabo, kar storimo drug drugemu, storimo Jezusu.
Če kako pomoč odrečemo drug drugemu, jo odrečemo Je¬
zusu!

Na sodni dan bo rekel Kristus: »Kar ste storili ene¬
mu izmed mojih najmanjših, ste meni storili.« Sam nam
je to povedal.

Če bomo torej vsakemu bližnjemu vedno pomagale,
nam bo Kristus ob sodbi rekel: »Pridite, blagoslovljeni
mojega Očeta!« — Zakaj lačen sem bil in žejen in bo¬
lan ... in ste mi pomagali! Tistim pa, ki drug za dru¬
gega niso dobri in si ne pomagajo med seboj, bo rekel:
»Proč izpred mene, prekleti v večni ogenj!« Zakaj bil sem
lačen in žejen in bolan ... in mi niste pomagali!

Če bomo živele po vodilu in izpolnjevale našo oblju¬
bo, potem nobena izmed nas ne bo na sodnji dan tako
nesrečna. Katera točka v vodilu nam bo pomagala pri
tem ? In v obljubi ?

Kajne, na to še nismo dovolj mislile ? Mogoče še prav
vedele nismo za to. In čeprav vemo, na take stvari več¬
krat kaj hitro pozabimo. Kadar slišimo pri sestankih o
tem, še gre. Če pa nas doma ujezi bratec, ki se neprestano
»plete« okrog nas, ko pišemo nalogo ali pometamo, či¬
stimo ali kaj čitamo, ali pa starejša sestra, ki nas hoče še
vedno imeti za otroka, potem pa rade pozabimo, da tudi v
tem sitnem bratcu in v tej sestri Bog živi. In potem se
zgodi, da jim ne-pomagamo, čeprav bi lahko. Se ti nikdar
tako ne zgodi, Barika? In tebi, Francka? Vsem se včasih
tako zgodi, kajne? Pa je to prav? Ali smo same potem
zadovoljne in vesele, če nas je kdo za pomoč prosil in smo
mu jo odrekle? Ne, sitne postanemo in nejevoljne. Če

51

pa drugim pomagamo in jih razveselimo, smo tudi same
zadovoljne in vesele in se nam kar samo od sebe poje. In
zdaj bomo še bolj vesele, če bomo mogle komu pomagati!
Zakaj? Seveda, ker vemo: Če smo pomagale bližnjemu,
smo pomagale Kristusu samemu!

Ali vsi ljudje to vedo? Ne. Če bi to vedeli, bi si pač
bolj pomagali med seboj! Me, mladenke, pa smo tako
srečne, da imamo to v svojem vodilu in v obljubi. Zdaj
se bomo pač trudile, da bomo bližnjemu (to je: vsakemu
človeku) res vedno pomagale!

2. Razgovor v venčkih.

3. Mladenka čita:

Fran Finžgar:

ODLOMEK: PO BLAGOSLOVU

Kipeči oblaki kadila so se dvigali počasi in tiho pred
oltarjem. Plamenčki sveč so pobledeli, keruba sta upog¬
nila še globlje povešeni glavi in vse mlado cvetje na ol¬
tarju je sklanjalo kelihe. Celo Madona — Roža skrivnost¬
na — je nagnila kronano glavo: ves oltar je bil zavit v
dehtečo tenčico.

Orgle so onemele, po cerkvi so se zgenile in globoko
upognile bele rute, kakor čašice na šmarnici. Glas drob¬
nega zvončka je zatrepetal nad ljudstvom, ko se je trkalo
na prsi...

Sredi oblačne tenčice je pa žarelo kakor ogenj — in
iz ognja Ljubezni je blagoslavljal Zveličar množico in
ji govoril: »Pridite k meni vsi. ri«.

Glas zvončka je zamrl. Orgle so zabučale, ljudstvo se
je dvignilo in zašumelo. Dva živa potoka sta se spustila
od cerkve sv. Štefana navzdol in se razkropila kakor božji
blagoslov po pisanem polju. In vsak, dasi je priromal s
križem obložen k cerkvi, se je vračal — takisto s križem
od cerkve nazaj. Toda njih korak, oči in smeh je razo-

52

deval, da ne nosijo križa več na rami, da jih ne stiska k
tlom. Zdelo se je, da nosijo križ kakor zastavo, ki plava v
večernem vetru.

»Pridite k meni vsi — jaz vas pokrepčam.. .«

V tistem hipu sem stal sam sredi mračne cerkve.
Vonj kadila mi je božal razbolele živce. V srcu ni bilo
strahu, v duši ni bilo bolesti in na rami nisem občutil
križa. Ustnice so se mi premikale kakor otroku* ki išče
besedi, ki poskuša prve slovke. Pa ni bilo besed in ni bilo
molitve iz ust. Stal sem sam pod tihim svodom, koder je
na valovih kadila še donela izpeta pesem. — Vse moje
bitje, vsak dihljaj in vsi udarci v senceh — vse je bilo
molitev, za katero ni še besedi in jih ne bo nikoli na zem¬
lji..  . In iz te molitve je rasla moč, se je porajal pogum,
da sem odšel krepak za množico — in kakor ona tudi jaz
nisem več čutil težkega križa na upognjeni rami.

