REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVII Številka 6 Junij 1987
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Kaj pa zanamci?
Potek konference o boju za zdravo okolje, ki gaje sklicala OK SZDL je bil takšen, da je še tako brezbrižnemu ponudil v razmislek številne pomembne skrbi.
Poslušali smo o glavnem onesnaževalcu ozračja v naši bližini, podatke ki jih doslej nismo niti slutili. Ogromne količine strupenih plinov dobimo v zameno za elektriko...
Dalje, svet okoli sosednjega občinskega središča se bo širil še naprej, vendar še hitreje, kot doslej pogrezal in z njim naša plodna zemlja, domovi ljudi na njej in s tem možnost pridelave hrane. Obolelost ljudi je dokazana, da o gozdovih ne govorimo, danes že povemo tudi koliko vse to pomeni v denarju, premalo povemo kakšen je učinek takšnega iztrebljanja življenja na nekem območju. Sem seveda spada vse, od človeka do narave.
Navzoči na podobnih srečanjih so ob spoznanju naše nerazumno velike brezbrižnosti do prihodnjih rodov, kar zastrašeni. In vendar, še naprej načrtujemo nevarne naprave (jedrske), še naprej želimo širiti obseg elektrarne v Šoštanju, še naprej bomo rušili kar smo še pred leti gradili, vse za
Kaj pa spominki?
Sestavni del turistične ponudbe so tudi spominki, razglednice in podobno. Lahko mirno rečemo, da smo glede vsega naštetega zelo na nizki ravni. Morda celo bolje povedano, nimamo izbire. Še vedno se na takih mestih pojavljajo razni predmeti, ki so milo rečeno »kič«. Po drugi strani pa vemo, da je naš človek v preteklosti marsikaj izdeloval iz lesa, da so to bile pogosto prave mojstrovine, da so tudi v naši dolini vaški slikarji lepo poslikavali panjske končnice in razne druge predmete. Od vsega tega je ostal le spomin, pa še ta bledi.
Prav kritično lahko ocenjujemo ponudbo razglednic, ki sodijo kot nepogrešljiv del ponudbe. Če pogledamo v arhive, potem lahko kaj hitro spoznamo, da smo glede tega na slabšem, kot so bili pred-
to, da bo zagotovljen napredek. Kakšen, se sprašujemo? Ali v to ne spada tudi človek? Ali bomo končno jedli enet gijo, premog in še kaj? Ali naj bo Slovenija smetišče za nevarne odpadke? Imamo sploh še kaj vesti in odgovornosti do pojma naravne in kulturne dediščine? Vemo sploh kaj nas obvezujejo načela in skrb naših prednikov, namreč, da tudi zanamcem zagotovimo življenje, zdravo okolje in možnost preživetlja. Je za to res potrebna edino le energija? Tej pa podrejamo vso nerazumno rabo prostora in izpostavljamo ljudi v njem. Tako mora razmišljati vsak razmi-šljujoči človek ob vsem kar se glede tega dogaja. Nihče pa pri tem odgovorno ne pomisli kakšen bo konec. Ko, da vsakdo od načrtovalcev računa, da za njegovega življenja bo še že nekako mogoče preživeti. To pa je skregano s poštenjem in obvezo roda do roda. Če vsega kar so pred nami ohranili predniki, ne znamo ceniti in nam je skratka vseeno kako bodo živeli otroci in njihovi nasledniki, potem je današnji čas krut. Nosilci zla pa smo mi!
A. V.
niki pred prvo svetovno vojno. Zakaj, morda zaradi naše neiz-najdljivosti? Morda zato se to ne izplača, takšen izgovor imamo namreč hitro pri roki! Ali zato ker nimamo kaj pokazati? Na vse to je en sam odgovor, ne sledimo zahtevam časa, niti se v tem ne trudimo.
