glasilo tovarne alpina žiri DELO ŽIVLJENJE 12 letnik 8 aloina ČLANOM KOLEKTIVA, NJIHCVIM SVOJCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMC V LETU 19 7 0 VELIKO NADALJNJIH USPEHOV PRI DELU IN OSEBNE SREČE TER DA BI V TEM LETU DOBRO IZPOLNILI VSE TISTE NALOGE OD KATERIH PRIČAKUJEMO USPEHE. SREČNO V LETU 1970 ŽELI uredniški odbor NEKAJ MISLI C DELU ORGANOV UPRAV-L 0 AN J A r. ugotavljamo današnje delo delavskega sveta, se moramo vseka- ozreti nazaj za 19 let, ko sc bili ustanovljeni prvi delavs ski sveti., to je bilo v času administrativnega upravljanja. Prvi začetki so bili še zelo okorni, Vedeti namreč moramo, da smo v naši družbi prvi uresničili davni sen proletercev pod geslom TOVARNE DELAVCEM. Seveda je s tem delavski razred Jugoslavije mnogo pridobil. Predvsem to,' da neposredno sodeluje pri politiki poslovanja, notranjih odnosov itd. Vse do leta 1965, t.j. do pričetka izvajanja gospodarske reforme so ti samoupravni organi v kolektivih imeli še precej okrnjen in nesamostojen vpliv. Vsake njihovo delo je bilo nadzirane s strani občinskih in družbenih institucij. Po letu 1965 so se razmere bistveno spremenile, vsekakor v prid delovnih kolektivov in njih samoupravnih organov. Vsa iniciativa in delovanje je v rokah ne posrečenih proizvajalcev oz. njihovih predstav nikov v DS in drugih organov upravljanja od postavitve direktorja dc sprejemanja slehernega delavca v podjetje. Tudi odgovor -nost je mnogo večja, kajti vsako nepremišljeno odločitev spremljajo lahko velike izgube cz. škode za obstoj podjetja. Tržno gospodarjenje zahteva dober in razgledan samoupravni organ, ki bc sposoben spremljati in dojemati gospodarska gibanja doma in po svetu ter ustrezno ukrepati. Seveda je tc odvisno tudi od odgovornih služb oz. oseb na vodilnih delovnih mestih. Delavski svet ter drugi organi upravljanja (komisije, upravni odbor) morajo skrbet:, za pravilno kadrovske politike. časi, ko se je vse prodalo, kar se je proizvedlo, so mimo. IVc-jet-je mora imeti na ključnih položajih ljudi, ki jim današnji pogoji niso neznani. Nenehno morajo sprem ljati gospodarska gibanja dona in v svetu, V'na-em kolektivu d.lavskega sveta ne moremo precenjevati, vendar ima v svojem delu mnogo pezitiv -nega. Na sejah delavskega svata se vidi in občuti, da so člani tega or. ana upravljanja s srcem pri pri svojem delu. Ni jim žal no ca..... sa, ne truda, razen redkih izjem. Poznajo stanje, v kakšnem se na -ha jamo, ki vsekakor ni rožnato, vendar tudi ne kritično. Vidijo, da nam manjka sposoben kader v skoraj vseh službah, vendar jo le tega težko dobiti. Kadri, ki jih mi potrebujemo, se ne dobe za vsakim vogalom, zato imajo razumevanje in se ne otepajo diplomiranih ljudi, kot to žele nekateri .'prikazati . Zavedajo se, da sama diploma še ne pomeni kader. Razen diplome, ki je vsekakor potrebna in predpogoj za vodilno de lov;.:, o 4es-to, so še tu delovne in živi jen-ske izkušnje, smisel za določeno službo itd.- člani delavskega sve9 ta vedo, da nismo edina tovarna obutve v državi, da je konkurenca zelo huda. Mnogo zavisi tudi od kvalitete in seveda moda.lre-pričan sem, da je večina članov današnjega delavskega sveta na tekoče s stanjem, v kakršnem do in dustri'a obutve nahaja.Pretirano ' r stremljenje za for sir an jem mcde nam lahke še veliko škoduje,kajti kdor dobro- pozna tržišče,ta tudi ve, da je oblačenje pc modi vezane z velikimi stroški,katere si v Jugoslaviji lahko privošči le kakšnih lo$ prebival -stva. Pravtako člani delavskega sveta odklanjajo uvoz usnjene cbutve iz Italije in drugih dežel, vendar tega nihče ne jemlje resno. Upam si trditi, da je večina članov delavskega sveta in tudi jaz prepričan, da naše podjetje od tega uvoza ne bo imele prav nobene koristi.0 tem smo še govorili na zadnji seji delavskega sveta, verjetno bomo pa tudi na prihodnji.Cseb-no se pa vprašujem, ali ni morda ta uvoz že postal "Hcby" kakšnega odgovornega člana kolektiva. Prepričan sem, da so naši člani delavskega sveta tudi proti vse večjemu vplivu italijanskega in splošno zapadnega mišljenja v gospodarjenju ter vedenju. Ni mi treba naštevati vse, kar dela delavski svet,saj so člani kolektiva skoraj o vsem obveščeni^ vsaj tisti, ki se za seje delavskega sveta zanimajo. Kar smo storili, vsi vem mo, manj pa tisto kar pride. Na prihodnji seji delavskega sveta bo glavna tematika zopet predaja in novi statut, ki bi ga po zakonih morali sprejeti do 3l/ 12 1969. Pri oblikovanju statuta bo potrebno sodelovanje vseh člancv kolektiva, ne samo članov delavskega