TIM 6 poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • februar 1983 • 21. letnik • cena 22,00 din vsakdanje stvari uporabljena v zgoraj omenjenih javnih urah v Milanu je bilo nihalo, ki je zagotavljalo periodično me¬ hansko kontrolo nihaja s pomočjo zobnika, ki ga je poganjala dolo¬ čena obtežba. Ta je bila obešena na boben, neposredno nasajen na zobnik. V bistvu je bil to že sistem, ki je v uporabi še dandanes pri mo¬ dernih inačicah klasičnih nihajnih urnih mehanizmov. Te prve mehanične ure so bile zelo podvržene slabostim mteriala iz katerega so bili izdelani mehanski deli, številčnica je bila razdeljena le na ure in četrt ure, minutnega ka¬ zalca ni bilo. Prve mehanične ure pa celo številčnice niso imele in so odčitavali uro le z zvočnimi signali zvonenjem ali s kukavico, od tod tudi znani izraz za uro na kukavico. Kasneje se je s problemom toč¬ nega merjenja časa, ki postaja danes tako pomembno tudi v našem osebnem življenju, ukvarjal Galileo Galilei skupaj s svojim sinom, ki ni bil nič manj sposoben učenjak od svojega očeta. Odkrila sta, da je čas nihanja odvisen le od dolžine nihala, pod pogojem, da je kot nihaja dovolj majhen (zaradi vpliva zemljine težnosti). Zapustila sta več risb nihajne ure, vendar jih nista realizirala. Po njunih načrtih je prvo uspešno (natančno) ni¬ hajno uro izdelal danski učenjak Christian Huygens. Poslej je razvoj natančnega merjenja časa dose¬ gel nesluten razvoj, vse do današ¬ njih dni, ko odmerja časovno enoto prefinjeno nihanje kremenčevega kristala. Časa pa imamo, kot vidite, vedno manj, čeprav ga merimo še tako natančno. Morda je bilo v dav¬ nih časih, ko so se naši predniki ravnali po soncu in zvezdah vse skupaj bolj enostavno, čeprav manj natančno? Ura Poreklo mehanične ure je zavito v meglo. Prve mehanične ure za ka¬ tere imamo zanesljivo informacijo so bile javne ure, ki sojih postavili v Milanu leta 1335. Zadnja razisko¬ vanja na tem področju so pokaza¬ la, da bi bilo lahko predhodnica te mehanične ure, ura opisana v po¬ ročilu kitajskega učenjaka Su Sunga iz leta 1090. Ta ura na vodni pogon je imela vgrajeno napravo, ki je spominjala na današnjo ne- mirko, torej na sistem, ki se je pre¬ mikal korakoma. Voda je pritekala v posode, ki so se praznile vsake četrt ure na principu dovoljšnje teže vode, ki je odprla ustrezno za¬ poro. Ta zapora pa je kasneje spet za ustrezno časovno enoto zaprla posode in tako spet znova v ena¬ kem ritmu. Mehanična varianta, Peščena ura iz 18. stoletja Mehanizem zgodnje mehanične ure iz 16. stoletja TIM 6 • 82/83 201 186671 TIM 6 Februar 1983 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno ® Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 X, tel. 213-749 ® Tekoči rač.: 50101-603-50480 ® Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLI KA NA N ASLOV NI S T RANI _ Na današnji naslovnici je maketa pravega holand¬ skega mlina na veter. Ker je vetrna energija danes aktualna, bomo v prihodnji številki spregovorili o sodobnih napravah za njeno izkoriščanje, pred- vsem z a pridobivanje električne energije._ KAZALO _ PRVA STRAN 201 PRVI KORAKI Broške 202 Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem 204 DALJINSKO VODENJ E Univerzalni mešalnikjriM XXXIV 207 MODEL AR ST VO Sim-X 211 Model jadrnice M-210-3 _ 216 Uporaba računalnika pri konstruiranju letalskih modelov 220 Akustični indikator jakosti polja 222 Sestavljenka opt ičnih instrumentov _ 223 Priprava fenol-formaldehld ne umetne mase 225 Elektronika za mlade 226 Inovator __230 MLADI TEHNIKI Trinajst let ARK Vladimir Komarov_ 231 Energija in moč _ 234 Energija — vroča tema današnjega in jutrišnjega dne _ 234 Varčevanje z energi jo — go spod injstvo_236 TIMOVA ZGODBICA ___ Bedarija^_ 238 TIMOVI OGLASI .~~~ 239 prva stran Vse skupaj postaja nekam zmedeno, kajne. V prejšnji številki sem vam zaželel med počitnicami vsaj malo snega, zdaj pa vidim, da nas narava kljub zagovorom za sneg letos ni hotela uslišati, ko je bil za to pravi čas. Kaj hočemo, narave še vedno ne znamo programirati. Sicer pa tako ali tako kmalu pridejo na vrsto vse drugačni opravki, še malo, pa bomo vsi skupaj odšli poletju naspro¬ ti. In kaj mi pišete? Vse mogoče, čeprav imam po to¬ likih odgovorih na vaša pisma včasih vtis. da sem marsikak dopis nekoč že bral. Tako kot na pri¬ mere tegale, ki ga pošilja Zoran Petreš iz Kopra. »TIM kupujem že par let in do lanske izdaje sem bil zadovoljen, toda vzemimo letošnje številke in si jih natančno oglejmo. Recimo pri letošnji zadnji številki je kar 16 strani s področja modelarstva in daljinskega vodenja, seveda, to je prav, toda na samo 4 straneh, na ubogih dveh listih, s področja elektrotehnike in elektronike. Naj še povem, da je treba začetniške tečaje iz elektronike ukiniti, saj nam podnaslov »revija za tehnično in znan¬ stveno dejavnost mladine« pove, da je name¬ njena samo za nove generacije, na starejše pa se kratko malo pozablja. Seveda ne mislim sebično, saj kdor se je odločil za elektrotehniko oziroma elektroniko bo osnove že zvedel v šolski literaturi ali v knjigah za to področje. Lahko se vprašamo, zakaj ne bita knjiga bil TIM? To pa zato, ker revija TIM izhaja vsak mesec in lahko dela na tekočem, oziroma je lahko seznanjena s spremembami v svetu, medtem ko knjiga izide enkrat letno. Lahko pa povem, da se dioda, potenciometer, trimpo- tenciometer, tranzistor..., ne spreminjajo (opi¬ sno). Manjka pa Hi-fi tehnika in elektronika, ki se v sedanjem času vse bolj in bolj razvija. Ker velja trditev tudi za odgovore, ki sem jih že ne vem kolikokrat spisal na rovaš takih dopisov, predlagam, da si preberete katerega v eni od prejšnjih številk. Za osvežitev spomina pa kljub temu na kratko od¬ govarjam Dragu Pusovniku iz Žalca, ki je po do¬ pisu sodeč nov naročnik, saj me prosi za tiskana vezja in načrte. Ker je med vami verjetno še nekaj takih, ki ste letos vzeli Tim prvič v roke, naj še en¬ krat povem, da načrtov in materiala ne prodaja¬ mo. Slavko Tancek z Iga naroča Tim že peto leto, vendar se nam tokrat prvič oglaša. Pravi, da je s Timom zadovoljen, rad pa bi, da objavimo kakšen 202 TIM 6 0 82/83 preprostejši načrt iz elektronike. Če prebira članke tov. Ivkoviča, bo videl, da je tu že nekaj predlogov za preproste in učinkovite izdelke. Manjkajočo številko mu bomo poslali. Jože Kastelic iz Ivančne gorice je v svojem do¬ pisu nasul celo kopico vprašanj s področja ra¬ dioamaterstva. Nanašajo se izključno na to po¬ dročje, zato mu svetujem, da se z njimi obrne na Zvezo radioamaterjev Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. Upam, da bo ta naslov prišel prav še komu, ki bi se rad ukvarjal s to zahtevno amatersko de¬ javnostjo (ki, mimogrede, tudi ni ne vem kako po¬ ceni), pa ne ve kako začeti. Andrej Grbec z Rakeka sprašuje za pravila, po katerih se odvijajo tekmovanja z avtomobilskimi modeli na daljinsko vodenje, kakšne so dimenzije modela in podobno. Ker so pravila v vseh mode¬ larskih panogah stroga, mu svetujem, da se obrne s svojimi vprašanji na enega od modelar¬ skih klubov. Naslove le-teh bo dobil naZvezi teh¬ niških organizacij Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. Isto velja tudi za Boštjana Vidmarja iz Izlak. Vse kaže, da je naša nova rubrika o energetiki vzbu¬ dila med bralci dovolj zanimanja. Med temi je tudi Boštjan Coren iz Ljubljane. Zanima ga predv¬ sem uporaba sončne energije. Ker bo avtor ru¬ brike o tej temi še pisal, naj malo potrpi, tudi ta pride na vrsto. Nica Pavlovič iz Ljubljane bi rad načrt makete kakšne ladje. Pogleda naj v trgovino Mladi tehnik na Cojzovi 2 v Ljubljani, kjer imajo tudi komplete za sestavljanje. Za načrt Eifflovega stolpa pa mu ne vem svetovati, kje bi ga lahko dobil, čeprav je izdelovanje maket te pariške znamenitosti še vedno v modi. Zdenko Gačar iz Pesnice pri Mariboru sprašuje za naslove trgovin s tehničnim materialom v so¬ sednji Avstriji. Žal teh naslovov nimam, vem pa, daje taka trgovina v vsakem večjem kraju. Naslov avtorja, za katerega prosi, bo dobil po pošti. Za vodenje letalskega modela pa bi potreboval naj¬ manj štirikanalno napravo za daljinsko vodenje. Starih številk Tima, za katere sprašuje, žal ni¬ mamo na zalogi. Dejan Gabrič iz Žužemberka se v svojem zapisu zavzema za uvedbo posebne rubrike o Hi-fi teh¬ niki, skratka, za posebno rubriko za ljubitelje za¬ bavne elektronike. Bojim se, da bi bila taka ru¬ brika preobširna, saj je tematsko tako bogata, da bi bilo komaj dovolj, če bi začeli izdajati samo¬ stojno revijo, kot je to v tujini že zdavnaj navada. Toliko za danes. Tovariško vas pozdravlja vaš UREDNIK prvi koraki Amand Pa potnik Broške Zase ali za darilo lahko izdelate prikupne broške, ki vam jih predstavljamo v tem sestavku. Upora¬ bite pa odpadna gradiva. Izdelali bomo broške iz odrezkov vej in iz odpad¬ kov furnirja. Material 1. za broške iz vej uporabite odrezke hrastove, bukove ali druge veje, s premerom od 25 do 40mm in debelih 5 do 7mm. 2. za broške iz furnirja pa raznobarvni furnir in smrekovo deščico debeline 5 do 7mm. Orodje in pribor 1. ločna žaga, lisičji rep, rezbarski nož, čopič, svinčnik HB, ravnilo. 