Pred cerkvijo sem obstal.

Izza Triglava so goreli živi plameni. Po Karavankah
se je po redkih sneženih poljih igrala večerna luč. Skozi
led mrzlih vrhov je dihala pomlad, je vstajalo življenje
s silo, ki stre vse, življenje, ki rodi iz ledenih kapljic de¬
roče hudournike, življenje, ki zatrosi smrt in trohnobo v
sebe, da požene zeleno klico, ki rodi rožni cvet. Pred mano
se je prostiralo, s plugom vse križem rezano in ranjeno,
z zelenečo ozimino obrobljeno, z zborom trobentic in
zvončkov opevano — prelepo Sorško polje. Izza Homa je
poveval mlačen zapadnik, mladi listi na drevesih so se
gugali. Z vetrom je donelo iz gozda: »Kuku!« — Enkrat
— sedemkrat — brez konca.

Tedaj so se mi razširile prsi, srce je začutilo majevo
življenje...

4. Telovadba in igre.

IV. Zaključek.

Po sestanku obiščemo najbližje gredice mladenk.

53

3. sestanek v maju

I. Marijina pesem.

II.  Otvoritev sestanka.

III.  Potek sestanka.

1. Nedelja in delo.

Mladenke, kaj nam je hotel Bog povedati s tem, ko
nam je ukazal, da naj posvečujemo Njegov dan? Ali ne,
da naj porabimo nedeljo za Njega, ki je Gospod nedelje,
in za našo dušo, ki jo Bog posebno ljubi?

Da! Šest dni v tednu je Bog določil, da delamo in se
trudimo za svojo tuzemsko srečo, za naš vsakdanji kruh,
sedmi dan pa si je prihranil za Sebe. Ukazal je : »Šest dni
delaj, sedmi dan počivaj!«

Kaj mislite, mladenke, ali je Bog hotel, da naj v ne¬
deljo »pasemo lenobo«? Ne! Nedeljo naj preživimo tako,
da bo Bogu v čast in nam v zveličanje. Da lahko v ne¬
deljo bolj častimo Boga kakor druge dneve v tednu in da
moremo več storiti za svoje zveličanje, je Bog sedmi dan
tako izredno posvetil, da je vsak prestopek proti tej za¬
povedi onečaščenje, smrtni greh. Nedelja je praznik. Brez
nepotrebnega dela in truda se posvetimo Bogu, uživajmo
Njegovo bližino, posvetimo se duhovnemu življenju in
duhovnemu veselju.

Mladenke, kaj vidite? Ali vsi ljudje v vaši okolici
preživijo nedeljo tako, kot bi jo morali? Kakšna dela ste
videle opravljati v nedeljo? Ali je to prav? Ali je to ne-
obhodno potrebno? Težja dela smemo v nedeljo oprav¬
ljati le, ako so nujno potrebna; kaj mislite, kaj je na
primer dovoljeno? Ako so potrebna taka dela, potem
gospod župnik to dovoli.

Ste že gledale ob nedeljah živali, n. pr. kokoši, kako
brskajo po pesku in si iščejo hrane, čebelice ali divje ži-

54

vali, kako se ob nedeljah prav tako trudijo za svojo hrano
kakor vsak dan ? Že živali se nam zasmilijo, da nimajo v
svojem življenju nedelje, temveč ločijo samo dan in noč.
Pa se vam ne zdi, mladenke, da so ljudje, ki ob nedeljah
prav tako delajo, kot ob delavnikih, podobni živali? Za¬
smilijo se nam taki ljudje, kaj ne, ki se še v nedeljo »že¬
nejo« in mučijo in so tako zaslepljeni, da opravljajo težka
dela, ki so prepovedana tudi, ko to ni nujno? Ne samo,
da spravljajo seno, ampak celo kosijo, perejo; šivajo, celo
zidajo nekateri! Kako so ubogi! Nič vere nimajo in nič
zaupanja v Boga, ki jim vse daje in ki mora dati blago¬
slov vsakemu človeškemu delu. Vso svojo srečo pričaku¬
jejo le od žuljev svojih rok in od zemlje same, ki jo na¬
pajajo s svojim znojem še ob nedeljah. Kako so navezani
na zemljo! Na Boga pa ne mislijo, ob nedeljah ne dajo
»Bogu, kar je božjega«, nedelje ne posvečujejo.

So pa tudi ljudje, ki ob nedeljah sicer ne opravljajo
hlapčevskih del, pa vendar njihova nedelja ni nedelja.
Zakaj ne? Ker jo uporabljajo le za telo, za telesni počitek
in za različno razveseljevanje. Mnogi gredo na izlete brez
sv. maše, drugi nimajo časa za sv. mašo, pač pa za razne
prireditve. Je to prav, mladenke ? Kaj je v nedeljo prvo ?
Ali je nedelja res nedelja, če nismo šle k sv. maši ? Se
vam je že kdaj tako zgodilo ?