Kaj torej storiti, je sedaj vprašanje. Verjetno bi morali v okviru naše turistične zveze kar hitro poskrbeti za natečaj spominkov. Tu se naj vključijo tudi šole, kajti prav na njihovih razstavah se marsikaj vidi, pa bi se kazalo v tej smeri še poglobiti in uspeh bi bil zagotovljen. Imamo odlične likovne pedagoge na šolah in pridne otroke.
Skratka veliko je misli ob tem vprašanju, le odgovoriti moramo na izziv prizadevno in dejavno.	» v
Skrbi v kulturi
Odbor za plan in spremljanje programa pri Občinski kulturni skupnosti Mozirje je na zadnji seji obravnaval pretežno spomeniškovarstvene zagate. Zagate zaradi.tega, ker je za najnujnejše posege v ogrožene spomenike premalo denarja.
Že smo pisali o prepotrebni prenovi katedrale v Gornjem gradu. K temu je treba hitro prišteti še vrsto spomenikov v dolini, ki propadajo. Sem sodi tako sramotilni kamen na Rečici, kot kužno znamenje pod Menino, pa takšno v Lokah. Da ne govorimo o številnih drugih pomnikih, ki so tudi ogroženi.
Naša kulturna skupnost nikakor ne zmore večjih sredstev, ta pa so potrebna, saj posegi v prenovo spomenikov so zelo dragi. Republiška sredstva pa so in če so sploh dosegljiva, le z deležem lastnih sredstev v višini 50 %.
,,Po predvidevanjih bi potre-
bovali samo za katedralo v tem letu kake 3 stare milijarde. Škofija bi prispevala eno, drugo bi verjetno dobili iz republiških sredstev, vendar pa bi morali iz lastnih virov zbrati 500 starih milijonov. Ostalo pa bi prispevali v delu in materialu še krajani.
Ödbor je zato sklenil predočiti zadevo IS SO Mozirje. Tu bi pač morali doseči, da se ta sredstva, ki naj bodo delež naše občine zberejo iz virov delovnih organizacij.
Jasno je, da je sedaj zelo neprimeren čas za zbiranje sredstev, ki so povsod pičla. Je pa zob časa že tako načel zgradbo, daje v resni nevarnosti. zamujeno je pri tem le težko nadoknaditi! Verjetno bo treba v naslednji samoprispevek vključiti tudi skrb za kulturnozgodovinske spomenike v dolini. Le tako vidimo možnost, da ohranimo kulturno dediščino.
Naši otroci so gostom poklonili šopek poljskega cvetja
Cvetje s srcem in ljubeznijo
Kaj lahko otroška roka lepšega da od cvetja z naših polj... Tako nekako sem razmišljal ob sprejemu naših bratov iz Srbije pred zgradbo občinske skupščine v Mozirju. Kako bi še lepše dokazali naša čustva kot s cvetkami naših logov,predanimi po naših otrocih? Gre za nekaj več kot le za »uradni« dogodek.
Gre za vezi stkane v najhujših časih, ko je človek bil človeku zver. In takrat so ljudje v- Srbiji bili tisti, ki so ohranili človečnost, ki so ostali ljudje, vsem grozotam na vkljub. Kako bi potem vse to pozabili. Tudi v imenu vseh pregnancev, ki danes niso več med nami je treba iz roda v rod gojiti plemenitost, srčno kulturo in ljubezen do soljudi.
Gozdarji so
Naši gozdarji so bili zadolženi, da pripravijo 16. tekmovanje gozdarjev Slovenije. Ne ravno lahko nalogo so opravili odlično, saj je tekmovanje potekalo v najlepšem redu in tekoče. Priprave za tako zahtevno tekmovanje so plod velikega znanja in dela. Naj še omenimo, da so za te priprave bili zadolženi delavci TOZD Gornji grad, seveda so jim pri tem pomagali še ostali gozdarji GG Nazarje.