2. lesonitna podlaga za zaščito mize, svora. Delovne tehnike 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje, 3. glajenje, 4. lepljenje, 5. barvanje. Napotki za delo 1. za broške iz odrezkov vej: — iz veje z lisičjim repom nažagajte krožne ploščice, — s steklenim papirjem številka 3 in številka 1 zbrusite ploskvi odrezka, — na eni strani z neostik lepilom nalepite sponko (glej načrt) tako, da jo zalepite z usnjenim trakom ali krožcem, — broško lahko pobarvate ali polakirate. TIM 6 • 82/83 203 Na odrezek veje je z usnjenim trakom, oziroma krožcem prilepljena sponka Na podlago ( lesena deščica I je prilepljen raznobarvni furnir intarzija pccfogg . s ponka t*0 Na hrbtni Strani (no sredimjje z usnjenim trakom prilepljena sponka 2. Za broške iz furnirja (»mini intarzija«): — z ločno žago izžagajte iz smrekove deščice podlago, — z rezbarskim — knjigoveškim nožem na¬ režite trakove raznobarvnega furnirja, trakove furnirja nalepite z neostik lepilom na podlago, na spodnji strani podlage zalepite z usnje¬ nim trakom sponko, broško zbrusite z brusnim papirjem šte¬ vilka 3 in številka 1 in jo polakirajte. Tomi Ferš Izdelovanje dreves iglavcev za maketo železnice Za izdelavo potrebujete zeleno volno, lepilo, škarje in zobotrebce. Volno razrežite na enake kosce. Potem pa namažite zobotrebec od zgoraj in nalepite volno na zobotrebec. Ko se posuši, namažite še enkrat in zalepite še drugo vrsto. Do¬ bili boste lepo drevo. 204 TIM 6 e 82/83 Amand Papotnik Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: STOJALO ZA DEŽNIKE Stojalo za dežnike lahko namestite v predsobi, hodniku ali veži in rabi za odlaganje suhih ali mo¬ krih dežnikov. Na dnu stojala je posodica, v katero se odteka voda z mokrih dežnikov. Material: Za izdelavo potrebujete smrekov les (letvice in opaž). Električno ročno in drugo orodje, priključki in pri¬ bor. 1. Električno ročno orodje: vrtalnik. 2. Drugo orodje: kladivo, izvijač, sveder 03 in 0 8, nož za tapete, čopič. 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik. 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, kovinsko ravnilo, leseno vzdolžno vodilo, kovinsko prečno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolžnega lesenega vodila, primež za pričvrstitev raznih obdelancev na delovno mizo, čepi z vijaki, zaščitna konzola za po¬ vratno žago. Delovni postopki: 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje, ,3. izrezovanje, 4. brušenje, 5. vrtanje, 6. sestavljanje (lepljenje in žebljanje), 7. barvanje. Napotki za izdelavo: 1. Najprej razžagajte letvice iz smrekove deščice debele 8 mm. Žaganje teh izvedite tako, da na delovni mizi nastavite vzdolžno vodilo na 40mm in s krožno žago razžagajte. Letvice je treba nato še nažagati na ustrezne dolžine, in sicer: 14 kosov (pol. 6) na dolžino 325 mm 4 kose (pol. 5) na dolžino 275mm 4 kose (pol. 4) na dolžino 196 mm 1 kos (pol. 1) na dolžino 625 mm 2. Nažagane letve površinsko obdelajte (zbrusi¬ te) z vibracijskim brusilnikom na delovni mizi. 3. Povezave letev izdelajte tako, da s povratno žago izrežete zareze, dolge 20 mm in široke 8 mm. Izreze izvedete v štiri (4) letve pozicije 5 in 4 izreze v letve pozicije 4. 4. V oporo (pol. 2) izvrtajte luknjo 08 in s po¬ vratno žago izrežite odprtino v izmeri 8x43 mm, skozi to zarezo boste vdeli držaj (pol. 1). 5. Sestavljanje v celoto izvedite tako, da letve TIM 6 © 82/83 205 2 4 206 TIM 6 • 82/83 (pol. 6) privijačite z vijaki 3 x 8mm na spodnjo in zgornjo povezavo (pol. 4 in 5). Pred vijače¬ njem izvrtajte v vse letve luknje (spodaj in zgo¬ raj) s svedrom 0 3. 6. Po opravljenem privijačenju preostane le še izvedba dna, ki je iz opažnega lesa ali vezane plošče ter ojačanje zgornje povezave z oporo 1 (pol. 3), ki jo pribijete na letve (glej načrt). 7. Na spodnjo stran stojala lahko prilepite kakšno oblogo, npr. odrezek itisona oziroma tapiso- na. 8. V notranjost vstavite obstoječo ali samostojno izdelano posodo (plastično, pločevinasto), v katero se bo natekala voda z mokrih dežnikov. 9. Lakiranje ali barvanje stojala (nitro lak, sado- lin). Slika 1: Delavnica Slika 2: Slika 3: žagi Mize za izdelavo stojal v serijski proizvodnji Posebno pazljivi morate biti pri delu na krožni Slika 5: Stojalo rabi svojemu namenu Slika 4: Videz stojala pred uporabo TIM 6 • 82/83 207 daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek Univerzalni mešalnik TIM XXXIV Uvod TIM XXXIV je namenjen mešanju dveh kanalov, toda univerzalnega tipa. Denimo, da nas zani¬ mata dva krmilna kanala A in B. Lahko A-ju doda¬ jamo ali odvzemamo B (aii delež B-ja), lahko B-ju dodajamo ali odvzemamo A, lahko pa to delamo celo hkrati, in to v taki meri, kot si jo nastavimo. Tak mešalnik je zato uporaben ne samo v najpre¬ prostejše namene, kot na primer dodajanje smeri nagibu, ampak tudi kot »DELTA« ali »V« mešal¬ nik. Tovrstne mešalnike srečujemo v večini boljših to¬ varniških naprav za daljinsko vodenje modelov. Opis delovanja Najprej si oglejmo shemo mešalnika na sliki 19. Operacijo mešanja izvajamo med dvema kana¬ loma, zato imamo dva vhoda: A in B. Želimo tudi, da bo mešalnik univerzalen, to je, mora imeti možnost dodajanja ali odvzemanja (!) enega ka¬ nala drugemu. V ta namen sem uporabil operacij¬ ska ojačevalnika 1 in 2 kot invertorja, kar pomeni, da imata ojačenje —1 (minus ena). Tako, na pri¬ mer, lahko na drsniku potenciometra P1 odvze¬ mamo signal, katerega vrednost je lahko od A po vse do —A, odvisno seveda od položaja drsnika. Prav na sredini je ta vrednost nič. S stikaloma S1 in S2 mešanje vključimo, to je, po¬ skrbimo, ali bo šel signal z drsnika potenciometra naprej ali ne. Na vhod operacijskega ojačevalnika 3 prideta dva signala. Preko upora R6 pride delež signala A, preko R8 pa signal B. Oba se seštevata. Tako predstavlja signal C vrednost vsote B in de¬ leža A-ja. Velikost in predznak tega deleža določa položaj drsnika P1. Enako velja za signal D. Ta predstavlja vsoto signala A in deleža B-ja. Govorili smo o vsoti. Pravzaprav je to lahko tudi razlika, saj imamo na enem koncu potenciometra P1 signal A, na drugem pa —A. V matematični obliki bi to lahko zapisali tako: R15 C1 ^02 R 16 m Slika 19. Shema mešalnika TIM XXXIV 208 TIM 6 O 82/83 C = B + K1 A —KK1<1 D = A + K2 ■ B -1 3 1001 Ii-D+10 130 PLOT - 3 P - • 1 • "1 140 L. OBEL* ■ + ■> 1. -■< 1. 4? 01 F: ’ ID D 150 NE N T B 100 FOR V-0 V0 „:T STEP I 170 K E H D IT;-MS 1.00 PLOT' H • ■ ■ 3 ) ! 001 i-n II. ■ ■ MM i M ■ i IjH.? I | U,-4 , Hj-i-IM: 1 ! - 190 NETIT V 200 BfiTfi 0 - 0 j .1,, 05 > 2.3 - 3,5 j 3 „ 1 6 > 5 > 4 .. 38 - ? . 5 > 5 „ 0 S' j 1 O - 5 „ 98 > 1 5 ■■ m ,. 97 > 20 « 7 „ 5 S 210 DfiTR 30 9 '1 j 4 6 > ? . £3 s 50 - G „■ 73 > 60 > 5 ,, 49 - 30, 2 „ 6 j, > ]. 00 - 0 j J 00 j 0 > 0 -.2 „ 63 220 BRTFl 60 > .3,66 h 50 > -3,87 n 40 > -3. 98 > 30 ; . 4 i 20 j.3. 9 i 1 5 >.3 „ 74 230 D141B 10 j -o. 42 > 7.5 > -3 . 17 j 5 - -2 „ 76 - 3 „ 5 > -2. 1 > 1.25 j.1 „ 32 < 0 - 6 231 RES TOR El 235 N El sli G 240 PEN 258 E N D TIM 6 ® 82/83 221 * * * FOTiU N.fl.C.fl. 2Ri !2 * * * 0 12 130 * 505270 * 3 !!