sveta. Nov statut naj bo takšen, da be v njem uzakonjene vse tiste,kar bo v prid celotnemu kolektivu, nikakor pa posameznikom. Nekateri mislijo, da bi v bodočih organih upravljanja , ali kakorkoli jih bomo imenovali, bili izključno ljudje s položaji brez sof.elo-vanja neposrednih proizvajalcev, česar delavski svet ne bi s./.el dc-voliti. Res je, da dele del/.vcke-ga sveta še ni na takšni višini , da bi lahko trdili "take bo/ar delali večno". Potrebne be vsekakor napraviti kerak naprej k izbelj -šanju dela delavskega sveta in drugih' organov upravljanja. Res pa jo tudi, da še nobene pcolje t je v Jugoslaviji ni propadle zaradi tega, ker je delavski svet slabe deloval, pač pa jih je /.nogo propadlo zaradi' tega, ker so si vodilni ljudje izposlovali od samoupravnih organov prevelike pravice. Zato bo treba angažirati res slehernega člana kolektiva, da s svojimi predlogi in pripombami izrazi svoje mišljenje, kakšni samoupravni organi so za nas najbolj primerni. BCGCTiiR cc::i:: ANALIZA PiAZVC JA PODJETJA Viri podatkov: zaključni računi podjetja publikacije Gospodarske zbornice S*ES V v. Razdobja v razveju podjetja: - obrtniški način proizvodnje 1947 - 1956 - industrijski način proizvod/.;': 1957 - 1961 (poskusna proizvod. ). 1962 - 1965 1966 - Razdelitev razvoja podjetja na raz dobja je izvršena glede na ko -ličinski obseg proizvodnje, na proizvodne zmogljivosti, na dosežen poslovni uspeh (dobiček) in možnosti doseženega poslovnega uspeha. V razdobju, ki se začne z letom 1957 do 1961 se pridobivajo izkušnje v procesu proizvodnje. Trav tako v povezovanju vseh blužb v prdjet ju, ki organizirale proizvodni proces in prodaje. Po razpoložljivih podatkih o proizvodnih zmogljivostih (razpoložljivi proizvodni stroji in usposobljenost delavcev na teh strojih) sklepamo, da si kolektiv pridobiva znanje o industrijskem načinu proizvodnje.V tem razdobju so podane možnosti, da se postavi osnove za industrijski razmah proizvodnje, Vsak industrijski način proizvodnje zah9 teva določene razdobje za"posku-sne preizvodnjo". V tem času se pripravlja osnove za organizacijo take proizvodnje, ki lahko zagotovi ustrezne osebne dohodke zaposlenim in sklade podjetju. Poslovne odloči+ve so usmerjene v tak količinski obseg proizvodnje in tak sestav glede na vrsto proizvodov, ki omogoča doseg zaželenega proizvodnega uspeha. iazdob je 1962-1965. V tem raz -dobju se povečujejo proizvodne zmogljivosti. Povečuje se število strojev in število zaposlenih. Razmah proizvodnje pa ni takšen, kakršnega bi pričakovali pc poskusni proizvodnji (1957-61). V tem razdobju se čuti premajhna povezanost med službami, ki organizirajo proizvodni proces.To je izraženo z nesorazmerji v razporeditvi proizvodnih zmogljivosti, strojev in »delavcev. Take se kažejo nezasedene proizvodne zmogljivosti v nekaterih preiz -vodnih oddelkih, v drugih oddelkih pa se kaže pomanjkanje proiz-vcane zmogljivosti. Prav tako se odraža.premajhna povezanost med organizacijo proizvodnje, nabavno in prodajno službo. S tem poslovne odločitve o količini in vrsti proizvodov ne dajejo zaželelnih rezultatov. Usmerjenost obsega proizvodnje in struktura glede na vrsto preiz -vodov kaže na premajhne peznaVa-nje trga in razvojnih možnosti teženj obutvene industrije. V tem razdobju se pojavi neve tržišče obutve. Možnost prodajo na • vzhodno evropskem trgu se poveča. Našo premajhne usmerjenost na te tržišče izkoristijo drugi proizvajalci obutve, ki nam tam poberejo pomemben dobiček. Pc podatkih Gospodarske zbornice Slovenije o izvozu obutve j^a vzhodno evropski trg in pc podatkih o nr.oih proizvodnih možnostih je v grafični shemi dobička vrisan del dobička, ki bi ga lahko dosegli ob ve* jem poznavanju tega trga in usmeritvi nanj. Gibanje dobička v tem razdobju kaže na nihanja k zvečanju in zna •• njšanju v posameznih letnih r.zdob- • jih. Pomembnost razdobja 1962-65 je tudi v tem, da so si ostali večji proizvajalci obutve v tem razdobju zagotovili prednosti glede poslovnega uspeha oziroma izboljšanja organizacije. Za razdobje, ki se začenja 1966 je značilen razmah proizvodnjo. DOBIČEK (porast v % od 1957 - 19»8 leto) v% Legenda: . looo - . na poslovni sklad in osebne dohodke _ 9oo - j 11 1 i {, j 111 j rezervni sklad 8oo Y //X ///\ sklad skupne porabe 7 oo f * ■rr I__izgubljeni dobiček. 6oo 5 o o . 3 00 ; !