Posamezne točke obširnega programa prireditev so potekale v Topolšici, že konec maja pa so pripravili likovno kolonijo gozdarjev. Glavno pa je bilo seveda v Mozirju, kjer so za nogometnim igriščem pripravili »poligon« za vse vrste tekmovalnih disciplin.
Zbralo se je veliko ljudi, ki so bodrili sekače, voznike in še nekatere druge tekmovalce, ki so se pomerili še v neobveznih disciplinah. Na prizorišču so razni proizvajalci gozdarske opreme pripravili razstavo orodja in opreme. Za boljše počutje so poskrbeli godbeniki Zarje iz Šoštanja, narodno zabavni ansambel in plesalci narodnih plesov z Ljubnega.
Vreme je postreglo prirediteljem in vredno je poudariti, da- je bilo prizorišče v izredno lepem okolju, kar vse je pripomoglo k dobremu počutju udeležencev in gostov.
Tekmovalo je 15 skupin sekačev (60 tekmovalcev), 12 skupin voznikov (24 tekmovalcev), vse skupaj pa je presojalo 42 sodnikov, nad njiho-
Če bi torej hoteli opisati potek sprejema, je to prav storiti le z malo besedami — številni krajani Mozirja so prišli pozdraviti naše »pobratime« iz Srbije, lahko bi jih bilo več, pa kaj, ko se mnogi ne zavedajo veličine dejanj teh skromnih in plemenitih ljudi, kaj ko niso v potrebi, ko človek išče prijatelja, sebi sočloveka.
Vendar pa je tistih nekaj prizorov prisrčnosti dalo dogodku pečat in želimo da bi to tako tudi ostalo, da bi to bila neke vrste dediščina, ki mora iz roda v rod. Če premislimo, potem smo doživeli nekaj lepega, ko smo gledali srečanja znancev iz pred desetletij...
Naše goste je pozdravil v prijaznih besedah predsednik
tekmovali
vim delom pa je bdela žirija 5 sodnikov. Povedali so nam, da so se tokrat udeležili tekmovanja tudi gozdarji iz Furlanije.
Svečani govor je imel predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milan Kneževič. Poudaril je družbeni in naravni pomen gozda, ki ga je treba za vsako ceno ohraniti tako iz gospodarskih, pa tudi iz naravovarstvenih razlogov. Pri tem je seveda sedanji ekonomski trenutek zelo neugoden. Tako je neugodno stanje tudi v lesni industriji. Prav slednja pa je neminovno povezana z gozdarstvom. Skupna je torej dolžnost ukrepati za zaščito gozda. Res je, da v preteklosti nismo dovolj upoštevali naravne danosti pri koriščenju gozdnih površin, to se sedaj maščuje. Vendar pa se jnora-mo osvestiti in pokreniti vse, da se ta velika naravna dediščina ohrani tudi zanamcem.
Dohodkovne razmere v lesni industriji niso ugodne, to se jasno zrcali tudi v gozdarstvu, vendar pa nas težave ne morejo odvezati dolžnosti skupnih vlaganj v vzdrževanje in obnovo gozda. Pri raznih delih v gozdu je treba razumno ukrepati, tu gre za ceste, vlake in podobno. Vsekakor je treba razkorak med načeli in prakso uskladiti.
Sledila je razglasitev rezultatov tekmovanja. V skupinah so bili prvi Lesna, Slovenj gradeč, drugi GG Kranj, tretji
OK SZDL Mozirje. Njegove misli so bile vezane na dogodke tistih let in na hvaležnost vsem, ki so takrat izpričali narodno zavest in globoko človečnost.