Pa ne samo tisto urico, ko smo v cerkvi pri sv. maši,
moramo posvetiti, temveč ves dan. Zato opuščamo tudi
lažja dela, kakor šivanje in pletenje. Kaj pa mislite, kdaj
sme mamica otroku zašiti strgano obleko ali nogavice
tudi v nedeljo? Ako hodi na delo in med tednom res ne
more. Me pa bomo skrbele, da bodo naše mamice tudi
lahko počivale v nedeljo, in bomo me mesto njih opravile
vse tisto delo v kuhinji, ki ga drugače gospodinja mora
opraviti. Že v soboto bomo na to mislile, nanesle drv,
vode, olupile krompir, očistile zelenjavo itd., da bo v ne¬
deljo vse z lahkoto in hitro opravljeno. Da bo tudi ma-

55

mica imela čas iti k popoldanskemu blagoslovu, da bo
tudi ona lahko kaj lepega čitala ali šla z nami na sprehod.

Mladenke, srečne bomo, ako bomo nedeljo preživele,
kakor Bog zahteva.

2. Telovadba in igre.

IV. Zaključek.

Po sestanku gremo na sprehod k vaški kapelici ali k
podružnici. Med potjo nabiramo rož za Marijin oltar.

4. sestanek v maju

I. Marijina pesem.

II. Otvoritev sestanka.

III. Potek sestanka.

1. Ivana Orleanska in slovenska mladenka.

30. maja je god sv. Ivane Orleanske. Bila je to Fran¬
cozinja. Rekle boste, kaj nam mar francosko dekle! Toda
— ne tako! Bila je otrok božji, ki jo je Bog določil za
rešiteljico svoje domovine.

Rodila se je v preprosti hiši na deželi. V domači dru¬
žini je živela prav kakor vsak drug otrok. Pomagala je
materi pri gospodinjstvu, kadar je bilo treba, je prijela
tudi za očetovo delo ali pa je pasla. Rada se je igrala s
svojimi tovarišicami in je bila rada vesela. Bila je iskreno
pobožna.

Pa, kakor nas v teh časih žaloste grozote vojne, prav
tako je tudi mlada Ivanka celo od blizu čutila udarce
vojske, ki so zadeli tudi njen rodni kraj. Sovražnik je
njeno domovino podjarmil, dogajala so se svetoskrunstva,
umori, ropi, vsa Francoska je bila v hudih stiskah.

Pomislite, mladenke, dvanajst let je bila stara, prav
kakor naše mlajše mladenke, ko jo je Bog poklical, naj
izvrši na njegovo povelje nekaj čudovitega: ona naj reši
Francijo! Ivanka se je vsa tresla, tako se je prestrašila

56

tega povelja. Rekla je: »Ubogo dekle sem, ne znam ne
jezditi, ne se vojskovati!« Ni vedela, kakšni so božji na¬
črti, samo to je razumela, da bo morala za svojo ljubljeno
domovino mnogo trpeti, pa da jo bo privedla do rešitve.
Bog sam jo je vzgajal za to veliko poslanstvo. Na zunaj
je bilo vse kakor poprej, v njeni duši pa so se rodile ve¬
like reči.

Mladenke, čitajte knjigo »Devica Orleanska«! Kdor
jo čita, vsak strmi nad tem, kaj je Bog dosegel po tej
skromni Ivanki. Šele devetnajstletna je kot mučenica
umrla na grmadi, potem, ko je svoj cilj dosegla in svojo
domovino osvobodila.

Nalogo, ki ji jo je Bog dal, je izvršila, a zase ni ni¬
česar iskala. Umrla je zaradi grde nehvaležnosti tistih,
ki jih je rešila in zaradi katerih je prestala strašno
trpljenje.

Mladenke! Svetel zgled nam je sv. Ivana, Devica Or¬
leanska. Ne bomo šle na vojno, ne bomo poveljevale če¬
tam vojakov, ne bomo hodile pred kralja, tudi po sodnijah
nas menda ne bodo preganjali in najbrž nas ne čaka ne
mučeniška smrt ne mučeniška krona. Toda: kakor Ivana,
moramo tudi me biti pripravljene, vsako povelje dobrega
Boga izvesti, zaupati, da bo Bog sam, ki nam je kakšno
poslanstvo poveril, tudi pomagal, ga izvesti.

Veliki so časi, v katerih živimo, tako je rekel škof
Jeglič, preden je umrl. Ne vemo, kaj nas čaka. Neustraše¬
no moramo delati za Boga in za domovino. Ne smemo
gledati na rane, ki nam jih morda kdo zada, tudi muče-
niške smrti se ne smemo bati. V vsaki mladenki je skrita
junakinja. Bodimo vsak trenutek za vse dobro priprav¬
ljene, bodimo junaške v izpolnjevanju svojih dolžnosti,
da bomo vsaj malo podobne sv. Ivani.

Ali se vam ne zdi, mladenke, da bomo na tak način
podobne Mariji, ki je vsak trenutek govorila? »Glej, dekla
sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi!« ?