----J " " leto 1957 1958 1959 196o 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 Poveča se količinski obseg proizvodnje. Zbcljša se struktura proizvodnje z namenom, da se do fjo£e kvalitetnejši poslovni us-oh. Povečujejo se OD, skladi ' ijetja in sredstva amortizacije. V tem razdobju pride do zmaha proizvodnje, kateri naj se g.ede na proizvodne možnosti in tržne razmere začel-že v razdobju 1962-65. Gibanje dobička v tem razdobju k; že na znaten porast v posameznih letnih razdobjih. Povečanje bruto produkta v razdobju 1957-1968 je 6,5 kratno. Povečanje dobička v istem razdobju je 10 kratno. Iz grafikona dobička je razvidno, da se je znaten porast začel šele leta 196C. S tem smo dobili povečano osnovo za nove investicije in nadaljnji razvoj. FRANCI PERTCVT dipl. oec. TI AN J E AM CRT IZA CI JE nekaj let smo v ALPIJ'TI ugo-t vlj li, da so sredstva, ki se zberejo vsako leto v amcrtiza -zacijski sklad, relativne malenkostna glede na celokupna osnovna sredstva ALPINE. Zakonski predpisi določajo samo minimalne stopnje amortizacije, katere sc v praksi skoraj nezanimive . Vsi dobro vemo, da na-primer čevljarski stroji niso sposobni nemoteno obratovati 15 let, da s tovornimi avtomobili ne moremo prevažati blaga 10 let i.t.d.Zgornja meja amortizacijske stegnje s predpisi ni določena in zato si gospodarske organizacije v zadnjih letih amortizacijske stopnje prikrojile po sveje. Pri določanju procenta za amortizacijo ne smemo upoštevati samo fLzično amortizacijo, to je dejansko obrabo strojev in naprav, ampak je še večjega pcmena ekonomska zastarelost strojev. Dobro vemo, da tehnika v svetu vedno hitreje napreduje, stroji se iz dneva v dan izpopolnjujejo, konstruktorji čevljarskih strojev s:, vedno trudijo, da bi se Čimbolj približali avtomatizaciji ali vsa polavtomatizaciji, kjer je le mogoče, naj bi bili s pomočjo strojev poenostavi jeni tehnološki postopki, skrajšani izdelavni čas kar pomeni doseči večjo storilnos Pogosto se zgodi, ko nabavimo nov stroj, da že čez leto dni ugotovimo oziroma najdemo na tržišču že neprimerno bolj izpopolnjen stroj, kateri ima mogoče enkrat večjo kapaciteto. Vsi vemo, da jo naš obstoječi stroj še skoraj nov ampak z ekonomske plati ni več za nimiv, na žalost pa je amortiziran komaj lc - 2c$. Iz tega lahko sklepamo, da moramo tudi pri nas"povečati amortizacij ski sklad na račun višjih amortizacijskih stopenj, kajti amortizacija je tudi pomemben vir sredstev za nabavo novih strojev. Lanskoletna amortizacijska stopnja je znašala v povprečju 8,96/l-in se je s tem zbralo amortiza -cijskih sredstev 1.168.167,01 din Pc novem predlogu, katerega je do lavski svet ALPINE sprejel na soji dne 2c/ll 1969 naj bi znašala v povprečju 13^ lil.....bi-se zbrale na ta način leta 197o na račun amortizacije cca 2, oc-o. ooo, co din. S tem bi se amortizacija v odnosu na lete 1969« povečala za 61$. V bodoče naj bi bila najpomembnejši vir sredstev za nabave strojev amortizacijska sredstva, nj sredstev pa bi zaradi tega olikevali v poslovnem skladu. Po tem novem načinu bi tudi pri nas lahke hitreje stopili v kc rak z mehanizacijo, ki jo dosega čevljarska industrija v za -padnih državah. TONE K1ELIENČIC PERSPECTIVE RAZVOJNE SLUŽBE V PRIHC DNJEM L_iTU Koledarske leto 1969 bo kmalu za nami. Običaj in potreba je,da se cb prehodu v nove leto ozremo nazaj in ugotovimo, katere načrte nam je uspelo uresničiti in kakšni se rezultati našega dela in prizadevanj. Prav take me r'.:no ugotoviti vzrok neuspehov, bedisi manjših ali večjih, da bcmc megli v bodeče ukreniti vse, da bi jih bilo čim manj. Prav gotove bi bile zgrešene zanikati napake; samozadevoljstve je najboljša pot k nazadovanju. Ce pogledamo nazaj,lahke ugotovimo, da je proizvodnja SIPINE v zadnjih letih močno narastla.K temu so poleg prizadevanja delav- cev in mojstrov pripomogli tudi "novi stroji in novi proizvodni postopki. Domače tržišče pa se za nas ni povečalo, ker je bilo potrebno preurediti stare trgovine, več smo jih rušili in namesto njih kupili nove lokale, medtem kc trgovine, ki so na neve v gradnji', le počasi odpiramo. '.:a drugi strani lahko ugotavljajo, d so tudi konkurenčna pod je t ~ širila svoje zmogljivosti, tako da se je konkurenca s tem še prcstri la. V pasivnih področjih so zra-stle nove moderno opremljeno tovarne, ki jim je botroval denar, delovne sile pa je dovolj in poceni na ponudbo. Konkurenca, povečane kapacitete in usmeritev v sodobnejše proizvodne postopke pa stavijo na razvojno službo povečane zahteve. Lahko ugotovimo, da tu rast podjetja ni šla vzporedno - nasprotno: ob naraščajočih zahtevah tega in tehnologije je ostala za -aedba razvojnih služb ena.:c nočna. Dejstvo je, da za širitev tudi zaradi pcmanjkanja prostora ni