® * * * HEHlfTT fflOOTD i * * izmed možnih izhodnih medijev elektronski risal¬ nik ali plotter (v tem primeru 9862 A Calculator plotter). Računalnik dela v programskem jeziku imenovanem BASIC (glej program na strani 220). Z minimalnimi spremembami je mogoče program prirediti za risanje modificiranih profilov (spre¬ membe % debeline profila, ...). Rezultat nave¬ denega programa je prikazan na gornji sliki. Za risanje petih profilov različnih globin je računalnik porabil dobro minuto, medtem ko traja samo odtipkavanje podatkov okrog 10 minut. S klasično metodo bi porabili vsaj 6-krat več časa za »po¬ doben« rezultat, kajti natančnost je v tem primeru dokaj majhna. Sestave programa ne nameravam razlagati, s tem člankom sem namreč želel le opozoriti na možnosti uporabe računalnika pri konstruiranju, kar tuji modelarji uporabljajo že nekaj let. Igor Durjava Stojalo za sliko Za izdelavo preprostega stojala potrebujemo 3mm vezano ploščo. Najprej izžagamo vse tri dele, jih obrusimo z brusnim papirjem ter prebar¬ vamo po svoji volji. Stojalo za sliko Lep izdelek Takole je izdelal maketo vojne ladje Miro Gosnik iz Celja. In ne le izdelal, tudi načrt je skonstruiral sam. To nam bodi v dokaz, da je s kančkom do¬ mišljije in znanja moč doseči v modelarstvu tudi brez »instant« receptov, lepe uspehe. 222 TIM 6 • 82/83 Ljubo Zanoškar Akustični indikator jakosti polja Vsi, ki se ukvarjamo s samogradnjo elektronskih naprav, vemo, da je treba vsako napravo, ko jo zgotovimo, tudi umeriti. Napravica, ki je opisana v tem sestavku, je name¬ njena uglasitvi oddajnikov. Pri dosedaj opisanih merilnikih jakosti polja smo jakost signala oddajnika odčitavali z odklona ka¬ zalca v merilnem instrumentu, kar pa postane težko, ko želimo oddajnik uglasiti z večje oddalje¬ nosti, saj kazalca ne vidimo več. Najbolje bi bilo, ko bi imeli merilnik, ki bi nam na daljavo »povedal«, kakšen je signal. Načrt takšnega merilnika (bolje indikatorja) jako¬ sti polja je pred vami. Ker je naše uho bolj občutljivo za spremembe frekvence kot jakosti, nam bo indikator podal spremembo jakosti signala s spremembo ritma piskanja. Naj na kratko opišem delovanje. Visokofrekvenčni signal ojačimo s T1 in usme¬ rimo z D3 in D4. Ta usmerjeni signal krmili dva multivibratorja, tako da njuni frekvenci nihanja na- ^,5 -11 v TIM 6 • 82/83 223 raščata z naraščanjem nivoja signala v anteni. Da izboljšamo zaznavo spremembe jakosti polja, krmilimo s prvim (T2, T3) multivibratorjem dru¬ gega (T4, T5). Medsebojni vpliv multivibratorjev povzroči za¬ znavo že najmanjše (1—2 dB) spremembe jakosti polja. Vezje lahko uporabimo v frekvenčnem obsegu od 0,1 do 200 MHz. Indikator lahko uporabimo za uglaševanje oddajnikov z močjo od 10mW dalje in ga slišimo še na oddaljenost 30 metrov in več. Še nekaj o materialu: Za TUN (transistor universal NPN) lahko upora¬ bimo katerekoli NPN transistorje. Npr. Bc 108,9... Za TUP (transistor universal PNP) pa lahko upo¬ rabimo katerikoli PNP transistor. Npr. Bc308... Miloš Macarol Sestavljenka optičnih instrumentov Z dobrimi in sorazmerno kvalitetnimi igračami za cicibane so naše trgovine še kar dobro založene, zelo pa pogrešamo vrsto sodobnih igrač za višjo starostno stopnjo, ki so še kako odločilne za na¬ daljnji otrokov razvoj in njegovo poklicno usmeri¬ tev. Veliko govorimo o vlogi znanosti v razvoju vsake družbe in o potrebi znanstvene vzgoje mlade generacije, toda v praktičnem uresničeva¬ nju teh smotrov močno zaostajamo ne le za deže¬ lami razvitega zahoda, marveč tudi za vzhodnimi socialističnimi deželami. Čeprav imamo kar pre¬ cej panog zelo sodobne industrije, pa hkrati lahko ugotovimo, da ta industrija ob vseh svojih dosež¬ kih ne nudi prav ničesar za vzgojo mlade genera¬ cije, dasiravno je to dolgoročna in hkrati najbolj načrtna investicija v kadre. Med drugim imamo tudi v Jugoslaviji in še zlasti v Sloveniji močno razvito elektronsko industrijo, toda ta v vseh teh letih še ni dala na trg niti ene sestavljenke, ki bi otroka uvajala v svet elektronike, računalništva in avtomatike. Kako smo v tem pogledu zaostali, potrjuje tudi dejstvo, da bi se naši otroci presneto razveselili, če bi v trgovinah z igračami lahko videli vsaj mi¬ niaturni model parnega stroja, kakršne trgovine v tujini prodajajo že v vsaj 50 let. Je pač še zmerom aktualen, v inačici parne turbine celo v sodobnih »atomskih«, ali bolje rečeno jedrskih centralah, ki se od klasičnih termocentral razlikujejo le v tem, da jih ne kurimo s premogom, pač pa s toploto, ki se sprošča pri nadzorovanem cepljenju uranovih jeder v reaktorju. Vsekakor je to še sila primitiven način izkoriščanja atomske energije, kateremu se bodo naši zanamci morda že čez 50 let rahlo na¬ smihali. Izkoristek je tu še sorazmerno majhen in to je značilno ne le za današnjo stopnjo tehnič¬ nega razvoja, ampak tudi za obdobje energetske krize, ki jo doživljamo navzlic temu, da je energije okrog nas, pod in nad nami na pretek. V krizi ni torej energija, marveč naše znanje o nje¬ nem odkrivanju in izkoriščanju. Podobno se do¬ gaja tudi na drugih področjih človekove strokovne dejavnosti. Naše znanje malone povsod močno zaostaja za svetovnim in presneto malo se trudi¬ mo, da bi vsaj najmlajši generaciji dali možnosti, kakršne smo mi že davno zamudili. Veliko govo¬ rimo o srednjem usmerjenem izobraževanju, toda vzgojnih sredstev, ki bi otroka animirala za razna področja sodobne človekove dejavnosti, resnično nimamo. In ker nimamo sodobnih igrač (razen ti¬ stih za cicibane), se kajpada razveselimo tudi takih, ki bi bile aktualne že pred 50 in več leti. Med takšne sodi tudi tehnična sestavljenka »OPTIK«. Naši trgovci sojo uvozili iz Nemške demokratične republike in kakor je izvrstna in uporabna ne le za otroke od 9. leta dalje, ampak tudi za vsak dom in celo šolo, človeka kar srce zaboli, da se česa po¬ dobnega v vseh teh letih niso domislili strokov¬ njaki naše tovarne »VEGA«, čeprav so že pred dobrimi desetimi leti dali na trg izvrstno kolekcijo optičnih leč in prizem tako rekoč za iste namene, a žal brez potrebnih elementov za sestavljanje optičnih naprav. Ni kaj, Nemci so nas tu prehiteli in tako spet uva- 224 TIM 6 © 82/83 žarno nekaj, kar bi lahko že zdavnaj sami naredili in celo izvažali. Vprašanje je sicer, ali bi tako za¬ htevno in domiselno sestavljenko tudi mi izdelali za isto ceno (njena maloprodajna cena je okrog 590 din). S prek 30 plastičnimi elementi, med katerimi je tudi 9 dokaj solidno brušenih optičnih leč, je mo¬ goče sestaviti kar 6 uporabnih optičnih naprav, in sicer: diavizor, stereoskop, zemeljski daljnogled, gledališko kukalo, astronomski daljnogled, mi¬ kroskop. Najbolj priročni za vsakdanjo rabo so vsekakor diavizor, stereoskop in gledališko kukalo, med¬ tem ko ostali instrumenti bolj ponazarjajo kon¬ strukcijo in način delovanja, zato tudi ne zmorejo takih povečav, kot bi jih morda pričakovali. Posa¬ mezne optične naprave sestavljamo po priloženih skicah, ki so izredno nazorne in zares ne potrebu¬ jejo nobenih dodatnih pisanih navodil. Prednost te sestavljenke je, da omogoča tudi dodatne kombinacije in rabo teh naprav kot npr.: z uporabo pomičnega vložka, ki ga spoznamo pri sestavlja¬ nju gledališkega kukala, lahko diavizor in stereo¬ skop sestavimo tako, da ga bodo lahko uporabljali tudi tisti, ki jim je vid opešal in nosijo očala; poleg osnovnega stereoskopa, ki je prilagojen polovič¬ nemu Leica formatu, si s pomočjo dve obrobnih leč in njim pripadajočega okvirja lahko izdelamo preprost stereoskop tudi za format 6x6cm. Astronomski daljnogled ima tolikšen izteg okular¬ ja, da omogoča opazovanje predmetov celo z razdalje 60cm. Takšna sestavljenka se bo izvrstno obnesla pov¬ sod — v šolskem krožku ali v družinskem kotičku, zlasti še, če se ukvarjamo s fotografijo. Sestav¬ ljenki sta sicer priložena po en barvni diapozitiv in barvni stereo dia vložek, toda oba sta v bistvu le vzorec, ki nas bo najbrž hitro navdušil ne le za sli¬ kanje z barvnimi filmi, ampak tudi za lastno izde¬ lavo stereo posnetkov. Če pomislimo, da celotna sestavljenka »OPTIK« stane precej manj kot npr. en sam barvni film za fiapozitive firme »AGFA«, potem nam najbrž ne bo žal, če smo jo kupili. Po tej sestavljenki bi se lahko zgledovali tudi naši in¬ dustrijski strokovnjaki, saj je to v vseh industrijskih panogah še povsem neobdelano področje. TIM 6 • 82/83 225 Breda Žerjal Izdelajmo za pouk kemije in tehničnega pouka Priprava fenol- formaidehidne umetne mase Nadaljevali bomo s proizvodnjo umetnih mas. Iz¬ delali oziroma proizvedli bomo fenol-formalde- hidno umetno maso, preučevali njene lastnosti ter uporabo in podatke vpisali v tabelo številka I, ki je bila objavljena v peti številki Tima. 1. Delovna naloga Pripravi fenol-formaldehidno umetno maso, preučuj njene lastnosti in uporabo. Delovna naloga vsebuje: — izbiro materiala — navedbo delovnega postopka — foto zapis 2. Material Posoda, različne oblike in velikosti Gorilnik 1 g fenola 1 ml formalina (35 % vodna raztopina formaldehi¬ da) 1 g natrijevega sulfita (Na 2 SC> 3 ) Opomba: Možnost nabave kemikalij je opisana v prejšnji reviji. Zgoraj navedene količine so zelo majhne, če želiš proizvesti več umetne mase, temu primerno zve¬ čaj množino kemikalij (v enakem razmerju). 