57

Ivanka je pač bila podobna svoji Materi Mariji! Lju¬
bila jo je, in Marija jo je obsipavala z milostmi, da je
mogla izpolniti božje povelje. Bodimo me Ivanke in Mati
Marija nas bo vesela, tudi nam bo izprosila vseh milosti,
da bomo svoje življenje mogle narediti bogato in lepo.

2. Cvetje v šopku.

Poglejmo šopke na naših domačih oltarčkih! Ali na
mizah in omaricah! Lepo urejen šopek krasi naše stano¬
vanje, prinaša svežost in veselje v domove.

Vsaka roža sama po sebi je lepa; da bo lep tudi
šopek, to pa je odvisno od tega, kako ga naredimo, kakšne
vaze uporabimo in kako skrbimo zanj. Rože so najlepše
v naravi, vsak cvet pride posebej do veljave, tako po
barvi, kakor po obliki. Naravna razvrstitev je lepa in to
posnemajmo, ko delamo šopke!

Šopke delamo iz vrtnega in poljskega cvetja in cvet¬
nega grmičevja. Kar najdemo zunaj odveč, to ponesemo
v stanovanja, da je v naših domovih več veselja! Režimo
rože zjutraj, najbolje pa zvečer, nikoli, ko sije nanje
sonce. Režimo dolge peclje in poševno! Poševno zato,
da laže vsrkavajo vodo. Če režemo rože z lesenimi peclji,
narežemo tu in tam pecelj spodaj, da more vsrkati dovolj
vode. Cvetje denimo potem v vedro sveže vode in ga pu¬
stimo tako čez noč, da se more dobro napojiti z vodo. Če
smo prinesle domov poljsko cvetje, n. pr. marjetice ali
spominčice, in so že ovenele, jih položimo kar po dolgem
v vodo. Osvežile se bodo, postale trdne in se lepo razcve¬
tele. Naslednje jutro naredimo šopke. Šopki bodo lepi,
če bomo pazile, kakšne vaze bomo vzele. Če pazimo na
lepo razvrstitev, na soglasje barv in na zelenje, bo šopek
prav lep.

Poglejmo si vaze! Če postavimo rože v vazo, ki ima
široko dno in se proti vrhu nekoliko zoži, se nam rože
lepo na široko razvrstijo. Za vazo, ki ima razširjen vrat,

58

potrebujemo zelo mnogo rož. Vazo z dolgim, ozkim vra¬
tom bomo težko uporabile. More nam služiti samo za
kakšen poedin in izreden cvet. Tudi čistimo jo težko.
Lepa je steklena vaza! V čisti vodi se gladka stebelca rož
lepo odražajo. Vaza, ki pa je samo bogato okrašena, na
primer porcelanaste vaze, ki imajo upodobljene rože, nas
moti. Za tem, včasi zelo bogatim okrasjem se nabira
prah, ki ga težko popolnoma očistimo — poleg tega pa tam
šopek ne pride do veljave. Navaden kozarec je priprav¬
ne jši.

Kako bomo rože razvrstile?

Narezale smo rože z dolgimi peclji, odstranimo liste,
ki so na spodnjem del peclja. Ti listi namreč začno v vodi
hitro gniti, vodo kale in rože bodo kmalu ovenele — zato
jih odtrgajmo! Odtrgajmo tudi odvišne popke. Ce jih je
preveč, šopek ne bo lep. Ni jih škoda, razcveli se itak ne
bodo. Če se ti dozdeva, da jih je škoda, pa enkrat poskusi
in primerjaj! Tudi v šopku naj ne bo preveč listov, zato
jih pri rožah, ki imajo bogato zelenje, nekaj porežemo.
Tako pripravljene rože denemo vsako posebej v vazo!
Vsak cvet mora biti posebej in od vseh strani viden. Ko
imamo malo cvetja, glejmo na to, da ne bomo dale v vazo
dva cveta ali štiri, raje 3 ali 5. Na to pazimo posebno pri
tulipanih, potonkah in reginah! Je mnogo lepše! Ko
imamo pa mnogo rož, pa nikar preveč! Šopek ne bo lep!
Goste, trde šopke delajmo samo iz drobnega cvetja, na
primer spominčice, vijolice, male marjetice, drobni na-
geljčki.

Če imamo več vrst rož in rože različnih barv, moramo
skrbno izbirati, kaj sodi skupaj. Nikakor ne mešajmo
vrtnih in poljskih rož! Vsaka ima svojo lepoto, ki pome¬
šana z drugo ne pride do veljave. Kresnice (velike mar¬
jetice) so najlepše same, posebno v obli vazi z zoženim
vratom se lahko lepo razvrste. Biti jih mora mnogo in

59

enako dolge; zelenja pa ne potrebujejo. Čim več lepote
je v roži sami, tem manj prenese mešanja. K vrtnicam
ali nageljčkom ne mešajmo drugih! Ko pa delamo šopke
iz rož različnih barv — pazimo, kako barve sestavljamo.
Za sestavljanje poljskih rož je lep primer šopek, sestav¬
ljen iz kresnic, rdeče smolnice in modre zvončnice. Za
umetni šopek; lepo sodi skupaj bela lipovka (španski
bezeg) brez listja, z rdečimi naglji in s finim zelenjem.