bilo možnosti, vendar bi nerr.li pripraviti kadre. Marsikdo bc še danes ,temu ugovarjal. Napravimo preprosto primerjave: če na traku manjkata 2 delavca plan ni dosežen. Kako pa izgleda, če imamo namesto 4 tehnolog cv ali modelirjev 3 ~li 2? Jasno je, da potem delo ne nore potekati v redu, ker mora pač en< dele cd dveh opustiti ali pa opraviti obe deli napol. Tudi pripombe, da nismo dorasli nalogam, bodo male pomagale, dokler je zasedba prešibka. Med "dobriniin slabimi" je lahite izbirati takrat , kadar je možne enega ;;c_;reš; ti, ne pa kadar odsotnost ene-;a pomeni 3o ali 5o$ izpad. Tega se moramo zavedati in graditi na tem, da bomo imeli dovolj možno zasedbo v razvojnih službah. KADROVSKE NOVICE V mesecu novembru je število zaposlenih v našem obratu enako v odnosu na številu zaposlenih v mesecu oktobru. Zaposlenih je 890 delavcev. Bilo pa je nekaj sprememb v kvalifikacijski strukturi. Na delo so bili sprejeti trije novi delavci in sicer Do-linar Prano, dipl.ing.arhitekt, Mesec Dušanka, ki ima srednjo šolsko izobrazbo in Pertovt barija, nižji komercialist. Zarači odhoda na ocšLuženje kadrovskega reka so prenehali z delom Vehar TIirkc In Kosmač Raj..:o NIC delavca ter Podobnik Vinko KV čevljar. V obratu v Gorenji vasi je nastopilo delo 9 delavk in sicer: Sovine Cilka, Oblak Darinka, Kole tnik Darinka, Gartner Ivica, Torkar Jožica, Malovrh Vida, Pi-kar Marinka, Delovno razmerje je prenehalo. Štremfelj Danici pc njeni želji. Število zaposlenih v. tem obratu je ob koncu novembra 16o delavcev in delavk. Prodajna mreža je imela v'preteklem mesecu 170 zaposlenih. Ha novo so bili sprejeti na oleic: Sušič Josip prodajalna Rijcka, Blaič Željkc prodajalna III Zagreb, Mikalački Marija prodajalna Novi Sad in Gogol jak Vilma Pub0-tica. Delo je prenehalo Keclič Nikoli iz Novega Sada in Miser Vinku iz Oakovca po njihovih odpove-de dela ter Šego Igorju na •..cnc- vi odločbe o zaposlitvi za določen čas. A. Opozoril bi še na dejstvo, da tehnolog ali modelir ne zraste čez noč - za to so potrebna le-ti! Tudi če bomo imeli najbolj srečno roko pri izbiri, še ne moremo računati na dele brez napak - lahko pa računamo z občutnim zboljšanjem, če bodo istočasno s pcjačano. zasedbo uvedena beljša povezava med službami, stimulativnejše nagrajevanje (ne višje plače) in bolj dolgoročno in fiksno planiranje. °eprav bodo nevi prostori za razvojni sektor pripravljeni šele v drugi polovici leta 1970, mora ic pojačati razvojno službo že prej. To je predpogoj za us -pesno delo, kar pa je, mislim, želja vseh delavcev Alpine. Opczcril bi še na to, da delo v razvojnih službah zahteva celega človeka5 napake, ki jih napravimo so vidne vsem, medtem ko se smatra dobro opravljeno delo le opravljena dolžnost.Zato bi moralo biti vsakomur, ki ce bo prijavil na tako delovno lesto, glavne vodilo želja prispevati s.svojim delom čim več ALPINI, s tem pa tudis svojemu kraju in sebi! JANEZ ŽAKELJ Poročili so se: Simnovčič Nada, Dolinar Franc, Krcpin Silva in Selak Pavla. ISKR3NC ČESTITAMO ! JE IN C I.CENJJ STROJEV Velike smo že govorili e čiščenju - čuvanju, vzdrževanju strojev in inventarja. Pa vendar to nismo govorili samo po želji posameznikov. To je in mora biti težjjja in zahteva slehernega člana našega kolektiva. Mi vsi vemo, da smo v stroje in opremo vložili sred.tva, ki so bila ustvar -jena z delom nas vseh. Zato smo vsi odgovorni, da se ta sredstva čim boljše in čim dalj časa izkoriščajo. S tem pa ne mislim,da bi ne smeli tehnološko zastarelih st ojev zamenjati z modernimi. Z dobrim vzdrževanjem..- čiščenjem - mazanjem, skratka s pravilnim negovanjem podaljšujemo življen-••':r dpbt strojev. Kolektiva , druž-■j in sebi pa smo s tem prihrani. :.li znatna sredstva. Med nami ,:,.:iar;ic ljudi, kateri s take zav-. zetcstjc negujejo stroje pri katerih so zapcsleni, da je veselje, strcj videti, ko prideš mimo, pa čeprav ni nov. Ob vsakem Času je strcj čist in namazan. Napake takoj prijavi. Pri teh ljudeh je normalno visoka storilnost, zastojev skoraj ni, verjetno pa tudi z večjim zadovoljstvom zapušča delovno mesto po končanem delu, z mislijo, da mu stroj le prinaša dobrine, zato se splača tudi temu posvetiti določen čas, ANTON ŽIBERT E// Ji\ LUKA Banja Luka nam je bila več ali nanj poznana že pred,potresom. Zadnje čase smo jo veliko bolje spoznali, na žalost zaradi hude nesreče, ki jo je prizadela, saj vsak dan slišimo o njej po radiju in televiziji ali pa beremo o njej v dnevnem časopisju. Naše podjetje ima v Banja Luki svojo- prodajalno. Zaradi tega sme takoj drugi dan po potresu dobili sporočilo od pcslcvcdje, naj pridemo kar se da hitro na pomoč. Odpeljali smo se s tovornjakom in peljali prve pomoč prizadetim,kater o je dal slovenski Rdeči križ. V imenu ALPINE pa smo dali tam -kajšnjemu štabu za pomoč prizadetim 466 parov čevljev vseh vrst v vrednosti 2.ooo.coo.