3. Delovni postopek a. Priprava kalupa b. Merjenje in tehtanje reagentov (kemikalij) c. Mešanje komponent in segrevanje d. Preučevanje lastnosti e. Dopolnitve, praktična uporaba Enako kot pri proizvodnji sečninsko-formalde- hidne umetne mase tudi danes izberi kalup glede na to, kakšno obliko plastične mase želiš dobiti. Glede na to, da je potrebno plastično maso, ki jo boš danes proizvedel, segrevati, je najugodneje, da izbereš za kalup epruveto. V kalup daj 1 g fenola, 1 ml formalina (35 % vodna raztopina formaldehida) in 1 g natrijevega sulfita (NajSGs) (glej sliko 1). To zmes počasi segrevaj. Če boš uporabil kot kalup epruveto, jo pritrdi s pri¬ žemo na stojalo, kot kaže slika 2. Vsakih nekaj minut daj s stekleno paličko nekaj kapljic reakcij¬ ske zmesi na filtrirni papir in opazuj spremembe (slika 3). Spremembe so lepo vidne zaradi tega, ker polikondenzacija poteče v treh stopnjah. V prvi stopnji nastane lahko topljiva in topna smola tipa rezol, v drugi stopnji (pri segrevanju na 75°C) nastane netopna, vendar še plastična smola rezi- tol. Pri segrevanju na 150°C pa se tvori umetna smola rezit, ki se pri nadaljnjem povišanju tempe¬ rature ne tali. Ko nastane trden produkt, epruveto razbij (slika 4). Izdelal si fenol-formaldehidno umetno maso. V naslednji fazi preučuj njene lastnosti: — barvo, — krhkost, — odpornost proti temperaturi (segrevaj v ognju). Ne pozabi izpolniti tudi rubriko »dopolnitve, upo¬ rabnost«! Slika 1. Priprava reagentov (kemikalij) Slika 2. Pritrditev kalupa v prižemo in segrevanje reak¬ cijskih zmesi 226 TIM 6 • 82/83 Slika 3. Ugotavljanje stopn/e polikondenzacije Slika 4. Dobljena umetna masa Slika 5 . Segrevanje produkta Slika 6. Končni videz umetne mase, izdelane v epruveti elektronika za mlade Vukadin Ivkovič LED — svetleče diode Svetleče ali LED-diode so polprevodniške diode iz galijevega arzenida. V mednarodni stro¬ kovni literaturi svetleče diode označujejo kot diode, ki emitirajo svetlobo (LED je skrajšano za Light Emiting Diode). Svetleča dioda (LED) za razliko od fotodiode ni sprejemnik temveč izvor svetlobe, ki se uporablja namesto žarnice. Prednost svetleče diode je ta, dajo lahko uporabljamo na izmenično napetost in emitira ustrezno svetlobo. V primerjavi z njo je navadna žarnica preokorna. Zato so prej uporab¬ ljali tlivke. No, za uporabo tlivke je potrebna višja napetost, to pa v današnjih transistorskih sklopih otežuje načrtovanje vezij. tok v prepustni smeri Slika 22 TIM 6 • 82/83 227 q b c M I J _ll_ll_ l_ IIJIJ ul i|i_ 1 _»1 iI jIui i|iji i 01 23456789 d Slika 23. Prikaz numeričnega displeja (a) numeracija priključkov, (b) razpored in polariteta svetlečih diod, (c) videz displeja in (d) dobivanje po¬ sameznih številk na 7-segmentnem displeju. Kadar na svelečo diodo (LED) izdelano iz galije- vega arzenida priključimo električno napetost, izhaja iz PN-spoja rdeča svetloba, njena intenzi¬ teta pa je odvisna od gostote toka (sl. 22). V novejšem času se na koncu vsakega mernega niza postavljajo merilni indikatorji. Zate elemente pogosto uporabljamo angleški naziv display (dis- plej). Ena zvrst indikatorjev (displejev) je konstrui¬ rana na načelu svetlečih (LED) diod, zato se ime¬ nujejo LED-displeji. Ti displeji doživljajo vse večjo uporabo, ne le v elektronskih računalniških in me¬ rilnih instrumentih z digitalnim pokazovanjem, temveč tudi pri amaterskih gradnjah, ker so zaradi stalne težnje ter zniževanja njihove cene vse do¬ stopnejši tudi za razne oblike .koristne zabave. Slika 23 prikazuje displej z dimenzijami ohišja in razporedom priključkov, ustaljene oznake posa¬ meznih segmentov, razpored svetlečih diod in videz celega displeja. Za prikazovanje črk je predvidenih šestnajst svet¬ lečih segmentov (delov) ali raster iz 5 x 7 svetlečih točk. Na sliki 24 so na ta način prikazane številke od 0 do 9. Številke so sestavljene iz posameznih svetlečih segmentov, ki so nekoliko oglati, vendar smo se nanje že privadili. Simbol za svetleče diode je prikazan na sliki 25. Takoj lahko ugotovimo razliko med simbolom za svetlečo diodo in simbolom za fotodiodo, ki nam je že dobro znan. Pri fotodiodi puščice merijo k diodi, kar pomenila sprejemajo svetlobo, pušči¬ ce pri svetleči diodi pa kažejo proč od diode, kar Slika 25: Simbol za svetlečo diodo pomeni, da ta oddaja svetlobo. To je zelo važno pri proučevanju in izdelavi velikih, kompliciranih elektronskih sklopov, da ne pride do pomote. Tekoči kristali Poleg tlivk in svetlečih (LED) diod za prikazovanje številk, črk in raznih znakov obstajajo različni po¬ stopki za osvetljevanje indikatorjev z električnim upravljanjem. V novejšem času so razvili indikatorje iz tekočih kristalov. Zelo težko je enostavno in razumljivo razložiti načelo delovanja tekočih kristalov. Poiz¬ kusimo s temle primerom: ko se nek material pre¬ tvarja iz tekočega v trdo stanje, molekule tega materiala zavzemajo določen razpored, pravimo, da material kristalizira. Če vodo izpostavimo tem¬ peraturi približno 0°C, se ta spremeni v led. Torej prehaja iz tekočega v trdno stanje, kristalizira. Pozimi lahko kristalizacijo opazujemo kot ivje na oknih. Kristali ivja in snega so beli, ker se svetlo- 228 TIM 6 « 82/83 Slika 26. Shema ene celice tekočega kristala ba, ki pada nanje, na malih površinah kristalov zelo lomi in reflektira. Če dahnemo v sneg, se snežinke raztope, beli kristali pa se spet pretvo¬ rijo v brezbarvne, prosojne kapljice vode. Z vodo prepojena površina se kaže v svoji lastni barvi; sama voda je brezbarvna. Ta prehod iz brez¬ barvnega tekočega stanja v osvetljeno stanje kristala se dogaja pri določenih kemičnih snoveh. Če priključimo napetost, nastanejo tekoči kristali. Ti so torej izpostavljeni električnemu polju. Elek¬ trično polje deluje na enak način, kot deluje mraz na vodo. Pride do razporejevanja molekul in prej brezbarvna snov postane mlečno motna (bela). Na sliki 26 je prikazana ena celica tekočega kri¬ stala. Celica je napolnjena s kristalno snovjo, ki se na¬ haja med dvema steklenima ploščicama, ki sta le nekaj p,m narazen in je zaprta. Z notranje strani steklenih ploščic naparijo tanke svetlobno pro¬ pustne elektrode iz kositrnega dioksida. Če na elektrode spojimo napetost od 5 do 10 V, prozorni kristali takoj postanejo mlečno beli. Če ima celica temno ozadje, pobeli. S pomočjo obarvanih filtrov lahko dosežemo barvne učinke. Tako so narejeni vsi indikatorji ali displeji v novejših digitalnih urah. Na sliki 27 je prikazan sestav indikatorja številk s sedmimi segmenti, izdelan s postopkom tekočih kristalov. Na prvi stekleni plošči se nahajajo pro¬ zorni in prevodni sloji kositrnega dioksida za se- demsegmentni indikator in pripadajoči priključni kontakti. Okvir je zelo tenak, debeline 12 p m in vsebuje tekoči kristal. Druga, desna, steklena plošča ima eno narisano, prozorno, nasprotno elektrodo, ki ustreza plošči z vsemi sedmimi segmenti. Ko ti dve ploščici spoje in zaprejo, nastane indikatorski element. Tovarne z napredno tehnologijo izdelu¬ jejo indikatorske ploščice (displeje) iz tekočih