Sledeče barve lahko daš skupaj; Modro in svetlo ru¬
meno, vijoličasto in oranžno, rdeče zelo lepo z belo —
sicer pa sodi belo vsepovsod!

Skoraj vsak šopek zahteva zelenje. V naravi je vsak
cvet obdan z zelenjem in to nam zelo ugaja. Ni pa vse¬
eno, kakšno zelenje uporabljamo! Malo presodimo, in
kar ni lepo — zavrzimo! Nam ne bo žal truda, ker na¬
vadno ostanejo isti šopki ves teden, zato pa je vredno po¬
truditi se!

Kako bomo ohranile šopke dolgo sveže? Vsak dan
spremenimo vodo. Stebelca, ki so na koncih porumenela,
nekoliko odrežimo in jih splaknimo. Včasih nasvetujejo
dodati vodi nekoliko soli ali oglja, da rože prekmalu ne
ovene jo. Če so nam pa uvele lončnice, n. pr. večnice (pri¬
mule), hortenzije ali druge, se lepo osvežijo, če jih de¬
nemo v škaf vode tako, da sega voda do roba lončka in
jih pustimo tako čez noč.

3. Razgovor v venčkih.

Mladenke ponove v venčkih pravila za ravnanje s
cvetjem v vazah.

Kdaj in kako režemo cvetje? Kakšne vaze so lepe in
pripravne za nageljčke, kakšne za dalije, v kakšno vazo
boš dala lilije itd.? Kako razvrščamo rože? Kako rav¬
namo z zelenjem? Kako ohranimo šopke dolgo sveže?

4. Telovadba in igre.

IV. Zaključek.

60

Junij

•

Junij je zadnji mesec letošnjega delovnega leta.
Rednih sestankov več ne bomo imele, a vsaj enkrat me¬
sečno zberimo mladenke tudi v počitnicah. Pojdimo z
njimi na izlet, na božjo pot, obiščimo sosednje mladenke
ali priredimo v poznem poletju »okrožni dan mladenk«.
Vse pa, kar storimo, lepo izvedimo, da bo vse v redu in
vzpodbudno.

Junija boste marsikatere imele polne roke dela za
našo veliko prireditev v Ljubljani. Vplivajte na mla¬
denke, ki jih boste pripeljale v Ljubljano, da bodo šle na
pot s to zavestjo: »v Ljubljano gremo, da bomo pokazale
kako smo: za vse dobro pripravljene.«

Naslednjo tvarino uporabljajte na poletnih sestankih

O KRESU

Zvezdice žare v modrini,
slavec v tihem gozdu poje.

V bridki pesmi srce moje
slavo poje solz dolini — --

Kresna noč. Grme topiči.

Tam na pusti goličavi
tisoč vriskov me pozdravi:
kres zažgali so fantiči.

Razsvetljeni vsi so griči.

Zlati ognji na planini
kot kresovi po ravnini
svetle strnejo plamene —
in enako njim, ognjene
zvezdice žare v modrini.

61

Noč prepolna je skrivnosti:
Kdor nevedoma osuje
seme praproti, začuje
govorico v temni hosti:
zajček v' suknjiči preprosti
toži srni križe svoje;
v vitkem vrhu zale hoje
veverice se igrajo;
v luži žabice regljajo;
slavec v tihem gozdu poje . ..

*

V gozdu, v polju, sredi žitje,
šum na levi in na desni.

V čudapolni noči kresni
preseneti me odkritje,

da razumem slednje bitje:

Ribice v voda globini,
rosne trate v mesečini —
vsa narava z vsem brstenjem:
človek z umom in z življenjem
slavo poje solz dolini-

M. Brenčič.

Odlomek:

»TI ŠEGE STARE SI OHRANIL«

God sv. Janeza Krstnika je povezan s starimi običaji.
Pred tem dnem smo spletli velik venec najlepših poletnih,
zlasti rumenih rož sv. Janeza in praproti in ga obesili
nad hišna vrata. Otroci, zlasti pastirji, so znašali od vseh
strani »frašja« (drobne suhe veje) in rožja (odpadke od
trt) že cel teden ter napravili veliko kopo, ki so jo fantje
na večer pred sv. Janezom Krstnikom sežgali. H kresu
so tudi prišli otroci, dekleta in možje, — žene so ostale

62

doma. Iz gorečega kresa so jemali glavnje ter jih metali
kvišku. Kadar je bil ogenj manjši, so ga tudi preskako¬
vali. Fantje so tudi streljali s topiči. Na vseh gričih in
gorah so goreli na ta večer kresovi. Povsod je mladina
popevala.