V imenu gostov pa je spregovoril predsednik OK SZDL Čajetina, Vesa Sta-matovič. Tudi on je poudaril zgodovinsko vez bratstva med našima narodoma in izrazil pripravljenost vseh tistih, ki so nekoč gostoljubno sprejemali naše obupane pregnance, njihove domove vedno odpreti prijateljstvu v znamenju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Gostje iz Srbije so potem bili med našimi nekdanjimi pregnanci, pa tudi Slovenijo so si ogledali.	\ y
GG Postojna in četrti GG Nazarje. Skupine voznikov: prvi GG Postojna, drugi GG Nazarje, tretji GG Kranj in četrti GG Celje. Med posamezniki — sekači: prvi Bogdan Ambrožič, Zavod za pogozdovanje Krasa, drugi Ivan Srebre, Lesna Slovenj gradeč, tretji Ivan Solar GG Nazarje in četrti Dominik Krese GG Novo mesto. Šoferji posamezniki pa so se uvrstili: prvi Dušan Kovač GG Postojna, drugi Silvo Potočnik GG Celje, tretji Milan Selišnik GG Kranj, četrto do peto mesto si delita Alojz Mlakar GG Brežice in Ludvik Suhovnik GG Nazarje. Za najboljše TOZD so razglasili GG Nazarje, TOZD Gornji grad, GG Postojna in Soško gozdno Gospodarstvo, Postojna. Inovatorji leta so: Alojz Klemenšek, Lesna, Franc Mestec, Stol Kamnik, Igor Brune, Liko Vrhnika, Ivan Štrus, Lesonit Ilirska Bistrica, Drago Mu-melj, Lesna in Mirko Prelog, Marles, TOZD Ljutomer. Najboljši proizvodni delavci so: Slavo Vukojevič, Novo mesto, Alojz Grgadolnik, GG Maribor in Marko Kukolj, GG Postojna.
Poleg pokalov so podelili priznanja in bogate praktične nagrade. Ob koncu ne kaže prezreti izredno lepo oblikovane brošure, ki so jo pripravili in lepo zunanje grafične podobe delo akad. slik. A. Zavolovška.
____ A. V.
Dan
spominov
4.	julij je v pravem pomenu besede dan, ko sežemo nazaj v spomin na čase odločitve, na čase, ko je naše ljudstvo preživljalo usodna zgodovinska dogajanja. Res je veličastno dejanje služiti svobodi svojega naroda, ki je bil tiste čase obsojen na smrt, na preganjanje, na nasilje brez primere v zgodovini.
Današnji čas je odmaknjen od dogodkov, ki so spremenili tok načrtov okupatorjev, vendar pa moramo vedno znova poudarjati veličino odločnosti naših ljudi, ki so se uprli tako močnim silam, kot so bile sile osi. Hudo na udaru je bila predvsem Štajerska, za katero je nemški vodja velel posebno nasilje v obliki izkoreninjenja slovenstva. Smatral je to deželo za svojo, za nemško. Pa ni bila in to je kmalu tudi dokazala, to je storila vsa Slovenija in Jugoslavija. Povsod so se pojavljali uporniki, organizirale so se skupine borcev za svobodo, uprl se je narod. In tisti, ki so nas že stoletja tlačili, so strmeli, saj so v nas še vedno videli narod hlapcev in pokornih ljudi.
Boj za osvoboditev je nadvse svetla stran naše zgodovine, je resnica in ponos naše nedavne preteklosti. Mora pa biti hkrati vodilo bodočnosti in trdna vez med narodi in narodnostmi v državi.
Zaostreni časi niso naklonjeni nekim slavjem, torej tudi ne takim, ki bi jih morali bolj slaviti. To je vsekakor Dan borca. Zato mislimo ob letošnjem prazniku delavno in dokažimo svetu, da smo zvesti izročilom osvobodilnega boja.
Naša dolina je prispevala k boju več kot je lahko najbolj optimističen ocenjevalec predvideval. Ljudje so vedeli na kateri strani je njihovo mesto, bili so odločni braniti svoj domači prag, svojo domačijo in svojo zemljo. Branili so jo častno in z velikimi žrtvami. Naj te ne bodo nikoli pozabljene!