kri¬ stalov v enem kosu, s štirimi In več številkami raz- steklo Slika 27 nih velikosti z decimalno piko, ki se da premešča¬ ti . Zanimiva je tudi poraba toka na en segment. Ta je vsega 1 p. A (mikroamper). V zadnjem času se pojavljajo indikatorji različnih frekvenc s tekočimi kristali, zato bodo imeli novi radioaparati namesto klasične in težko nastavljive skale indikator s te¬ kočimi kristali, na katerem bo mogoče točno na¬ staviti željeno frekvenco oziroma postajo (sl. 28). Za prikazovanje črk niso primerni sedemseg- mentni indikatorji. Kot pri svetlečih diodah je tudi tu predviden sklop s šestnajstimi segmenti. Ime¬ nuje se alfanumerični indikator, ker z njim lahko poleg številk kažemo tudi črke. TIM 6 • 82/83 229 Slika 29. Shema alfanumeričnega indikatorja s 16 segmenti in decimalno piko LED — preizkuševalni!; Svetlečo diodo (LED) bomo uporabili v LED- preizkuševalniku ali LED-testerju. Na sliki 30 je prikazana kovinska škatlica v veliko¬ sti škatlice za vžigalice, v kateri je nameščena LED-dioda in pripadajoči elektronski elementi LED-testerja. ; * n i n n | n J L, 3 Q mu \ Slika 28 Za upravljanje s posameznimi znaki uporabljajo zapletene sklope, ki so izdelani kot integrirani spoji. Slika 30 230 TIM 6 • 82/83 Miniaturna naprava — preizkuševalni — rabi za preizkušanje (testiranje) elektronskih sklopov v avtomobilu, čolnu ali v hiši in drugod. Napravica je zelo enostavna za sestavljanje in uporabo, zato jo lahko zgradi vsaki pionir-amater. Z njo lahko preizkušamo naslednje: 1. Ugotovimo polariteto napetosti (pozitivni pol, negativni pol) za vse sklope, napajane s 6 do 12 V. aparaturo, preizkusimo stikala in podobno, polo¬ žaj kontaktov nekega releja, vodov ali časa, ko se neka aparatura vključuje ali izključuje. Dioda bo žarela tudi, ko dovolj blizu potopimo kontakte v vodo. Kot vidite, ima LED-preizkuševalnik široko upora¬ bo, za njegovo gradnjo pa je potrebno malo mate¬ riala. Potrebujemo le LED-diodo, katerokoli silici¬ jevo diodo, upor 470 Ohmov, baterijo 9 V, stikalo, škatlico in malo žice. 2. Preverimo kabel (ali je prekinjen ali ni, če je v kratkem stiku, neoporečnost elektronskega sklopa — če so vse zveze pravilno spojene), stanje varovalke, stikala in še marsičesa. Svetleča dioda sveti intenzivno rdeče, če je izde¬ lana iz galijevega arzenida. Ko je stikalo S (sl. 31) v položaju »V« (volti), je LED-dioda serijsko spojena s silicijevo diodo D in uporom R. Tako LED-dioda rabi za preizkušanje polaritete napetosti in za prevajanje, če napetost sploh je. LED-dioda bo vedno žarela, kadar je rdeči (pozitivni) priključek priključen na pozitivni pol izvora napetosti, negativni (črni) priključek pa na negativni pol. Dioda ne bo žarela, če zamenja¬ mo priključka med seboj. LED-preizkuševalnik nikoli ne priključite na napetost večjo od 16 V, ker bo dioda pregore¬ la. V položaju »K« (kontrola) je ves sistem priključen na baterijo 9 V. Dioda bo žarela samo takrat, ko so priključki v kratkem stiku ali ko preizkušamo neoporečnost nekega kabla in ga spojimo med priključka. Če kabel ni prekinjen, bo dioda žarela. Tako lahko, ko vključujejo ali izključujejo neko inovator V tej številki Tima smo spoznali svetlečo diodo s polprevodniškim elementom, ki, kadar je priklju¬ čen na določeno napetost, žari — daje svetlobo. Ker je LED-dioda zelo enostavna in se v naših tr¬ govinah dobi, jo bomo uporabili tudi pri naslednji nalogi. Naloga Od mladega inovatorja pričakujemo, da bo sam, na osnovi skice in opisa, napravil LED-preizkuše¬ valnik in prikazal njegovo uporabo. Kot doslej go¬ tovo napravo opišite in, če morete, pošljite sliko ali pa jo prinesite v uredništvo. Uredništvo sprejema dela do konca aprila letos. Najboljše rešitve bomo objavili v Timu, avtorji del pa bodo v našem največjem znanstvenorazisko¬ valnem centru, v Institutu »Jožef Stefan«, obiskali laboratorij za razvoj in proizvodnjo tekočih krista¬ lov in indikatorjev. TIM 6 • 82/83 231 mladi tehniki Bojan Straže Trinajst let ARK Vladimir M. Komarov 19. novembra so člani ARK Vladimir M. Komarov v svojih prostorih proslavili trinajst let nadvse uspešnega delovanja svojega kluba. S pozdrav¬ nim govorom enega od mlajših članov so se po¬ slovili od uspešnega trinajstega leta in vstopili v štirinajsto leto delovanja. Člane je v prenovljenih prostorih v Hudovernikovi 8 s svojo prisotnostjo počastil tudi eden največjih slovenskih astrono¬ mov, častni član kluba prof. dr. Fran Dominko. Z nekaj spodbudnimi besedami jim je zaželel še ve¬ liko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Slav¬ nostni program se je nato nadaljeval z izbranimi dokumentarnimi filmi o razvoju astronavtike v svetu ter amaterskih filmov o dejavnosti društva, ki so jih posneli člani sami. Klub, ki je v teh trinajstih letih iz skupine ljudi, ki sta jih zanimala astronavtika in raketno modelarstvo, zrastel v organizacijo, ki danes redno vzdržuje stike z vsemi podobnimi klubi po vsej Jugoslaviji, pa tudi v ZDA, ZSSR in ČSSR, šteje blizu petde- Slika 1. Med obiskom v moskovskem klubu kozmonavtike so člani kluba lahko preizkusili centrifugo, v kateri se urijo domači astronavti 232 TIM 6 • 82/83 set članov. Organizirajo tekmovanja, ekshibicije, razstave, med katerimi je naletel na velik odmev zlasti njihov razstavni prostor na lanskoletnem sejmu Alpe-Adria, predavanja, seminarje o ra¬ ketnem modelarstvu za učitelje tehničnega pouka na osnovnih šolah in še in še. Člani kluba so svoj čas izdajali tudi bilten Kozmoplov, ki je obravna¬ val novosti iz astronavtike in raketnega modelar¬ stva. Poleg sodelovanja s podobnimi klubi po svetu so imeli tudi srečanja s kozmonavti iz ZDA, ZSSR, Francije, Poljske, NDR, Češkoslovaške in Bolga¬ rije. V svoji zbirki slikovnega, zvočnega in dru¬ gega gradiva imajo tudi hrano sovjetskih vesolj¬ cev, ki so jo dobili v dar od Sovjetske akademije znanosti. Pred časom je televizijska hiša iz pobra¬ tenega Tbilisija iz Gruzije (ZSSR) posnela celo kratek reportažni zapis o delovanju in uspehih kluba. Na tekmovanjih, domačin in tujih, so večkrat do¬ segli izredne uspehe. Zabeleženih je bilo pet dr¬ žavnih rekordov, od katerih eden še vedno ni pre¬ sežen, štirinajst dni pa so imeli v svoji lasti tudi svetovni rekord. Klub ima tudi mladinskega dr¬ žavnega prvaka. Na mednarodnih tekmovanjih so dokazali svoje znanje in izkušnje z uvrstitvami v vrhu kljub hudi konkurenci: pred petimi leti prvo mesto v raketah s padali in drugo mesto v raketah s strimerjem na tekmovanju na Slovaškem, od¬ lični pa so bili tudi letos s tretjim mestom na tam¬ kajšnjem mednarodnem prvenstvu. S skoraj vsa¬ kega republiškega tekmovanja so prinesli večino prvih mest, tako posameznih kot ekipnih. Dosegli so prvo mesto tudi na znanem memorialu M. Jambriška v Zagrebu, prav tako niso redka prva mesta na zveznih prvenstvih, kot na primer letos v Pazovi. Posebno poglavje je memorial Vladimira Komarova, ki so ga oktobra lani organizirali člani sami že četrto leto zapored. Na njem se zberejo najboljši raketni modelarji iz vse Jugoslavije. Že četrtič zapored so na memorialu dosegli prvo mesto ekipno v raketah s strimerjem. Na drugem memorialu pa so zasedli celo tri od štirih ekipnih prvih mest! Zadnji, letošnji memorial pa je bil tudi izredno dobro organiziran. Danes lahko v svojih vitrinah ponosno pokažejo na 44 pokalov z vseh vrst tekmovanj. Pionirsko delo članov kluba na različnih področjih je še nekaj, kar ne bi smeli pozabiti omeniti. Člani kluba so prvi spodbudili povezovanje ter koordi¬ nacijo raketarskih in astronavtičnih klubov pri nas; ustanovili so komisijo za raketno modelarstvo SRS, uvedli republiška tekmovanja raketnih mo- Slika 2. Na stalni razstavi dosežkov gospodarstva ZSSR v Moskvi stoji tudi tehnološki duplikat rakete no¬ silke vesoljskih ladij Vostok delarjev in graditeljev maket vesoljskih vozil, ob njihovi pomoči je stekla proizvodnja raketnih mo¬ torčkov v Kamniku. Prav tako so iz vrst kluba prišli prvi sodniki za raketna tekmovanja, organizirali so tudi tečaje za usposabljanje novih sodnikov v drugih klubih in že omenjene seminarje za učitelje tehničnega pouka na osnovnih