- S din. Ker nismo vedeli kaj je z našimi delavci smo zaaje vzeli nekaj denarja in jim ga razdelili. Na tovornjak pa smo imeli namen naložiti zaloge te prodajalne in jih pripeljati domov. Moji vtisi ob prihodu v Banja Luko so bili, da., le ni toliko porušenega kot smo slišali v poročilih. Seveda sem moral to misel takog. opustiti, ko sem videl velike razpoke na vseh stavbah in znamenja za rušenje stoječih stavb. Glavno ulico boclo skoraj v celoti porušili, kakor tudi drugje po mestu. Stavbe, katere niso nič prizadete bi lahko prešteli na prste. Naše podjetje je imelo pri tem posebno srečo. Prodajalna je ostala cela, le zananja izložbena stekla so bila raz >ita in v prodajalni je le nekaj majhnih razpok. Zalego smo pustili kar v prodajalni in je lahko začela takoj delati, ko je bila ulica odprta. Povsem drugače pa je z našimi delavci . Vsi imajo porušena stane-vanja; takrat se stanovali pod še- tori. Tega problema nismo mogli na hitro rešiti. Vendar je naš delavski svet že razpravljal o tem in sprejel sklep, naj dcbi-jc naši delavci v Banja Luki posojilo za nabavo montažnih hišic ped najbolj ugodnimi pogoji in da naj se pohiti, da bo ta sklep čimprej realiziran. Teža-k so še toliko večje ker je zi- in je nemogoče začeti takoj j v.diti. . ja Luka bo prav gotovo hitro , .'.o vi jena, saj vsi razumejo njihov nezavidljiv položaj. Pomoč prihaja vsak dan od vseh jugoslovanskih narodov in tudi iz drugih držav. kljub .temu bo vedno ostal neprijeten spomin na grozote tistih dni, katere je pretrpelo tamkajšnje prebivalstvo. IVAN CAPUDER DESET LET JUDC KLUBA "ALPINA" Letos poteka 10 let, odkar je do- acin tlarjan Maček - tedanji dr ?;?.vni prvak v j udu - ustanovil j ude klub Alpina. To se je zgodi o potem, ko je takratni ekipni k vni prvak TAK Ljubljana imel p- raznih krajih Slovenije propa-gr.ndne nastope. Po drugem takem n?stopu v Žireh je med mladino narastio zanimanje za ta šport. 'klub- je bil ustanovljen, toda brez potrebnih rekvizitov ni mogel pričeti z delom. Alpina je odstopila staro avtomobilske ce-rado, s katere smo prekrili na - polnjene vreče s slame, ki smo jih člani prinesli od doma. Led je bil prebit in klub je jesdni leta 195';. pričel z rednimi treningi v Gasilskem domu v Žireh. Pod vodstvom trenerja Mačka in predsednika Kavčič Vilija je klub hitro napredoval. Decembra istega leta smo že imeli prvo prijateljsko tekmovanje. Še brez izkušenj in zadostnega znanja smo seveda tekmo izgubili. Še z večjo vnemo smo obiskovali treninge in pokazalo se je, da klub napreduje. Tako ga je Judo zveza Slovenije 1.1.196o uradno registrirala kot šesti slovenski klub. Treningi so odtlej postali rednej-ši in boljši. Preselili sme se v TVD Partizan, kjer se bili tudi prostori bolj primerni za delo ju-doistov. Število članstva se je večalo. Treba je bilo misliti na nabavo ustreznih kimon. Toda kje do biti denar, saj so kimone izredno drage, pa še dobiti jih ni moč. Uspeli smo nabaviti močnejše platno in krojač je sešil kimene. Tovarna pa je zopet priskočila na pomoč z materialom, da smo obnovili blazine. Vse skupaj je bilo dokaj skromno, volja članov pa velika. Marca i960 smo imeli prvo prvenstvo -tekmovanje s "Triglavom" v Žireh. Aprila istega leta so si trije člani Alpine pridobili na izbirne tekmovanju v Ljubljani pravico ud ležbe na republiškem prvenstvu, kjer so se solidno borili in doso li. lepe uspehe. Potem so se naši tekmovalci borili na vseh tekmovanjih in turnirjih pc Stoveni ji in Jugoslaviji, . so la dopuščala finančna sred '"va. radi boljšega pregleda naj lce seznanimo le z nekaj bolg. i doseženimi mesti naših tek-evalcevj_ o ta i960: IV. in V. mestc na rep.članskem prvenstvu za posameznike etc 1961: V I. Slov.ligi smo premagali"Kovinar"Maribor, "01imp"Celje, "Olimpija"Ljubijana. Neodločeno smo igrali še z Mariborom in dosegli IV. mesto. ato 1962: I. mesto na republiš-em prvenstvu za zeleni pas in .. nesto na odprtem prvenstvu plita in II. mesto na kupu Jad- ana. .to 1963: II. in IV. mestc na I. kupu Jad,rana. 2tc 1964: Absolutno prvenstvo orenjske štiri prva mesta v šti-ih kategorijah. ;to 1965: Dva prvaka Gorenjske, olidna uvrstitev ekipe na IV. .est o. .3to 1966: II. mesto ekipe v Slo-oniji, II. mesto v republiki v ~akki za posameznike, III. mesto .a državnem prvenstvu lahka mla-.inci, dva prvaka Gorenjske. :;to 1967: V. mesto ekipe, dva ■;rvak mesta za Memorial Nagaoke. •o t o 1968.: En prvak Slovenije ■ežka - mladinci, dve II. mesti i?, sle v. prvenstvu za mladince, n prvak Gorenjske. .