Cul sem v otroških letih tudi o čudovitosti kresne
noči in praprotnega semena tole pripovedko:

Neki gospodar je imel hlapca. Vročega dne sta ko¬
sila na travniku ter se vrnila zvečer trdna domov. Go¬
spodar ukaže hlapcu po večerji, naj žene vola na pašo,
ker pojdejo drugi dan po seno na travnik. Hlapec uboga,
dasi ne prerad, ker bi bil rajši šel spat. Ko pride na trav¬
nik, požene vola na pašo, sede truden na kamen in za¬
dremlje. Vzbudivši se ne vidi več volov. Hitro ju skoči
iskat. Dolgo je iskal zastonj, ves truden radi prekratkega
spanja in slabe poti. Misleč, da sta se mu vola skrila, je
klel in jima grozil z bičem. Kar zapazi ves vesel, kako sta
vola v neki dolinici mirno ležala in prežvekovala med pra¬
protjo. Bližal se jima je ter sukal svoj bič. Ves se je pre¬
strašil, ko je zaslišal glas starega vola, ki je govoril mla¬
demu tako: »Blagor tebi, tovariš, ki boš dolgo živel in si
pri gospodarju služil dobro klajo; jaz bom pa moral po¬
giniti že v jeseni, a moje meso bodo pojedli ljudje.« Po
teh žalostnih besedah se-mu udere debela solza. »Na po¬
mlad pa« — pravi dalje mlajšemu tovarišu — »boš ti
oral z novim tovarišem za repo; ko že izorjeta nekoliko
brazd, se bo izpod brazde pokazala velika in strašna kača.
Udrla bo za gospodarjem, ki bo tedaj plužil in ga smrtno
pičila v nogo. Živa duša mu ne bo mogla pomagati razen
hlapca, ki bi jo moral, čim se prikaže, z gorjačo pobiti.
Pa vstaniva in pojdiva domov. Hlapec naju že išče. Gorje
nama, če naju dobi.« Potlej sta vstala ter šla proti domu.
Hlapec pa je hodil pohlevno za njima in še dotakniti se
ni drznil nobenega. Jeseni je gospodar res prodal sta¬
rega vola mesarju. Na pomlad, ko so orali za repo, zgo-

63

•lilo se je natanko tako, kakor je govoril vol na kresni ve¬
čer. Kača je prilezla izpod brazde in udrla za gospodar¬
jem. Ali hlapec je verno pazil na njo ter ji z gorjačo raz¬
bil črepinjo. Ko je gospodar videl, kako čudovito ga je
hlapec rešil, ga je strmeč povprašal, kako je mogel to
vedeti. Hlapec je tedaj povedal vse, kar sta se vola raz-
govarjala, — a vendar ni vedel, zakaj je slišal volovski
razgovor. Vsulo se mu je namreč bilo brez njegove ved¬
nosti v škornje praprotno seme; če bi bil za to vedel, ne
bi bil slišal ničesar.«

(Dr. I. Cesnik. Po »Vigredi« XVI.)

Mladenka: vedno in povsod mladenka.

Mladenke smo. Po čem pa nas lahko ljudje spoznajo,
da smo mladenke? Samo po kroju na naših prireditvah?
Ali po tem, ker gremo vsak teden k sestankom? Ali smo
mladenke že, če hodimo k sestankom? Ne, to še dolgo ni
vse! Kaj pa še?

Da, mladenka živi po svojem vodilu! Pa to samo pri
sestanku? Ne, vedno in povsod! Kaj pa takrat, ko ni¬
mamo skoraj nobenih sestankov — poleti? Ali smo ta¬
krat še mladenke? Naj tudi takrat živimo po našem vo¬
dilu?

Robizlova Zora je tudi bila pri mladenkah. Nikdar
ni šla v slabo družbo, kjer se grdo govori, zakaj bila je
mladenka in mladenka slabo družbo in grdo govorjenje
brezpogojno odklanja. Pa — prišle so počitnice ... Se¬
stankov ni bilo več. Nekoč so prišle druge mladenke v ne¬
deljo popoldne iskat Zoro, 'da bi šle skupaj na hrib k Ma¬
riji. Toda, mama je začudena vprašala: »Ali ni Zora pri
vas, Metka? Rekla je, da gre k vam in je šla že pred
kako uro.« »Kako to«, so mislile mladenke, »zgrešiti se
nismo mogle, saj smo bile še pred četrt ure pri Metki. Ce
bi ne bila Zora mladenka, bi mislile, da se je zlagala, da
gre k Metki, zato, da bi jo pustili od doma. Tako pa je

64

Zora mladenka in zato poštena — torej ne laže! Čudno —
čudno! «

Toda čez nekaj dni so zvedele, da se je Zora pote¬
pala. Metka je srečala Zoro in jo je vprašala: »Zora, ka¬
ko to, da si mogla to storiti? Saj veš, da moramo biti
mladenke poštene in da slabo družbo in grdo govorjenje
brezpogojno odklanjamo! Kako si mogla to storiti, vse
smo žalostne radi tega, Zora.« Zora pa je rekla: »Saj so
zdaj počitnice in nimamo sestankov! Zdaj mi ni treba
biti mladenka in živeti po vodilu! Zdaj sem prosta!«

Ali prava mladenka tako misli kot Robizlova Zora?
Ne! Prava mladenka hoče biti vedno in povsod mladenka,
tudi ob počitnicah, tudi kadar in kjer je nihče ne vidi.
Vedno živi po vodilu in je tako najbolj vesela.