šolah. ARK Vladimir M. Komarov je imel v teh trinajstih letih veliko vlogo v razvijanju raketnega modelar¬ stva ter pri popularizaciji astronavtike, ne gre pa zanemariti tudi njegovega prispevka k vsesploš¬ nemu širjenju tehnične kulture med mladimi. Za svoje zasluge na tem področju je klub leta 1975 prejel tudi plaketo Borisa Kidriča. Prav tako pa so za dolgoletno požrtvovalno delo na tem področju plaketo prejeli tudi trije posamezniki: leta 1981 predsednika raketarske in astronavtske sekcije Jože Čuden in Vojko Kogoj, leta 1982 pa sekretar kluba Rastislav Snoj. TIM 6 © 82/83 233 Slika 3. Jože in Marjan Čuden pripravljata strimerski model v kategoriji S-6-A na letošnjem mednarodnem tekmovanju raketnih modelarjev v ČSSR Slika 4. Mladi tekmovalec Boštjan Vrtačnik se je z do¬ brimi rezultati izkazal tudi na tekmovanju v Budmericah na Češkoslovaškem 234 TIM 6 • 82/83 Matjaž Zupan Energija in moč Še enkrat bi vas rad opozoril na razliko med energijo in močjo. Kadar berete naše časopi¬ se, revije in celo posebne brošure o varčeva¬ nju z energijo, vidite, da v njih avtorji pogosto mešajo pojma energija in moč in tudi njune enote. Takih napak, recimo, kar mrgoli v bro¬ šuri Ljubljanske banke »100+4 načini varče¬ vanja«. Na straneh 10 in 11 beremo: »...je zelo ekonomična mikrovalovna pečica, saj porabi le 600 do 1400kW na uro.« itd. Pa si poglejmo, kaj sta energija in moč in s kakšnimi enotami ju merimo. ENERGIJA. Kadar telo (s tem je mišljena ka¬ kršnakoli naprava) opravi neko delo, porabi določeno količino energije. Osnovna količina za energijo je 1 joule (kar izgovorimo »žul«, označimo pa z 1 J). S takšno količino energije lahko dvignemo predmet z maso 1 kg pri¬ bližno 10 cm visoko. Za gospodinjstva pa je ta enota majhna, zato uporabljamo večje enote. To so kilo jouli (kJ), kar je enako 1000 J, in mega jouli (MJ), kar je enako milijon J. No, navajeni pa smo še na stare enote za energijo, ki jim rečemo kilovatna ura (označimo kWh). Ta je enaka 3,600.000 J. (1 vatsekunda(WsJ je enaka 1 J, ena vat ura [ Whj pa 3600 J. Pred¬ pona kilo [k| pa pomeni, da moramo vse mno¬ žiti še s 1000 in dobimo 3,600.000 J.) Torej: z enotami J, kJ, MJ, kWh merimo koli¬ čino porabljene energije. MOČ. Če želimo za neko napravo povedati, koliko energije porabi med svojim delovanjem v časovni enoti, to izrazimo z močjo naprave. Naprava, ki porabi v eni sekundi energijo enega joula, ima moč enega vata (W, po izu¬ mitelju parnega stroja Jamesa Wattu). Večja enota za moč je zopet kilovat (kW) in še večja megavat (M W), ki predstavljata tisoč in milijon vatov. Na napravah vedno piše, kakšno moč imajo. Na bojlerju piše, na primer, 1500W. To pomeni, da v eni sekundi porabi 1500 joulov energije, oziroma v eni uri 1,5kWh. Kot vidite, dobimo porabo energije iz moči enostavno tako, da pomnožimo moč s časom delovanja (1500Wx1 h = 1,5kWx1 h= 1,5kWh). Torej: z enotami W, kW in MW merimo moč naprave. Matjaž Zupan Energija — vroča tema današnjega in jutrišnjega dne Jedrska energija Na tretjem mestu po količini proizvedene energije v svetu — za fosilnimi gorivi in vodno energijo — je jedrska energija. Jedrska energija se sprošča v reaktorjih, ki so v jedrskih elektrarnah, nekateri pa tudi rabijo za pogon ladij in podmornic. Osnovni princip delovanja reaktorja je takle: Kot veste, je svet sestavljen iz atomov, enaki atomi predstavljajo neki element. Poleg tega po¬ znamo še manjše delce, ki sestavljajo atome. Eden od elementov je tudi uran. Eno od vrst urana imenujemo uran 235 (označimo U-235). Delci, iz katerih je sestavljeno jedro atoma, so nevtroni in protoni (jedro urana 235 sestavlja 82 protonov in 153 nevtronov — skupaj 235 delcev). Če v tako jedro trči še en nevtron, se jedro razcepi na dve manjši jedri, dva ali tri nevtrone, in pri tem še odda nekaj energije. Sproščene energije je pri enem razpadu zelo malo — za 1 kilovatno uro energije je potrebno kar sto milijonov milijard razpadov (to je število s 17 ničlami!). Vendar pa taka številka za jedrsko fiziko ni nič posebnega. Toliko uranovih jeder je v 0,2 miligrama urana. V enem kilogramu pa jih je toliko, da se pri njihovem razpadu sprosti okoli 5 milijonov kWh energije. Za enako količino energije bi morali zažgati preko 1000 ton nafte! Vse seveda ni tako preprosto. V naravi ne naj¬ demo čistega U-235, pri nepazljivosti se reaktor spremeni v atomsko bombo, nevtroni, ki nasta¬ nejo pri razpadu pa so za ljudi smrtno nevarni, pa še drugi problemi so. Na srečo pa so znanstveniki za vse te probleme našli rešitve. Naravni uran vsebuje le 0,7 % U-235. Za uporabo v reaktorju pa ga mora biti okoli 3%. Ostalo je v glavnem druga vrsta urana — U-238, ki se ne cepi. Vendar ima tudi ta vrsta urana pomembno vlogo v reaktorju. Pravzaprav se preveč v po¬ drobnosti ne bomo spuščali, zato to preskočimo. V posebnih tovarnah naravni uran prečistijo, tako TIM 6 • 82/83 235 1. Sredica reaktorja (tu je uran). 2. Vložek za vstavljanje novega urana (uran je v obliki ploščic, ki so zložene v posebne pa¬ lice). 3. Naprava za polnjenje sredice. 4. Prva zaščita iz betona. 5. Skladišče izrabljenih, a še vedno zelo radioak¬ tivnih palic z uranom. 6. Tu voda iz prvega zapr¬ tega kroga greje in uparja vodo drugega zaprtega kroga. 7. Odvod pare k turbi¬ nam. 8. Zaščitni betonski valj. 9. Dvigovalna naprava za vzdrževalna dela. 10. Jeklen varnostni oklep. 11. Zračna reža. 12. Betonski varnostni oklep. 13. Prezračevalnik. 14. Dvorana s turbinami in drugo strojno opremo. Slika 1 Slika 2 236 TIM 6 e 82/83 da zvišajo delež U-235na3%. Te tovarne so zelo drage, zato jih imajo le nekatere najbolj bogate in razvite države. Tudi mi smo odvisni od ZDA. Reaktor je tako narejen, da pri prevelikem številu cepitev (kar vodi k atomski bombi!) takoj reagira in samodejno zmanjša število cepitev. Takih var¬ nostnih sistemov je več, če bi odpovedal eden, takoj vskoči drugi ali tretji. Možnost, da bi reaktor eksplodiral, je zelo neznatna, praktično je enaka nič! Sredica reaktorja je tako zaščitena, da v oko¬ lje ne pride praktično nič sevanja. Bolj radioak¬ tivna je zemlja ali pa, na primer, betonske stene v vašem bloku kot pa okolica reaktorja. V reaktorju se greje voda in spreminja v paro. Ta voda je v zaprtem krogu in greje vodo v drugem krogu, ki je tudi zaprt. Para iz tega kroga poganja parne turbi¬ ne, ki ženejo generatorje, ki proizvajajo električno energijo. Vodo iz drugega kroga pa hladi voda iz tretjega kroga in šele ta pride ven iz reaktorja. Na sliki 1 si poglejmo, kako je reaktor raščiten. Take vrste reaktor je tudi v naši edini jedrski elek¬ trarni v Krškem. Če še enkrat ponovimo: pri cepitvi atomov urana se sprošča veliko energije, ki segreva vodo do tako visokih temperatur, da se ta spremeni v paro z zelo visokim pritiskom. Ta para pa poganja parne turbine, ki so tako oblikovane, da se njihova sredica (rotor) hitro vrti. Na isti osi pa je generator, ki proizvaja električno energijo. Jedrski reaktor je za okolje neškodljiv, saj ne oddaja nobenih plinov, dima ali umazanih vod in odplak. Tudi radioaktivno sevanje, ki ga jedrski reaktor neposredno oddaja v okolje, je tako majh¬ no, da je povsem nenevarno. Žal pa obstajajo druge nevarnosti. Jedrska centrala oddaja v okolje precej toplote (seveda jo tudi termoelektrarne), ki segreje okolje — zrak in vodo — za 1 do 2 stopinji, kar lahko vpliva na rast rastlin in spremeni naravno biološko ravnotežje. Še večji problem pa je odpadni uran. V reaktorju razpada U-235, pri tem pa se tvori več radioaktiv¬ nih elementov. Nekateri razpadejo zelo hitro, ne¬ kateri pa počasi, tako da so radioaktivni tudi po več tisoč letih. Na leto v jedrski elektrarni zame¬ njajo okoli 100 ton gorivnih elementov. Pojavi se vprašanje, kam z njimi, da ne sevajo v okolje in tako škodujejo ljudem. Nekaj časa so v poseb¬ nem prostoru blizu reaktorja, kjer se jim radioak¬ tivnost nekoliko zniža, potem pa jih s posebnimi kontejnerji prepeljejo v tovarno, kjer jih, če se jih še da, predelajo, preostalo snov pa »vržejo stran«. Ponekod ostanek zalijejo v steklo, drugod dajo v neprodušne sode ali še kako drugače za¬ prejo in potem