•etc 1969: V letošnjem letu bele jime judoisti na jpomembnejši us- peh - to je uvrstitev v I. Slovensko ligo. Tc je največje pri-z anje za naše lo-letno neumorno delo. Poleg navedenega smo postali absolutni prvaki za Gorenjske za 1969/70. Na meddržavnem prijateljskem tekmovanju med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo na Jesenicah so naši judoisti osvojili nekaj boljših mest. Prav tako tudi v povratnem tekmovanju, ki je bilo odigrano v Celovcu. Vsekakor je že saipa udeležba naših judcistov na tako visoki ravni omembe vredna. Za pokal "Vižmarskega tabora" v Ljubljani smo prav tako osvojili nekaj najvišjih mest. Še posebej naj omenimo tekmovanje za pokal "Alpine, ki je bile dne 26/1 o 1969 v Žireh. Na tej telcai je sodelovalo rekordno število tekmovalcev - preko 7c. Prav take sme lahke beležili največje število obiskovalcev, kar nedvom-nepetrjuje, da Žirovci z zanimo.-njem spremljajo naše judoiste oz. ta šport na sploh. Cb tej priliki smo. osv-ojili I. mesto mladinci.ekipno. Omenimo naj še ud'ležbo naših ju-doistov na prijateljskem tekmovanju za občinski praznik občine Kranj in Jesenice, kjer sme doseg li II. in III. mestc. Poleg naštetih rezultatov je Jude klub Alpina redno sodeloval na manjših tekmovanjih in dosegal zavidljive uspehe. Nedvomno bi bili ti uspehi še več ji, če ne bi klub spremljale stal ne težave - pomanjkanje finančnih sredstev. Zaradi pomanjkanja sr ci stev nismo mogli omogočiti obis.'m tečajev nekaterim nadarjenim ju-dcistom. Iz istega razloga ne ne- rs/no kupiti prepctrebnih kimen, katerih pomanjkanje čedalje bolj občutimo. Namreč, zanikanje za j ude šport med mladino je tolikšne, da treninga vsem ne mere-.c omogočiti prav zaradi pomanjkanja kimon in blazin - skratka finančnih sredstev. • La denarne pomoč smo letos zapre sili gospodarske organizacije v Miroh, ki pa žal nimajo razumeva ij-;, 3aj so prošnje v večini pri-mercv negativno rešili. Potrebne . žahvalo pa smo dolžni izraziti tovarni obutve "ALPINA", ki nas pe v lc—letnem obdobju z razu -nevanjem' financirala, saj brez njene pomoči ne bi dosegli tako visokih mest in priznanj kot smo jih sicer. Upamo, da tudi v bodoče od sa -?oupravnih organov Alpine lahke pričakujemo vso podporo, mi pa se jim borne oddolžili z vztrajnim delom in športnimi uspehi. Judo klub ALPINA rejših dc nas. Tudi občina, ima premalo razumevanja do težav mladih. Mladina bi se v prostem času rada razvedrila, teda kaj podobnega v žireh ni. Nekake edini prostor oziroma kraj, kjer pride mladina do plesa in moderne glasbe je posebna soba pri Bahaču z juice-boxen in slaščičarna. V teh dveh krajih pa.se zbirajo le taki ki so za nas neprimerni in zato ni čudno-, če je naša mladina take pokvarjena. •Želeli bi imeti prostor, kamor bi se zatekali mladinci v prostem ča su in kjer naj bi bila vstopnica .mladinska izkaznica. : Nočemo mladine, s cigaretom v usti in kavico pred sabo ! Skupnost učencev-mla- dincev osn.šole Ziri KAJ NAM PREDSTAVIJA SPOMENIK NOV PRI OSNOVNI ŠOLI MATERE NAJBOLJ POGOSTE OBLIKE NEUREJENOSTI SREČUJEMO V ŽIVLJE-MJU IN KAKO GLEDAMO MI NA TE POJAVE P: j bol j pogoste oblike neurejenosti srečujemo pri družinah in mladoletnikih. Neurejenosti v družini so krivi prepiri, pijančevanje, nezvesto^ ba in drugo. Mladoletniki srečujemo razne težave v svojem razvojnem obdobju. V Žireh srečujemo mladoletniki težave zaradi nerazunevanja sta Veliko tujcev se ob priliki obiska v žireh ustavlja pred glavnim spomenikom NOV pred šolo. Sprašujejo mimoidoče, kaj predstavljajo bronasti listi in kaj je upodobi] kipar Keržič na njih. Večina domačinov na vprašanja ne zna odgovoriti., Dovolite mi, da dam kratek opis tega spomenika tako, kakor si sam razlagam in predstavljam njegovo vsebino. Akademski kipar Stane KERŽIČ je znal preliti bron v veličastno p sem, v podobo, ki jo je kot bore ujel v svoje srce. Reliefi se izdelani na štirih pl Bčali, ki so kot štiri perosa vzi-cl.ni v podnožje. Umetnik nam je ponazoril, kako strašen dolg so plačali Žirovci za žicami Mauthausna, Auschvitza i:: rag i h nacističnih taborišč. V'ei:.c.te nam ob---te^..pložči ■ ui-de -spe— .