Ponosna je na svoje vodilo in bi nikdar ne hotela ži¬
veti drugače. V tem ne pozna nobenih počitnic.

Vedno in povsod se ji pozna, po njenem vedenju in po
njenem delu, da je mladenka; doma, na izletu, na poto¬
vanju. Na mladenko se lahko vedno zanesemo, saj vemo,
da živi po svojem vodilu in da je za vse dobro priprav¬
ljena. Pokažimo, drage mladenke, da smo vredne tega
zaupanja.

MLADENKI NA POT

( Naslednji vzgojni nagovor je namenjen najstarej¬
šim mladenkam. Mladenkam, ki so mlajše od 14 let, mesto
tega podamo nagovor: »Mladenka, vedno in povsod mla¬
denka«.)

Kaj ne, mladenke, včasih se vam zdi vaše lastno živ¬
ljenje čudno. Kar ne razumete več same sebe. Naenkrat
bi se hotele razjokati, tako, da bi oči izjokale — drugič
zopet se vam hoče smejati, peti, skakati, da, celo raz¬
grajati. Kaj ne, pa ne veste, zakaj bi se hotele jokati in
ne, zakaj bi razgrajale. Samo tako čudno je v vas in se

<¥>

5

jočete, če bi vam kdo kriv prst pokazal, in se smejite že
za en sam žarek sonca.

Včasih se zgodi, da se potem počutijo mladenke ne¬
srečne. Zakaj bi bile nesrečne, ko pa imajo dobro mamico,
ki jih rada ima in skrbnega očeta, ki živi in dela samo za
svoje otroke. Le zakaj bi bile nesrečne ?

Veste, kaj je? Zdi se vam, da niste več otroci! Ko
ste bile še mlajše, ste se s svojimi malimi skrbmi hitro za¬
tekle k materi. Vse ste ji povedale in zato vam je bilo
lahko pri srcu. Zato vam ni bilo težko biti vedno vesele.
Bile ste srečne. Zdaj je to drugače. Svojih težav ne po¬
veste več takoj materi. Prikrivate ji svoje želje, skoraj
bojite se staršev. Toliko bi rade vedele — pa si ne upate
vprašati. Zato ste doma včasih tako resne, dolgočasne in
puste. Ko pa pridete do svojih prijateljic — pa se vam
jezički razvežejo in prijateljici mnogo več poveste, kakor
materi in ji več zaupate.

Mladenke, mislite na to, da vas mamica sedaj prav
tako rada ima, kakor takrat, ko ste se je še za krilo dr¬
žale. Oče vas rad ima, četudi tega morda nikoli ne pove.
Vaši vzgojitelji vas tudi ljubijo. Najbolj vas pa ljubi do¬
bri Bog, ki vas je ustvaril in vam dal lepo mladost. Vse
vas ljubi, ve si pa včasih mislite, da ste tako same na
svetu, da se nihče ne zmeni za vas ali celo, da vas kdo so¬
vraži.

Mladenke, vesele bodimo, da smo mlade. In kakor
nas drugi ljubijo, ljubimo tudi me druge.

Kako boš pokazala svojo ljubezen? Ne misli na sebe.
Misli vedno na druge, pa boš tudi ti vesela in srečna.

Ne mislimo na sebe! Spomnimo se n. pr.: »Le kaj
zdaj mati dela?« Saj res, pere, in jaz ji še nisem šla po¬
magat, pa grem brž prat. Mati bo Vesela in meni bo ta¬
koj lepše pri srcu. Ali: Z malimi bratci in sestricami se
še danes nisem nič igrala! Kar poiščem jih in se igram z

m

njimi, vem, oče ima to tako rad. Ali pa: nekdo doma je
bolan; skušam mu narediti kakšno posebno veselje. Še
več! V domači vasi vem morda za družino, kjer je mati
bolna; poprosim starše za dovoljenje in že sem na poti k
njim in si kar sama poiščem delo; morda bo treba kaj
prinesti, morda otroke umiti, morda jim bom celo kosilo
skuhala. Ali pa manjše stvari: srečaš dekle, ki jo že dolgo
postrani gledaš. Pozdravi jo enkrat prav ljubeznivo in
jo nagovori. Srečaš občinsko ubogo ali starca, poznaš ga
in on tebe pozna. Pogovori se z njim. Hvaležen ti bo za
prijaznost. Najprej seveda, deli svojo ljubezen doma. Bo¬
di s svpjo ljubeznijo sončni žarek domačim, sončni žarek,
ki jih bo vedno razveseljeval.

To je ljubezen slovenske katoliške mladenke!

Tončka, kaj misliš, je taki mladenki težko pri srcu?
Je taka mladenka sitna, žalostna, nesrečna? Ne! S tako
ljubeznijo je prav sebe najbolj osrečila. Na tak način bo
mnogo bolj zadovoljna, kakor pa če bi njej kdo kaj do¬
brega storil ali rekel.