Borcem NOV in pripadnikom NOG čestitamo k prazniku!
Mladinska
priznanja
Zlati znak ZSM Slovenije je prejela dolgoletna mladinska in sploh družbena delavka Minka Naglič, zaposlena na COŠ Gornji grad. Srebrni znak so podelili Pavli Vršnak iz Potoka. Gre za prizadevno organizatorico mladinske dejavnosti v naši občini.
Čestitamo
Razgovor na
Uredništvo je zaprosilo predsednika Izvršnega sveta in predsednika skupščine za redne mesečne pogovore, ki naj bi osvetlili delo obeh teles v občini. Vse to v želji, da bi bili naši občini bolje seznanjeni s prizadevanji tako Izvršnega sveta, kot skupščine za napredek v dolini.
Vabimo občane, da s svojimi vprašanji na uredništvo popestrijo vsebino našega poročanja. Oba predsednika sta namreč obljubila, da bosta odgovarjala na ta način na vprašanja naših občanov. Odpira se torej možnost izmenjave mnenj.
Ivo Kos: Vloga in delovanje IS občine je dejansko široka paleta dejavnosti in vključevanja v razreševanje najrazličnejših zadev. Treba je vedeti, da je delo tega telesa tako upravno, kot tudi neposredno v gospodarstvu in z njim povezano delovanje. Ponekod imajo seje vsak teden, mi imamo izkušnje, da je najbolj sklicevati seje po potrebi. Hkrati skrbimo tudi za izvajanje sprejetih sklepov na vseh ravneh. To zahteva veliko dela. med sejami seveda veliko delamo na raznih tekočih dogajanjih, saj teh v zaostrenih razmerah ne manjka. Včasih se soočamo s konfliktnimi stanji in jih skušamo po najboljši poti razreševati. Največ časa posvetimo pač uresničenju ukrepov, ki smo jih sprejeli in začrtali. Prepričani smo, da samo sprejemati razna stališča zdaleč ni dovolj, treba jih je tudi sprovesti v stvarnosti. Naš svet je sestavljen iz dveh poklicno zaposlenih in 5 predstojnikov upravnih organov iz 6 zunanjih predstavnikov. To pomeni, da je delež poklicnih delavcev v tem telesu v veliki manjšini, kar pomeni večjo obremenitev za predsednika in sekretarko Izvršnega sveta. Seveda pa je tak sestav dober, saj se prenašajo izkušnje v samo delo iz vseh vej dejavnosti. Vsekakor se delo naj ne konča pri papirjih!
Seveda je treba poudariti, da je predsednik IS hkrati predstojnik upravnih organov. Uprava pa je dokaj razvejana in opravlja pač naloge neposredno do občana. Torej zahtevne in odgovorne.
Le redko kdo pozna obseg vsega navedenega dela, saj spadajo v ta sestav tudi družbene službe (Samoupravne interesne skupnosti) in še nekatere druge dejavnosti. To je zelo zahtevno delovanje, ki včasih doživlja razna protislovja, ki jih je treba sproti razreševati.
Pri tem kaže poudariti še dejstvo, da upravni organi ne sprejemajo naloge le od teles skupščine, pač pa tudi zelo zahtevne dolžnosti s strani republiških upravnih organov, tako so dejansko obrnjeni k občanu, k skupščini in republiškim organom.
Obsežne naloge sveta so dalje v spremljanju gospodarskih dogajanj in pa tudi izvajanje ukrepov za sprotno razreševanje protislovij, ki so pač posledica razmer. Pri tem iščemo možnosti uspešnega razvoja naše občine in ne le zgolj posameznih gospodarskih organizacij. Tako se srečujemo s študijami o razvoju
občini
gospodarskih vej, sedaj na-primer o razvoju turizma v Gornji Savinjski dolini. Tu sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Namen imamo proučiti možnosti razvoja drobnega gospodarstva v občini. Razrešujemo vprašanja dveh manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. Načrtujemo proučevanje razvoja agroži-vilstva in še niz driigih vprašanj želimo utemeljiti z ukrepi.