•.in na dan selitve Zirovcev od, s trani okupatorja. Vidi. .o ponazoritev dela, ki .so ga do.se.tletja opravijali prebi -valci tega kraja, cd otrok do starcev. Horda je upodob^en na to j plošči prav tisti kurir, ki ga j j poslal oče z Dobračeve ,"pote , ko je pregledal položaje "k partizanom na Žirovski vrh.s sporočilom, kje so Nemci najslabše zaprli cbroč. Ranjence sc obvezovala dekleta , bolničarke, ki so v tem neenakem boju znale prijeti tudi za puške, lu d i to herojsko dejanje j.e .kipar prepričljive upodobil. Ob spomeniku vidiš nov korak, v ka;; so verovali borci, kurirji , zavedne žene, interniranci, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi zraslo novo drevesce in se razraslo v. ogečne drevt z globokimi koreninami. To drevo je ljudska oblast, rojena iz krvi in junaštva svobodoljubnega ljudstva. Krog, ki se sklene z upodobitvijo bronastega venca v visoko dvignjeni roki žene - domovini, ki je zmagala in zadihala v svobodi. Ose., korakov, osem slik o živ -1jenju, trpljenju in boju v najusodnejših dneh zgodovine. Ta bron poje nesmrtno pesem ljubezni do domovine, kar naj bo dediščina mladim pokol jenjem in vsem bodočim rodovom. FRANC ODPLAK VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI Pripomba uredništvu ! Pred Dnevom republike je bila objavljena čestitka kolektivu samo v dopoldanski izmeni. Popoldne so delavci spraševali, če so manj vredni, ker mora je delati v izmenah in se jih nihče ne spomni. Dajem tudi predlog, da bi dali povdarek pomembnejšim praznikom s tem, da bi se po zvočniku oglasil kakšen vidnejši član kolektiva ali organov upravljanja. To, če že drugega ne. - Ko - Pripomba je upravičena. Poskrbeli bomo, da zaradi objav po zvočniku druga izmena ne bo prizadeta in skušali izvesti tudi drugi predlog. IZ UREDNIŠTVA: Uredništvo je zopet prejelo anonimno pismo. Oglaša se delavka, ki ima težave v tem, kot pravi v pismu, da jo stalno premeščajo, kar ji greni življenje in ima še druge posledice. Ker ni napisala naslova, nismo mogli kaj konkretnega ukreniti, zato vabimo prizadeto delavko, da se v lo dneh po izidu biltena zglasi pri s§kretarju tov. Per-tovtu in se bosta pogovorila o zadevi. Druga delavka (692), pa se je cg^sila uredništvu zaradi tega, ker je ob prebiranju poročila c poslovanju "Umaga" videla, da jo letovalo več svojcev članov ko- lektiva kot va in se ji samih članov kclekti-to čudno zdi. Mislim, da je tc povsem razumljivo. Člani kolektiva letujejo skupaj z ženo oz. možem in otroci in ima en član kolektiva povprečno 3 svojce, ali več oz. manj ( v poročilu so upošteti samo ožji svojci: mož, žena, otroci). Imela je še nekatere druge pri -pom.be, vendar bi bilo preobširno, če bi ji vse razlagala. Va -bim jo, da se oglasi pri meni in so bova pomenili. Urednica POPRAVEK V 11. številki glasila "DELO, ;ŽIVLJENJE" je bilo pomotoma navedene, da je v letu 1961-62 dale podjetje ELEKTSC LJUBLJANA, Ljubljana okolica kot prispevek za zgraditev bencinske črpalke v Žireh 5o.ooo S din. Prav pa je 5oo.ooo 3 din, kar je omenjeno podje+je ddlo v gotovini. Izvršili pa so poleg tega tudi V3a elektroinsta-laterska del'a brezplačno. Krajevna skupnost Ž i r i MEtlTEV KRIŽANKE IZ ŠT. 11 Vodoravno: 1. SKOKI, 6. K0NAK,11. ROSANA, 13. KISALO, 14. ERAR, 15. REVOLT, 17. BAKA, 18. TRATA, 19. ELA, 2o. PEDRO, 21. ORK, 23. Ma- MUT, 24. KRAS, 25. LIMITA, 26. RAK, 27. PRETIŠ, 29. LISTER, 32. DEKOR, 33. STIVA. FILMI, KI BODO NA SPOREDU V KINU "SVOBODA" ŽIRI od 15/12 1969 do 15/1 197o 1969 17.12. 2c.-21. 12. NENAVADNI MENIH GUILLERJEVO SPOROČILO 24.12. LADY L 27.-28. 12. 1.1. 197o •3.-4.1. 7.1. ROBERU (največji rc^stoletja) Bo naknadno javi jen Bo naknadno javi jen FANTASTIČNO PfTOVANJE 1o-ll.l. Bo naknadno javljen 14.1. MAČEK DEDEKTIV "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Silva Klemenčič, Jože Peternelj, Albinca Možina, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, Anten Hribar, Ivan Capuder -.odgovorni urednik Majda Jesenko - glavni urednik Izhaja mesečno, naklada 1000 izvodov . Žiri, 15. decembra 1969 DUŠAN MEVLJA AVTOMCBILIST ( Bivši mcpedist ) Mej družbeni ugled se stalno veča: od dveh na štiri sem prišel kolesa. Zdaj kamenček me vsak več ne pretresa, sedeti za krmilom, kakšna sreča! Čeprav je rana v žepu krvaveča, voziti se, to zame sc nebesa! Požrtni zajedavec je noblesa: v garaži avto, trebuh - prazna vreča. Vseeno, mi se vozimo vzravnano! Pririnili sme v družbo se izbrano (čeprav se nam je vlegel dolg na pleča in fičke je postal že prava ječa), našli napesled smo duševno hrano: povzpeti se nad rajo nam je dano ! CPIS NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE: ' T - ■ ■ VODORAVNO: 