Kaj je torej prava ljubezen, mladenke? Poglejmo svo¬
je starše. Starši nas ljubijo in me ljubimo nje. Pa kako
pokažejo starši svojo ljubezen? V sladkih besedah in v
božanju? To je za majhne otroke, ki še ničesar ne ra¬
zumejo. Me pa že razumemo, da je vsa materina ljubezen
v žrtvah. Ljubiti se pravi: žrtvovati. Mati ne šteje ko¬
rakov od jutra do večera, ne šteje ur, ki jih prebedi ob
bolnikovi postelji, ne šteje nerodnosti, s katerimi jo to¬
likokrat žalimo. Samo na nas misli, na svoje otroke. In
ko nas vidi, da smo 'dobri, je vsa srečna in zadovoljna in
pozabi na vse žrtve, s katerimi je to srečo zgradila.

Mladenke, zapomnimo si lepo misel: »cvet ljubezni je
žrtev.« Če znamo žrtvovati svoje želje, potem imamo pra¬
vo ljubezen. Če ne znamo žrtvovati, je naša ljubezen
ničvredna, prazna. Ljubezen, ki ne zna žrtvovati, sploh ni
ljubezen.

67

Zato se vadimo v žrtvah.

Čitamo knjigo. Pa spoznamo, da ta knjiga ni za
nas. Takoj pustimo knjigo, pa če nas še tako zanima. Ali
s prijateljico se pogovarjava. Pa se morda lotiva pogo¬
vora, o katerem ne bi hoteli, da bi ga slišala naša mati.
Brž prekineva pogovor in če hoče prijateljica še kaj pove¬
dati, jo zapustim. Mladenke, slaba knjiga, grd pogovor,
slaba družba — vse to naše srce onečašča; zato mladenke
vse to brezpogojno odklanjamo. Ne damo si zastrupiti
naše ljubezni! Pripravljene smo vse žrtvovati. Odločne
smo in znamo reči »ne«, vsikdar, kadar je treba.

Mladenke, vadimo se v pravi, nesebični ljubezni. Ko
bomo nekoč to, kar so danes naše matere, bomo vso lju¬
bezen svojega srca morale pokazati v dobrih delih za
druge. Tudi sedaj pokažimo svojo ljubezen v dobrih delih
za druge in se ne bojmo truda in žrtev: z veseljem postre¬
žemo bolniku, starim ljudem rade kaj pomagajmo, očeta,
ki se vrne utrujen z dela domov, razveselimo z ljubeznivo
in veselo besedo — čeprav nas morda v srcu kaj teži! Ra¬
de tolažimo in ubogim otrokom hočemo biti me mamice!
Toliko je otrok, ki so tako revni, ki jih niti njihove ma¬
tere ne ljubijo.

Mladenke, še nekaj! Dajmo svojo ljubezen naši orga¬
nizaciji! Bodimo njene najboljše članice! Bodimo prave
sestre drugim mladenkam in pozneje članicam. Žrtve, ki
jih organizacija od nas zahteva, nam ne smejo biti pre¬
težke. Saj vemo, da je mnogim lahko naša organizacija
drugi dom. Česar niso našli doma, najdejo pri nas: do¬
bro besedo, veselo igro, dober nauk; in življenje po našem
vodilu in geslu bo tudi ljubezen njihovih src naredilo po¬
žrtvovalno. Postale bodo srečne in po njih še drugi. Ve¬
lika armada sestric, ki se ljubijo med seboj in ki ljubijo
vse, kar je ljubezni potrebno, to je naša dekliša organi¬
zacija.

68

Mladenke, trudimo se, da bomo s svojim mladim živ¬
ljenjem mnogo dobrega storile. Pokažimo vsak dan, da
bije naše ljubeče srce za vse, ki so pomoči potrebni. Bo¬
dimo res vsak hip za dobro pripravljene. Verujte, mla¬
denke, edino v dobrih delih bo naše srce našlo pravo srečo.

MLADENKI V SPOMINSKO KNJIGO

Vzemi si čas — in pomisli na to, da nisi samo duh
in telo — ampak, da imaš tudi dušo!

Vzemi si čas — obišči bolnika! Poslušaj njegove tož¬
be. Prej ko se zaveš, bo prišel tudi zate čas, ko boš ve¬
dela, kaj se pravi trpeti.

Vzemi si čas — in z malenkostmi razveseljuj bliž¬
njega. Morda boš z ljubeznivim postopanjem zagrenje¬
nega človeka prepričala o Dobroti, ki je v človeku.

Vzemi si čas — in rada poslušaj starega človeka. S
tem mu napraviš večje veselje, kakor z darilom.

Vzemi si čas — za vljudnost do bližnjega. Ni treba
junaštev, da ga razveseliš, ampak prav majhnih reči!

Vzemi si čas — in pomisli, da si le malo peščeno zrnce
v vsemirju. Morda potem svoje osebnosti ne boš sma¬
trala več za tako važno in boš kaj lahko prenašala ugo¬
vore in nasprotovanja!

Bog živi!

Povsod Boga po Mariji!

69

NARODNO IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

-

*

I