potopijo na dno morja, shranijo v opuščene rudnike 1000 metrov pod zemljo ali na podoben način odstranijo. Shranjevanje odpad¬ kov je pravzaprav najbolj kočljiv del pridobivanja energije s pomočjo jedrskih reaktorjev. Čeprav so jedrski reaktorji 99,99% varni (ali še bolj), pa je vseeno že prišlo do nekaj nesreč, ki pa niso bile usodne. Pri teh nesrečah je v glavnem v okolje prišlo nekaj radioaktivnega plina. Na pod¬ lagi izkušenj, ki so sijih znanstveniki tu nabrali, pa potem naredijo še nove varnostne sisteme. Naša jedrska elektrarna ima vse te varnostne sisteme, poleg tega pa znanstveniki iz Inštituta Jožef Ste¬ fan stalno kontrolirajo radioaktivnost okolja elek¬ trarne (merijo jo v vodi, zraku, sadju, zelenjavi, senu in drugod). Uran pridobivajo v rudnikih, kjer kopljejo uranovo rudo. Teh rudnikov je v svetu bolj malo. Vsi večji so na sliki 2, med njimi tudi naš Žirovski Vrh. Za¬ loge cenijo na okoli 100 let. Z uporabo posebnih vrst reaktorjev (imenujejo se oplodni reaktorji) lahko uran bolje izkoristimo, tako da bi zaloge za¬ dostovale za dalj časa. Kaj pa potem? Naslednjih nekaj generacij bi imelo težko nalogo: ali bodo iz¬ našli nove energijske vire, ali pa se bodo morali naučiti živeti brez nje... Matjaž Zupan Varčevanje z energijo —gospodinjstvo Da so gospodinjstva največji porabniki energije, smo že povedali. Povedali smo tudi, da so v go¬ spodinjstvu največji porabnik peči, ki rabijo za ogrevanje prostorov. Naslednji porabniki po količini porabljene energije pa so razna telesa oziroma naprave, ki proizva¬ jajo toplotno energijo — štedilniki, bojlerji, feni, li¬ kalniki, pralni stroji, naprave, ki grejejo vodo, in podobno. Kar poglejte sami na tablice, kjer je za¬ pisana moč naprave. Sam sem pogledal na nekaj naprav in našel te podatke: TIM 6 • 62/83 237 To je seveda le nekaj naprav, ki so v hiši najbolj pogoste. Če sedaj k vsaki napravi pripišete, koliko ur je uporabljamo na mesec, lahko izračunate mesečno porabo električne energije pri vas doma. Sami tudi lahko ugotovite, kje lahko največ prihranite — pri napravah z največjo močjo in pri napravah, ki so največ časa v uporabi. Varčujemo pač tako, da naprave uporabljamo čimmanj časa. Denar pa bomo prihranili tudi tako, da bomo vse te električne naprave uporabljali takrat, kadar je električni števec priključen na drugo tarifo. Tre¬ nutna cena elektrike je 3,00 din za prvo tarifo in 1,50 din za drugo tarifo za eno kWh. Povprečna mesečna poraba je okoli 300 kWh, če nimamo električnega gretja. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako varčujemo pri vseh teh napravah. 1. Topla voda — namesto kopanja se raje tuširajmo, tako po¬ rabimo 10-krat manj tople vode, — če se kopamo, ne točimo vode do vrha banje, — posode ne pomivamo pod tekočo vročo vodo, tako kaj hitro izpraznimo bojler. Oplaknemo jo lahko s hladno vodo. Nekatere detergente celo laže speremo s hladno vodo. — bojler s termostatom nastavimo na nižjo tem¬ peraturo. Izgube so manjše, čim nižja je tem¬ peratura vode. Ko gremo za več dni z doma, bojler izključimo. Kamen, ki se nabere v boj- lerju, čistimo. 2. Kuhanje — lonec naj bo vedno nekoliko večji od grelne plošče električnega štedilnika, — lonec mora imeti ravno dno, — štedilnik vedno prižgemo, ko je lonec že na njem in ugasnemo nekaj minut prej, preden ga vzamemo s štedilnika, — med kuhanjem naj bo lonec pokrit, — kuhamo s pravo količino vode, nikakor je ne sme biti preveč, — z loncem na nadpritisk (ekonom loncem) jed hitreje skuhamo. — štedilnik naj ne bo prevroč, — pečico predhodno ne ogrevamo, izključimo pa jo 5 do 10 minut pred koncem pečenja, — v pečici nastavimo pravo temperaturo, — v pečici pečemo več stvari hkrati. 238 TIM 6 • 82/63 3. Hladilniki in zmrzovalne skrinje — ne puščamo jih po nepotrebnem odprte, — toplo hrano najprej ohladimo na sobno tempe¬ raturo, šele nato jo shranimo v hladilnik ali skrinjo, — zmrzovalni del večkrat očistimo ledu, ki se na¬ bere na njem, — živila pravilno razporedimo in nastavimo pra¬ vilno temperaturo, — hladilnik ali zmrzovalna skrinja ne smeta stati zraven štedilnika, peči ali na soncu. 4. Pralni stroj — napolnimo ga vedno toliko, kolikor dovoljuje proizvajalec, — temperaturo vode naravnamo glede na perilo, ki ga peremo. Največ energije porabi stroj prav za segrevanje vode. — vedno peremo v času nižje tarife. 5. Likalniki — likalnik nastavimo na željeno temperaturo, — perilo najprej pripravimo, nato pa likamo. Nikar med likanjem ne delajmo še kaj druge¬ ga, likalnik pa medtem stoji. — perilo razporedimo po vrstah, ki potrebujejo določeno temperaturo likanja, — ne likamo vsega povprek po nepotrebnem, — likalnik lahko izklopimo, pa ostane še toliko topel, da zlikamo vsaj nekaj robcev. 6. Ostalo — sušilce za lase uporabljamo le, kadar je to nujno, pretirana uporaba škodi tudi lasišču in lasem, — luči ugašamo, kadar nismo v prostoru. Ni pa smotrno ugašati luči za minuto ali dve, ker je trajanje žarnice odvisno tudi od tega, koliko¬ krat jo vključimo in izključimo, — nesmotrno je tudi imeti TV aparat prižgan celo popoldne in večer, ne da bi ga gledali, — izogibamo se uporabi infra peči v kopalnici, če imamo centralno ogrevanje. Kopamo ali tuši¬ ramo se takrat, ko centralno gretje najbolj greje, — pomivalni, likalni in sušilni stroji so v naših domovih bolj redki, prav tako pa velja zanje isto, kot za večino drugih naprav — uporab¬ ljamo jih, kadar je to nujno. Pa še nekaj je skupno za vse naprave — vedno morajo biti brezhibne in očiščene. Že pri nakupu ocenimo, katera naprava nam bo prihranila toliko dela. da se nam jo izplača kupiti. Če lahko izbi¬ ramo med več enakimi napravami, izberemo tisto, ki ima najbolj ugodno energijsko porabo. timov a zgodbica Fredric Brown Bedarija Prevedel Mitja Zupančič Gospod Weatherwax si je skrbno namazal maslo na kruh. Njegov glas je bil strog. »Draga moja,« je rekel, »hočem, da si enkrat za vselej zapomniš, da takšnega ničvrednega čtiva nočem več videti v stanovanju.« »Da, Jason. Nisem vedela —« »Seveda nisi. Vendar je tvoja odgovornost, da veš, kaj najin sin bere.« »Skrbneje bom pazila, Jason. Nisem videla, da bi prinesel kakšno revijo. Nisem vedela, da jo ima tukaj.« » Saj tudi sam ne bi vedel, če ne bi sinoči slučajno prestavil eno od blazin na divanu. Pod njo je bila skrita revija in seveda sem jo prelistal.« Konci brkov so mu podrhtavali od ogorčenja. »Tako skrajno bedaste zamisli, tako nemogoče, za lase privlečene ideje! Znanstvena fantastika — pa kaj še!.« Srknil je malo kave, da bi se pomiril. » Tako plehke in skrajno bedaste čenče,«je rekel. »Potovanja v druge galaksije s pomočjo pačenja prostora, karkoli že to pomeni. Časovni stroji, te- leportacija in telekineza. Oslarija, čista oslarija.« »Dragi moj,« je rekla njegova soproga, tokrat s prizvokom odločnosti v glasu, »zagotavljam ti, da bom odslej skrbneje pazila, kaj Gerald bere. Po¬ polnoma se strinjam s tabo.« »Hvala, draga,« je rekel gospod Weatherwax pri¬ jazneje. »Mladine ne bi smeli zastrupljati s takimi norimi idejami.