Dalje je spremljanje in obvladovanje tekočih dogajanj v gospodarjenju izrednega pomena. Tu se trudimo, da z izredno dobro informatiko dosežemo povezovanje obveščanja. Delamo analizo trome-sečnih rezultatov in ugotavljamo dohodkovni položaj posamičnih sredin. Iz tega izhajajo potem tudi skupno sprejeti ukrepi. K temu dodajmo še mesečni sestanek poslovodnih organov, ti so dejansko operativni. Gre pa tudi za neko povezovanje.
Velika naloga je tudi v razvoju družbene infrastrukture. Govorimo o razvoju gospodarske in prostorske infrastrukture. To pomeni veliko obremenitev naše dejavnosti. Tu je v ospredju urbanizacija, ki je v naših prilikah zelo težka. Te naloge so se žal v prejšnjih generacijah na občini malo zapostavljale. Tako ostajajo stvari precej nerazrešene.
Seveda pa je zagotavljanje sredstev za družbene dejavnosti v občini velika naloga. Smo v času, ko si celotna družba prizadeva z zmanjševanje obremenjevanja gospodarstva, zato so težave gmotnega značaja na dlani. Nujno bo torej prišlo do krčenja programov, saj se moramo omejiti na možnosti v naših razmerah. Te stvari bodo dostikrat izredno boleče. Na to pač moramo računati.
Ostaja še področje urejanja prostora. Tu so veliki razkoraki med možnostmi in\ zahtevami ljudi. To je ob zdravstvu najtežje vprašanje. Nimamo gradbenih površin, nove pa bodo zelo drage že zaradi urejanja in še težko jih bo zagotoviti. Seveda moramo to razrešiti v okviru celotne občine. Sedaj se soočamo tudi z nedisciplino občanov in to postaja zato še težje. Treba pa bo ukrepati za zaščito naravnega okolja in za urejeno urbanizacijo. Tu so nenehni spopadi med interesi posameznika in urejenimi razmišljanji. Seveda lahko na raznih konferencah lahkotno zahtevamo zaščito naravnega okolja, v praksi pa je to težko in zahteva tudi ukrepe, ki nam niso ljubi. Osveščanje občanov v tem smislu je naša skupna naloga. Tu bi morale sodelovati vse subjektivne sile!
Ne nazadnje velja pozornost opremljenosti upravnih služb. Ta je bila do nedavnega zelo zapostavljena. Sedaj skušamo zamujeno nadoknaditi in posodabljamo postopno poslovanje in delovanje znotraj upravnih organov v naši občini.
Zaključno bi poudarili, da so seje Izvršnega sveta le mali del dejavnosti, veliko več dela je z uresničevanjem sprejetih načel in sklepov. Zato nikakor ni prav, da ostaja v marsičem Izvršni svet osamljen, saj bi v prizadevanjih za urejanje razmer morali sodelovati prav vsi, tako tudi družbeno-poli-tične organizacije na vseh ravneh. To so pač naše skupne naloge, ki razen v upravnih zadevah, ne poznajo mejnika pristojnosti.
V naslednji številki bomo predstavili delovanje skupščine občine. Že sedaj pa vabimo bralce, da postavljajo vprašanje na predsednika IS in predsednika skupščine občine.