1. otok v severnem delu Jonskega morja, 5. pri Rimljanih varuh domačega ognjišča, 8. svejilni zaimek, lc. slaboten , nemočan, 12. eden cd dveh bajeslovnih bratov, 14. ptičje krilo, 16. človek, ki opravlja dela usmisljenja, bclničar, 19. mesto v naši državi, kjer je tovarna čevljev "Lilet", 2o. zver, 21. mestc v Bolgariji, 23. del pohištva, 24. avtomobilska oznaka Krapine, 25. pogorje po ka -terem se imenuje romantična cesta, ki pelje iz Ccrtine d' Am - pezzo do Bolzana, 27. reka, ki teče skozi Firence, 29. kuharski izraz za vrsto jedi, 3o. glavni števnik, 31. ovratna ruta, 34. v sultanski Turčiji naslov visokih vojaških odličnikov, 36. snežni človek, 38. šarenica v očesu, 39. takt, udar (pri jazz glasbi), 42. stanje spiritističnega medij:-:, polzav^stne, hipnozi podobne stanje, 43. okrajšava za sledeči, 44. Gantar Jože, 45,. slovenski sli -kar, rodom iz Tolmina, 46. ljubkovalno ime za teto, 47. vrtna hi -šica, 48. Francoska teroristična organizacija, ki je delovala zlasti v Alžiriji, 49. plevel, rastlina. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 1.......: 2 3 ,4........j' 5..........|...............|............| [7 " i ■j i j j .{ i 8..........'i............;9 i le.....................:..............i........j li I fi........t............ji 3 ; ; . : i ! i ' ! i j j j p-4..........; ;......."15 m : i6......p "i...... i......-]TT i........~t fi8 < i..... ■ 'I I I j | j | i 19~:................................i'...........1.............1 .....r~...........v= .............t:lE!"2o "1........... i i i ! i j j i i i ; j j. .............Mi —T........1 —j—|—UJ24 . .......fer:1 \.....p5 : ......1 ".....t.......~:26......I..........j..........i..........(§=$7.....T~.......W\ p:,J ; ! i ; I ' j fegf 1 j ' 29......J.....~T..............j.............O......i.............!j!ji| 31.....j 32 1..........3 3 j 34' prH.......i................36 f 37..........: j 38.....j..........j.........• ".......Ho p:..... ^ ^ j • ..........» ^ m[|i| ^ n|>j|| nmuritj '.......... ..... i2 ; * ............... ..........^Tj^uTj i' t f 45 1..........• - 47 ' ' : V Mill: 48 :............j...... • '49 T.......... . • r. i! MU ' ~ • i i j • •• . ; ...........-Hi! • ; i ; i : * i*!!!'.'!T ^ i Sestavil: Vladimir PIVK i=H*] P.;\r lO, 'C: 1. zgodovinske mestece nad Splitom, 2. glavno mesto 'laroka, 3. kra:' blizu Maribora, 4. hodnik, 7.pre povod:.ti - formula, s katero sc rim - ski tribuni zametavali sklepe senata, o. poldnevnik, 9- slavje, obletnica, 11. častni naslov vladarjev v Ircvm in Indiji (množina), 12. sli -karjev soroden poklic, 13. ime prej-šnjo.pa državnega sekretarja za zunanjo zadeve, sedaj predsednika CK ZK Srbije, 14. okrasni ptič, 15. utežna onets,(4.škl.), 17. žensko ime,18. tuja nikalhica, 22. modni izraz za krrbke krilc,- 23. škodljive, nadležno Šivali, 26. orodje za pometanje , 2c. komični znak za nikelj, 29.reka pri 1'amniku,- 32. ladja, s katero sc arpcn:.vti odpotovali v Kolhido, 33. koža, 34# kratica naše pešte, 3-samoglasnik, s oglasnik in samo • glasnik, 37, prebivalec baltiške SSSR republike, 39, nočno zaba -višče, 4o. nekdanji zemljiški gt sped v Bosni (turški dostojanst^ nik), 41. zvok, glas IZŽREBANI REŠEVALCI BCDC PREJ NASLEDNJE NAGRADE; 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 5o,oc di. 3o,oo di. 2o,oo di Rešitev križanke pošljite uredniškemu odboru "Dela, življenja do 31.12.969. s ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Ljubljana Miklošičeva 10 tel. 310-355 Ko ste na počitnicah, na izletu, po opravkih je vaše stanovanje brez nadzorstva, zato ne odlašajte s sklenitvijo kombiniranega zavarovanja stanovanjskih premičnin pri zavarovalnici Sava ki vas bo obvarovala nepričakovane izgube premoženja Stanovanjske premičnine zavarujemo za nevarnosti: požara udara strele eksplozije viharja toče potresa demonstracij manifestacij vlomske tatvine poskusa vloma ropa tatvine razbitja stekel in ogledal izlitja vode - odgovornosti sklenitelja kot zasebnika - poplave - zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča in snežne lavine - delovanja električnega toka, ki obsega uničenje ali poškodovanje elektr. strojev in aparatov, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter motornih črpalk v gospodinjstvu V zvezi z zavarovanjem vas bodo v kratkem obiskali naši zastopniki. Svoje želje sporočite po telefonu 310-355 in vam bomo takoj poslali na dom ali na službeno mesto našega zastopnika. Lahko se tudi direktno obrnete na našo pisarno, ki posluje vsak dan od 7. do 18. ure. mm mil