« Vrgel je pogled na svojo uro in naglo vstal, polju¬ bil ženo in odhitel ven. Na hodniku je stopil v anti- gravitacijski jašek in mehko odplaval več kot dvesto nadstropij navzdol do ulice, kjer se mu je takoj posrečilo ujeti taksi na atomski pogon. »Vzletišče za Luno,« je ukazal samodejnemu vozniku, se naslonil nazaj in zaprl oči, da bi ujel telepatsko oddajo. Upal je, da bo ujel vesti o če¬ trti marsovski vojni, pa je bilo le eno od običajnih poročil Centra za nesmrtnost, zato je zadremal. TIM 6 • 82/83 239 timovi oglasi PRODAM veliko materiala za malo železnico po N sistemu. Kupim pa balso različnih debe¬ lin. Gačar Zdenko Pesnica 24 a 62211 Pesnica KUPIM IC-SN 76477 (1 kos), UAA 170 (1 kos), MC 14158 (2 kosa), CD 4026 (4 kose). Peter Martini Vas 28 62360 Radlje ob Dravi KUPIM letalski diesel motorček 1,5 ccm s kvalitetno eliso, upli- njačem in rezervoarjem za RC motorno jadralno letalo. Zraven naj bo po možnosti malo goriva in navodilo za mešanje goriva. Motorček naj bo dobro ohranjen. Peter Medle Paderšičeva 26 68000 Novo mesto tel. (068) 24-220, po 20. uri. KUPIM 2—6-kanalno RC napra¬ vo. Igor Katalinič Prešernova 44 62380 Slovenj Gradec tel. (062) 842-356 PRODAM KIT komplete walkie- talkie po ugodni ceni. Prvemu kupcu dam tudi eiektromotorček (4,5 V). Miro Novak Vodice 32a 61217 Vodice nad Ljubljano PRODAM malo rabljeni diferen¬ cial z diskom in ležaji SG Futura VCS. Cena po dogovoru. Zame¬ njam pa avtomobilski motorček PICCO 3,5ccm, 26000 obr/min, 0,97kW, za motorček z isto pro¬ stornino le da ima glavo vodno hlajeno, torej za ladjo. Motorček je lahko PICCO, OPS ROSSI, KB itd. Joža Gaser Cesta revolucije 1/B 64270 Jesenice tel. (064) 81-537, po 15. uri KUPIM načrt za RC avtomobil LOTOS formula 1. Cena naj ne presega 200 din. Marko Trebušak Goričane 22 61215 Medvode PO NAROČILU izdelujem mode¬ larske spajkalnike. Prodam pa motorni čoln GALEB MČ 1, hi¬ trostni model POLAS za motorje do 1,5 ccm (vse iz balse), 1,5 ccm eksplozijski letalski motorček HURRIKAN (Graupner), načrte preprostih elektronskih naprav, jadralno letalo (razpon 500 mm — balsa), raketo R-3 s strimer trakom, raketne motorje 5 Ns (2 kosa). Kupim pa RC 4-kanaini oddajnik, sprejemnik TIM XX, le¬ talski motorček na žarilno svečko 0,3 ccm-0,8 ccm, akumu¬ lator 1,5-2 V, 5Ah, 2 miniaturna elektromotorčka s čimmanj vrt¬ ljajev v minuti (1-4,5 V), cekas žico 0,3-0,7 mm. Bojan Pešič Ul. 22. december 11 18500 Vranje PRODAM polaroid fotoaparat (fotografija v 3 minutah), WAL- KIE-TALKIE (primeren za zvezo v stanovanjih), japonski mikro¬ skop (povečava do 300 x), raču¬ nalnik Ti-30 (40 tipk), fotoaparat ZORKI 6. Kupcu, ki kupi za večjo vrednost, podarim miniaturni sprejemnik ali računalnik. Samo Stopar Vitovlje 67 65261 Šempas PRODAM integrirano vezje SN 74677 N (zvočni efekti) s pod¬ nožjem. Po želji dodam tudi ve- zalne sheme. Tomo Rugelj Strojeva 7 61000 Ljubljana PRODAM veliko količino LEGO KOCK. V poštev pride tudi za¬ menjava za eno od naštetih stva¬ ri: 4-kanalno RC napravo (kom¬ plet z najmanj tremi servomotor- ji); RC motorni model letala (po možnosti PIPER PA 16); večjo količino materiala za železnico po HO sistemu. Kupim pa balso in japonski papir različnih debe¬ lin. Milan Gačar Pesnica 24 a 62211 Pesnica KUPIM par KVARZ kristalov s podnožjem 40 MHz za AM inte¬ grirano vezje SO 42 P in CD 4017, AM MF transformatorček, bel, črn in rumen, s stranico v tlorisu 7x7 mm, dvanajst priključkov za servomehanizme (Simprop, Multip!ex, Robbe, Cannon, Sanwa...) na sprejemniku ter kompleten letnik Tim 77—78 in 78—79 in načrt motornega letala ZAUNKONI&SIMPROP. Igor Bernik Jegorovo 29 64220 Škofja Loka PRODAM skoraj novo avto cesto po HO sistemu, ki vsebuje: 10 ravnih in 25 krivih tirov, 6 kosov komplet stojala, 2 ročki za hi¬ trost, 6 ograjic, 92 sponk in 2 od¬ lično ohranjena avtomobilčka. Vili Eržen Maistrova 7 64240 Radovljica tel. (064) 75-817, popoldne od 19. do 21. ure PRODAM končno stopnjo oja¬ čevalnika 2 x 60 W v KIT izvedbi, ki še ni dokončan. Miran Štuhec Ob ribniku 12 62270 Ormož PRODAM naslednji material po HO sistemu za železnico: 31 kri¬ vih, 34 ravnih tirov, 2 levi in 2 desni kretnici, 2 železniška mo¬ stova, 4 vagone, 1 lokomotivo, 1 zaključni tir in transformator (model F 270). Ves material je še skoraj neuporabljen. Cena po dogovoru. Iztok Seljak Sp. Idrija 115 65281 Spodnja Idrija PRODAM komplet za izdelavo Š. L. JADRAN. Metod Fajfar Vopolje 21 64207 Cerklje PRODAM CB postajo MIDLAND 2001 /80 kanalov, izhodna moč 5 W AM, CB, PA). Usmernik za CB postajo BREMI (13,8 V, 3 A). SWR in WATT meter, 15m koak¬ sialnega kabla R 6 58 50 Ohmov. Anteno GP (triradialna). Prodam tudi prenosni radio UNITRA DIORA PMP 101. Robert Šuc Pliskovica 15 66210 Sežana 240 TIM 6 « 82/83 KUPIM revije Tim letnik VI. Dadi Valh Leona Zalaznika 36 62000 Maribor MALO rabljeno in brezhibno PRACTICO LTL 3 z objektivi TESSAR 2,8/50mm, ZUM TA¬ MPON 85-210mm, portretni HE¬ LIOS lasnim, telekonverter VAREXON 2 x, vse s torbicami, filtri, zasloni ter povečevalni- kom-projektorjem UPA 6, zame¬ njam za boljšo CB postajo ali transistorski osciloskop. Jaka Pavlovič Seljakovo naselje 41 64000 Kranj KUPIM balso: kos 50 cm x 20 cm x 8 mm, kos 50 cm x 20 cm x 4 mm. Kupim še letalski motor¬ ček 1,5 ccm do 2 ccm s propeler¬ jem in nekaj goriva. Edvard Popit BI. Brezovica 71 61360 Vrhnika KUPIM integrirano vezje AY-3-S500 in še MM 5314. Obe integrirani vezji naj bosta lepo ohranjeni in malo rabljeni. Uroš Saksida Lemutova 26 65000 Nova Gorica tel. (065) 23-095 KUPIM WALKIE-TALKIE (2 kosa). Doseg naj bo okoli 2km. Otmar Piščanc Sp. škofije 129 66281 Škofije PRODAM snemalno in tonsko glavo kasetofona, 2 foto celici, fid 25 A in 40 A. Kupim pa transi- stor NPN BC 108 C, slušalke 1600 Ohmov, ojačevalec 50 W mono ali pa zamenjam za zgoraj navedeni stvari. Viljem Šumenjak Gorišnica 81 62272 Gorišnica PRODAM napravo za DV. Mu Iti Pleks-Rojal 27 MHz 12-kanalna (oddajnik, sprejemnik, 5 servo- motorjev, 2 bateriji, polnilec, akumulator), avion Burda Piper, načrt za avion Pits Special, vlak (31 krivih, 8 ravnih, 3 leve kretni¬ ce, 3 vagoni, 1 lokomotiva) po HO sistemu. Darko Slapnik Vir, Robbova 13 61230 Domžale NUJNO prodam nedokončano motorno dvokrilno letalo WAY- FARER F-12 (razpon kril 1500 mm) za motorje od 6— 10ccm. Prodam tudi dve 10ccm eiisi. Kupim pa brodarski motor z RC vplinjačem, vodnim hlaje¬ njem ter resonančno cevjo 3,5ccm_»znamke KB ali kaj po¬ dobnega. Motor naj bo brezhi¬ ben. Cena po dogovoru. Samo Laharnar Celovška 189 61000 Ljubljana tel. (061) 577-462 KUPIM HO železnico z 1 lokomo¬ tivo in s 3 ali 4 vagoni. Cena po dogovoru. Rok Geiter Naklo 246 64202 Naklo tel. (064) 47-170 KUPIM eksplozijski motorček 3,5 ccm in SPINER 0 57mm. Kupim tudi 2 kolesi 0 62 mm. Danilo Matuš Gorica pri Slivnici 29 63263 Gorica pri Slivnici KUPIM WALKIE-TALKIE z do¬ metom od 15 do 30 km ali na¬ tančni načrt za izdelavo. Miran Zupančič Jablance 35 62242 Zg. Korena PRODAM dokaj dobro ohra¬ njene TV igre. Igra se lahko: tenis, hokey, squash, solo. Pro¬ dam pa še revije Življenje in teh¬ nika letnike 1978 št. 6, 7, 8, 9 in 12. 1979 št. 1, 2, 3, 9, 11 in 12. 1980 št. 6,7,8,9 in 11.1981 št. 3. Cena po dogovoru. Andrej Jakšič Bratov Blanč 5 61210 Ljubljana-šentvid PRODAM epoxy trup (odlitek) jadralnega letala CIRRUS 75 (razpon 3 m). Rudi Korber Polzela 136 p. p. 63313 tel. (063) 720-047 PRODAM modele jadrnice za F-3 B tekme, nekaj kalupov za izde¬ lavo trupov modelov, trup ma¬ kete jadrnice in sprejemnik SSM Contest. Branko Dežman Naklo 156 64202 Naklo KUPIM podroben načrt TV iger — najmanj 5, lahko pa tudi več iger. Prosim, da je načrt po¬ drobno opisan z vsemi ozna¬ kami in da ima tudi seznam ma¬ teriala in priloženo sliko ploš¬ čice tiskanega vezja. Ivan Terna v Cesta na Markovec 5/38 Semedela 66000 Koper INTEGRIRANO vezje LM 747 (novo, še neuporabljeno) v TO ohišju z 10 izvodi zamenjam za isto vezje v dual in line ohišju s 14 izvodi. Janez Korošin Melihova 41 61000 Ljubljana PRODAM avionski motorček MK-17 1,48ccm z eliso in dodat¬ nim priborom. Uroš Dev Pavšičeva 33 a 61000 Ljubljana KUPIM polniiec 2 x 50 mA, 2 servomehanizma ROBBE in modelarski material — tudi fur¬ nir za oplato krila. Primož Jandrok Ravne 14 63325 Šoštanj POCENI kupim dobro ohranjen letalski motorček 1,5ccm. Janez Praznik Vuhred 174 62365 Vuhred PRODAM transformator 300 W, 2 x 30 V/4 A. Vinko Žerjav Na gaju 29 61210 Ljubljana-Šentvid PRODAM vlak po HO sistemu, BMW na žično vodenje, trajekt, Porsche (1,5 V motor), 4 kanalni iight show in računalnik z 8 ope¬ racijami. Vse to pa tudi zame¬ njam za CB postajo z doplači¬ lom. Andrej štumpfl Trate 4 vhod 1 69250 Radgona PRODAM zvočnika Ei AZ 1202/BFO-1, 80 W 4 Ohmi (2 kosa). Zvočnika sta zelo malo rabljena — cena po dogovoru. Janez Žargaj ml. Vasca 9 64207 Cerklje na Gorenjskem slikovna križanka Pavle Gregorc I KOMPLETI, M ELAVC YEMO SKI IN ELEKTR IATERII VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU, VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKI!; RODJE TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, MODELI, KONSTRUKCIJSKI O ORODJA ODEL AVITE KO EJŠIE LJUBLJANA, STARI TRG 5 trgovina z amaterskim in tehničnim