A. V.
Koristna izmenjava mnenj
Delavce varnostnih služb je ob njihovem prazniku nagovoril predsednik SO Mozirje Anton Boršnak. Zahvalil se jim je za prizadevno delo ni jim zaželel uspehov pri njihovem delovanju
Iz milic niške beležnice
O vandalizmu v Savinjskem gaju smo poročali v zadnji številki. Tokrat so miličniki povedali tudi storilce, ki so poškodovali nasade in celo napadli občana, ker je opozoril na divjaštvo in ga želel preprečiti. Storilci so: Matjaž Menart (201. Z. Ž. (17), Gusti Rakovnik (19), Lovro Božič (19) in P. P. (17), vsi iz Celja. Naj spomnimo, ti in še nekateri so pripravili piknik v Savinjskem gaju, nato pa vinjeni pričeli divjati, pri tem so naredili občutno škodo na nasadih, telesno pa so poškodovali Ivana Pečnika, ki je želel preprečiti njihovo početje.
Neki občan je anonimno obvestil miličnike, da je 1. maja t. j. prišlo do prometne nesreče pri kateri je bil huje ranjen Štefan Poljanšek (22) iz . Bočne. Miličniki so stvar raziskali in ugotovili, da je Franc Tevž (27) iz Bočne vozil, ta dan malo po polnoči traktor po cesti iz Gornjega grada proti Bočni. Na blatniku je sedel vinjeni Poljanšek in med vožnjo omahnil pod traktorski priklopnik in se pri tem težje telesno poškodoval. Ker sta prevažala les na nedovoljen način, seveda ni bilo ustrezne prijave nesreče na milico. Stvar bo dokončno presodilo sodišče.
Miličniki opozarjajo, da je vse več primerov prometnih nesreč s pobegom. To je seveda hudo kaznivo dejanje, ki se vselej zaključi pred sodiščem. Izkušnje pa kažejo, da so doslej še vse pobegle voznike izsledili.
11. maja t. 1., je okoli 11. ure na regionalni cesti Mozirje-Soteska voznik tovornega avtomobila Danilo Kaker (32) iz Govc pri Titovem Velenju ria ravnem delu ceste malo stran od tovarne barv v Ljubiji zapeljal izven cestišča. Vozilo se je obrnilo na bok pri tem pa se je Kaker težje poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Nastala je tudi občutna škoda na vozilu.
Huda prometna nezgoda se je zgodila 22. maja t. 1. okoli 18.15 v Šmartnem ob Dreti. Voznik osebnega avtomobila Janez Hren (58) iz Bočne je pripeljal v Šmartno inje na levem nepreglednem ovinku skrenil s ceste. To zaradi vinjenosti inprehit-re vožnje. Tako je zadel tam stoječega Ivana Glojeka (87) in ga tako pred domačo hišo do smrti poškodoval. Glojek je stal kak meter izven cestišča. ko je voznik krenil spet na cesto je sicer za hip obstal, vendar pa je zbežal s kraja nesreče in izginil v smeri proti Gonjem gradu. Pobeg Ivanu Hrenu ni pomagal izbrisati hudega kaznivega dejanja, saj so ga miličniki že ob 21.30 izsledili na njegovem domu. Nesreča je povzročila veliko razburjenje med prebivalci Šmartnega in okolice, voznik Hren pa bo moral pred sodnike zaradi hujšega kaznivega dejanja.
Dne 17. maja. t. 1. je prišlo okoli 0.2 ure do nesreče v Logarski dolini.
Pri tem se je lažje poškodoval Silvo Metulj (27) iz Luč. Voznik osebnega avtomobila Marjan Gril (38) iz Celja je vozil na cesti'Solčava-Lo-garska dolina. Zaradi prehitre vožnje ni zmogel ostrega desnega ovinka, zapeljal je izven cestišča, pri tem pa se je sopotnik Metulj poškodoval na vetrobranskem steklu. Grilje s kraja nesreče pobegnil, vendar so ga miličniki kmalu našli, zato se bo zagovarjal pred sodiščem.
