Stran 75. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. O seji trgovske in obrtniške zbornice dne 20. prosinca I. 1900, kateri je predsedoval podpredsednik gosp. Anton Klein in prisostvovali vladni zastopnik gcsp. c. kr. deželnovladni svetnik dr. pl. Riiling in gospodje zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenc, Andrej Gassner, Fran Hren, Fran Kollmann, Ivan Krajec, Josip Kušar, Josip Lenarčič, Karol Luckmann, Friderik Pauer, Vašo Petričič, Josip Rebek, Fran Ks. Souvan, Filip Supančič, Feliks Urbane in Jernej Žitnik, poročamo naslednje: Podpredsednik otvori sejo, imenuje overovateljem zapisnika seje zbornična svetnika Friderik-a Pauer in Jernej a Zitnik-a in opomni, da sta gospoda Omersa in Stare opravičila svojo odsotnost z neodložljivimi opravki. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Podpredsednik Anton Klein prebere § 13. zakona z dne 29. junija 1. 1868, drž. zak. št. 85, tika-jočega se volitve predsedništva za 1. 1900, in imenuje skrutimatorjema gospoda zbornična svetnika Josip Lenarčič-a in Karol Luckmann a. Volitve predsednika se udeleži 17 udov, od katerih glasuje 13 za gospoda Josip Kušar-j a, dve glasovnici se glase na gosp. Ivan Baumgartner-ja in po 1 na gospoda Klein-a in Fran Kollmann-a. Ko se je> gospod Josip Kušar za dano mu zaupanje zahvalil in zagotovil, da bode z vsemi svojimi močmi vedno deloval za gospodarske koristi dežele kranjske, se začne volitev podpredsednika. Pri isti se je tudi 17 glasovnic oddalo, od katerih se je 15 glasilo na dosedanjega podpredsednika gosp. Anton Klein-a in 2 na gospoda Ivan Baumgartner-ja. Zopet izvoljeni podpredsednik se zahvali za zopet mu skazano čast, naznani, da sprejme izvolitev, in da se bode vedno prizadeval, da se bode vrednega skazal danega mu zaupanja. Pri volitvi provizoričnega predsednika je bila 16 glasovnic oddanih, od katerih se je glasilo 10 na dosedanjega provizoričnega predsednika gosp. Ivan Baumgartner-ja, 3 na gosp. Fran Kollmann-a, 2 na gosp. Filip Supančič-a in 1 na gosp. Andrej Gassnerja. Zopet izvoljeni se zahvali za zopet dano mu zaupanje in se bode vedno trudil, da se bo istega vreden skazal. III. Zbornični svetnik Friderik Pauer poroča, da imajo vsled ministrskega ukaza z dne 27. novembra 1. 1893, št. 15.498 trgovske in obrtniške zbornice pravico voliti po enega zastopnika v one šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol, katere podpirajo z vsakoletnim prispevkom. Ker je pa poslovna doba dosedanjih zastopnikov že potekla in ker se izsto-pivše zastopnike zopet lahko voli, predlaga poročevalec v odsekovem imenu, da naj se dosedanji zastopniki zopet izvolijo in sicer: v šolski odbor obrtno nadaljevalne šole 1.) v Krškem: Anton Ju g o vi c; 2.) v Škof ji Loki: Niko Len ček; 3.) v Kranju: Ignacij Fok; 4.) v Tržiču: Vincenc Theuerschuh; 5.) v Postojni: Rihard Šeber; 6.) v Radovljici: Ivan Sar-t o r i; 7.) v Ljubljani: dr. Rudolf J u n o v i c z, ravnatelj c. kr. višje realke; 8.) v Št. Vidu nad Ljubljano: Simon Jovan; 9.) v Metliki: Leopold Gangl; 10.) v Ribnici: Marko Burger; 11.) v Novem mestu dr. Josip Marinko, in 12.) v Kamniku: Anton S t a d 1 e r. Ker je dosedanji zastopnik v šolskem odboru obrtno nadaljevalne šole v Kočevji Peter Jaklič umrl, nasvetuje odsek, zbornica naj voli svojim zastopnikom v omenjeni odbor gospoda Josipa Tomitscha. — Predlogi se sprejmejo. V šolski odbor obrtno nadaljevalne šole v Šmartnem pri Litiji je zbornica izvolila svojim zastopnikom Josip Jaklič-a že v svoji seji dne 28. decembra 1. 1898. IV. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner poroča o premembi pravil bolniške blagajne zadruge frizerjev in brivcev v Ljubljani. Dostavku k § 3 zade-vajočega izdajanja izkaznic za ude bolniške blagajne in premembi v § 4 točka 4 zadevajoč prispevanje pomočnikov, ki se udje blagajne, ne ugovarja odsek, ker so premembe, katere je ta napravil, le stilistične. Kar se pa prememb v § 6 tiče, se pridružuje odsek mnenju c. kr. obrtnega nadzornika. V tej premembi se bolniščina za vsak dan določuje na 1 gld., in po smrti kakega uda se izplačajo ostalim pogrebni stroški v znesku 25 gld. Ti zneski pa presegajo v § 9 zakona za zavarovanje delavcev glede kake bolezni z dne 30. marcija 1. 1898 določeno najvišjo svoto, kajti bolniščina se ne sme ustanoviti višje nego s 75 % mezdnega iznosa, ki je bil v podlogo vzet njenemu računu. Dejanska dnina kakor tudi oblastveno dovoljena normalna mezda znaša 1 gld. in bi tako znašale osnovane premembe blagajniških storitev 100 °/t. Po prej omenjenem zakonu se ne more na zvišanje storitev misliti, ker rezervni zaklad še ni mogel doseči zahtevane visočine. Če bi se pa ta pogoj spolnil, tedaj naj bi se po mnenji c. kr. obrtnega nadzornika raje podaljšala doba podpiranja ali pa znižali prispevki udov, nego zvišala bolniščina. To bi bilo koristnejše za pomočnike, kakor nameravana, toda po zakonu neopravičena zvišana blagajnična storitev. Odsek tedaj predlaga: Zbornica naj v tem zmislu svoje mnenje izreče. — Predlog se sprejme. V. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča o novih pristojbinah mestne klavnice v Ljubljani. Ko je poročevalec povdaril, da pristojbine označene v § 24 pravilnika mestne klavnice v Ljubljani odgovarjajo tukajšnjim razmeram in se morajo radi tega za popolnoma primerne smatrati, nasvetuje v odsekovem imenu: Zbornica naj v zmislu tega poročila c. kr. deželni vladi poroča. — Predlog se sprejme. VI. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner poroča o dopisu dunajske trgovske in obrtniške zbornice, glasom katerega se je ista obrnila do c. kr. trgovinskega in železniškega ministrstva s prošnjo, da naj se vsaka nameravana prememba obstoječega obratnega pravilnika samega ali dodatnih določil k temu principielno pred potrditvijo naznani trgovskim in obrtniškim zbornicam, da se te posvetujejo in izrečejo svoje mnenje, oziroma trgovinsko ministrstvo prosij da se prizadevanja, ki se tega tičejo, kolikor mogoče podpirajo. V uvodnih določilih železniškega obratnega pravilnika je določeno, da so dodatna določila železniških uprav, katere obratni pravilnik dopolnjujejo pripuščene s privoljenjem nadzornega oblastva. Na podlagi teh paragrafov so železnice dognale do sedaj veliko število dodatnih določil, katera so včasih omejevale pravice občinstva. Ker je tedaj železniškim upravam vsikdar na voljo dano vnovična dodatna določila nasvetovati, nemogoče je pa določila potrditi, ki omejujejo pravice občinstva. Ker trgovske in obrtniške zbornice morajo v prvi vrsti pospeševati in zastopati koristi občinstva, smejo tedaj zbornice zahtevati pravico, da se jih zasliši o predlogih za premembo dodatnih določil pred potrditvijo. V istini lahko zasliši c. kr. železniško ministrstvo o teh vprašanjih državni železniški svet, v katerem so tudi zbornice zastopane, toda isti se zbira samo dvakrat v letu, in vsled tega bi direktno zaslišanje zbornic bilo koristno, ker bi mogle dotične predloge natančneje prevdariti, in to zaslišanje zbornic bi tudi vse postopanje bolj pospešilo nego samo zaslišanje državnega železniškega sveta. Ker odsek uvidi, da je ta uloga dunajske zbornice posestrime opravičena, predlaga: Zbornica naj se pridruži tej prošnji z enako ulogo. — Predlog se sprejme. (Konec sledi.) Stran 76. Stran 84. Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Konec.) VIL Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča o načrtu zakona radi premembe in dovolitve §§ 59 in 60 obrtnega reda. Obrtni odsek državnega zbora se je namenil, ko se je posvetoval o zakoniti uredbi krošnjarstva, na novo urediti tudi ona opravila, ki se izvršujejo s popotovanjem in ki so podvržena §§ 59 in 60 obrtnega reda, in izdelovanje na to nanašajočega se načrta se je izročilo najprvo pododseku. Ta podsek je tudi načrt zakona za premembo in dopolnitev §§ 59 in 60 obrtnega reda izdelal in obrtnemu odseku predložil v nadaljno posvetovanje. Ker so te določbe velikega pomena za obrtno in trgovsko življenje, želi trgovinsko ministrstvo, da spozna mnenja prizadetih krogov. Predlogi za premembo so sledeči:: § 59 obrtnega reda (agenti) se glasi v prvem oddelku: »Obrtniki imajo pravico, sami ali po ljudeh, katere v to pooblaščenci pri trgovcih, tovarnarjih in drugih obrtnikih v stvareh obojestranskega opravilnega obrata iskati naročil, ne smejo pa razven na semnjih, s seboj imeti blaga za prodajanje, ampak le vzorce". Odstavek 2 in 3 § 59 ostanejo nepremenjeni. Nadalje dobi § 59 nov odstavek, ki se glasi: „Agencijska pravica daje agentu pravico, da s trgovci, tovarnarji in drugimi obrtniki le v stvareh obojestranskega opravilnega obrata kupčije začenja, jim v ta namen vzorce na ogled predlaga in jim naznanja cene blaga svojih po-oblastilcev, da sprejema naročila na tako blago in sklenjena naročila prepiše na svoje pooblastilce, kakor tudi na račun slednjih kupuje. Naročeno blago na- Stran 85. ročnikom izročati ali odpošiljati, je agentom prepovedano. Stalni trgovski agentje ne smejo dovoliti, da jih drugi zastopajo, ampak morajo svoje posle osebno opravljati; ni jim dovoljeno, da imajo razven vzorcev tudi blago s seboj, ali da imajo zaloge blaga ali skladišča, da prodajajo vzorce in blago in sklepajo agencijske zveze z osebami, katere niso opravičene, da predelujejo ali prodajajo tako blago. Vzorce mora kot take pooblastilec agentov označiti. Nabiranje naročil pri privatnih osebah je trgovskim potovalcem in stalnim trgovskim agentom prepovedano. Izdelovalci ur, zlatenine in srebrnine, trgovci s temi izdelki, potem trgovci z juveli in dragimi kamnji, kakor tudi v njihovi neposredni službi stoječi pooblaščenci imajo pravico, na svojih kupčijskih popotovanjih imeti za prodajanje ne le samo vzorcev, ampak tudi za prodajanje določeno blago samo, ako je po kakovosti istih prodajanje po vzorcih izključeno, toda z ome-jitvo, da se sme tako blago le opravičenim prekupo-valcem prodajati. O vsebini in izdavanju za trgovske potovalce določenih legitimacij se bodo potrebne določitve ukazoma izdale. Paragraf 60 dosedanjega obrtnega reda, ki določa, da smejo krošnjariti samo oni, ki imajo po zakonu o krošnjarstvu za to pravico. Ta omejitev pa ni veljala, kakor določa drugi odstavek § 60, za mleko, surovo maslo, sadje, zelenjavo, cvetlice in les. Po predlogih pododseka naj ostane prvi odstavek § 60 nepremenjen, nasprotno se pa drugi odstavek premeni: „Ta omejitev pa ne velja za prodajanje poljedelskih in gozdnih pridelkov, kateri so, kakor mleko, jajca, sadje, sočivje, surovo maslo, perutnina, les, za vsakdanjo uporabo, od hišo do hiše ali po cesti. Nadalje predlaga pododsek sledeče nove norme k § 60: »Zgane pijače so izključene od teh, s temi določitvami dovoljenih olajšav. V deželnih stolnih mestih, kakor tudi v mestih z lastnim statutom se sme to prodajanje po zaslišanju kakega kmetijskega društva, kakor tudi prizadete zadruge na podlagi sklepa občinskega zastopa za posebne stvari in za določen čas prepovedati. V posebnega ozifa vrednih slučajih sme prva oblast prve instance po zaslišanju prizadetih zadrug za dobo po tri leta in proti preklicu nastanjenim malim in revnim obrtnikom, da bolje vspevajo, prodajanje njihovih lastnih izdelkov v stojišču njihovega obrta od hiše do hiše dovoliti. V^ta namen se izdajajo posebne uradne legitimacije". Odstavek 6 in 7 se glasi sledeče: „Za takega obrtnika se izda le po eno legitimacijo, ki se pa lahko prenese na določenega člana rodbine ali na že poprej določenega namestnika. Uporaba otrok pod 14 leti, potem mladoletnih deklic za v drugem in tretjem odstavku določeno prodajanje, se lahko od krajne policijske oblasti omeji ali prepove". Člen II. ureja prestopke določitev tega zakona: »Prestopki določitev tega zakona se kaznujejo: a) z denarnimi kaznimi od 10—800 kron; b) z zaporom do treh mesecev; c) z zapadom vzorcev in blaga; d) z odvzetbo obrtne pravice, oziroma legitimacij za določen čas ali za vedno. V slučaju zlorabe legitimacij, kakor tudi pri prikrivanju neopravičenega obrtnega obrata, se i provzročitelj, kakor tudi oni, ki pusti, da se njegovo obrtno pravico zlorablja, kaznuje, in sicer se mora prvi strožje kaznovati. Denarne kazni, če se ne morejo iztirjati, se premene v zaporne kazni, pri katerih se za vsakih 10 kron denarne kazni zapor 24 ur računa: zapadle vzorce in blago se proda na korist krajnega zaklada za ubožne". Odsek je spoznal, da ima ta načrt zakona namen, odpraviti vse neprilike, ki so nastale v škodo trgovcev v agenciji in v prodajanju od hiše do hiše. S določitvami tega načrta zakona se ti obrti zopet praviloma urede. Odsek soglaša s tem načrtom zakona in predlaga: Zbornica naj v tem zmislu izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o ceniku JL društva ljubljanskih postreščekov". Odsek smatra cenikove pristojbine za popolnoma primerne in ne previsoke za ljubljanske razmere, zato predlaga: Zbornica naj ta cenik priporoča c. kr. deželni vladi v potrditev. — Predlog se sprejme. IX. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o semnjih na Bledu. Občina Bled je dobila 1. 1872 dovoljenje za dva živinska semnja v Zagoricah Ta semnja se pa že mnogo let nista vršila in občina je pozabila na zgorajšnjo dovoljenje. Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Bledu je opozorila občino, da naj prosi za dovolitev dveh živinskih semnjev in ko se je c. kr. kmetijska družba v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici izrekla, da ima občina Bled že dovoljenje, naznanilo je občinsko predstojništvo, da se ne odreče imenovanemu dovoljenju in da samo prosi, da naj se ta dva semnja preložita na dan 26. marca in 9 septembra vsakega leta. Ker intere-sovane občine tej prošnji niso ugovarjale, je odsek mnenja, da naj se isto priporoča, ker se v občini Bled in okolici živinoreja jako obširno goji, in ker bi živinski semnji ne pospeševali samo prometa z živino, ampak tudi živinorejo. Razun tega je tudi mogoče, da bodo tudi Bohinjci gonili svojo živino na bližnje semnje na Bled. Odsek nasvetuje: Zbornica naj v tem zmislu izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svetnik Filip Supančič poroča, da je ravnateljstvo c. kr. obrtnih šol v Ljubljani 24 prošenj učenk obrtne šole za umetno vezenje in čipkarstvo in 37 prošenj učencev obrtne šole za obdelovanje lesa za dovoljenje ustanov oziroma za povišanje istih izročilo. Zbornica je vse prošnje deželnemu odboru predložila, ki je 15 ustanov podelil. Od 46 nadaljnih prosilcev se na 15 ni moglo ozirati, deloma ker niso mogli svoje ubožnosti dokazati, deloma, ker niso na Kranjsko pristojni in deloma, ker imajo že JtL ustanove. Odsek je z ozirom na sredstva, s katerimi more zbornica razpolagati, le 9 prošenj upošteval, in ker dobiva 11 prosilcev iz drugih sredstev, ki so ravnateljstvu na razpolago, podporo, tedaj ostane le 11 prošenj neuslišanih. Poročevalec nasvetuje: Zbornica naj učencem Josip Borštnar, Ivan Hočevar, Alojzij Peterka, Josip Rainer, Ivan Deu in Maks Koželj podeli ustanove po 50 gld., Josipu Petriču ustanovo za 80 gld., učenki Ivani Opeka za 40 gld. in Valentini Kavčič 25 gld, — Predlog se sprejme. Stran 86.