Ko je 7. maja t. 1. Franc Benda (45) iz Spodnje Rečice postavil svoje , vozilo pred gostiščem Kegljišče v Mozirju in šel v lokal ni imel zaklenjenega prtljažnika. V njem je namreč tat našel torbico z 120.000 din gotovine in raznimi listinami. Miličniki so kmalu ugotovili, daje verjetni storilec kaznivega dejanja Ivan Jakopina (42) iz Lepe njive. Zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Ivanka Radič je 12. maja 1987 sporočila PM Mozirje, daje neznani storilec vlomil v vikend njenega sina v Radegundi. Ukradena je bila smučarska oprema in nekaj električnih strojev. Miličniki so stvar razi-, skali in ugotovili, da je vikend na nedovoljen način obiskal Konstantin Kuzmin (20) iz Celja. Pri njemu so namreč našli ukradene predmete ,in jih vrnili lastniku.
Marko Orešnik (22) iz Primoža je dne 9. maja t. 1. okoli 23. ure parkiral svoje vozilo pred gostiščem Alojza Ermenca na Ljubnem. Ko se je k vozilu vrnil je opazil vlomljena vrata in krajo avtoradia. Za storilcem še poizvedujejo.
Do nesreče pri delu je prišlo 5. maja t. 1. pri rušenju počitniškega doma Cinkarne v Logarski dolini. Okoli 18. ure se je huje telesno poškodoval Janez Moličnik (44) iz Luč. Pri razkrivanju strehe namreč ni bil privezan in je padel v globino ter si poškodoval hrbtenico.
Domnevajo da gre za samomor. Dne 7. maja 1987 so sporočili PM Mozirje, daje bil okoli 9. ure najden mrtev v svoji garaži Ivan Podpre-čnik (51) iz Bočne. Na truplu niso našli znakov nasilja, smrt pa je povzročilo zastrupljanje z izpušnimi plini.
Ko so miličniki med rednim nadzorom prometa dne 5. maja t. 1. ustavili v Lačji vasi tovornjak Petra* Brezovnika (27) iz Poljan, so na njem ugotovili večjo količino ladijskega poda. Le polovica lesa je bila ožigosana, pa tudi listine niso ustrezale, zato bodo podali poročilo inšpekcijskim službam.
Hudo jezna sta bila Franc Kosmač (32) in Franc Prepadnik (29) oba iz Konjskega vrha. ko sta 10. maja okoli 14. ure prišla v gostišče Nade Kosmač v Raduhi. Preveč sta bila glasna, vinjena sta zahtevala alkoholne pijače in ker teh nista dobila sta iz protesta pričela razbijati steklenino. Zaradi tega se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške.
Letošnji nastop najmlajših iz VVO Mozirje je bil prisrčen. Udeležili so se ga predstavniki vseh vrtcev v dolini. Ringa-Rajaje tudi letos odlično uspel za kar gre hvala prizadevnim vzgojiteljicam ih kolektivu VVO Mozirje
Občinska konferenca SZDL Mozirje je sklicala razgovor o spornem nastopu Celjskih mlekarn na območju naše zadruge. Že udeležba sama je nakazala pomembnost srečanja. Poleg domala vseh dejavnikov v občini so bili še navzoči predstavniki kmetov iz Šmihela. Med gosti pa smo lahko videli: Vlada Klemenčiča in Emila Šterna, oba člana predsedstva iz CK ZKS, Daniela Rinca, sekretarja MS ZKS Celje. S strani zadruge so bili poleg direktorja Alojza Plaznika še Ivan Acman, dipl. vet., Franc Kranjc, član nadzornega Odbora ZKZ, Florjan Remic, predsednik Zadružnega sveta ZKZ, Valentin Mavrič, predsednik Zadružnega sveta TZO, Oskar Sla-tinšek, član Zadružnega sveta TZO in Matija Petrin, član Nadzornega odbora TZO. Razgovor je vodil Zdravko Novak, predsednik OK SZDL Mozirje.
Uvodoma je podal pregledno poročilo o dosedanjih odnosih in delu v naši zadrugi Alojz Plaznik (zaradi pomembnosti vsebine tega poročila ga v celoti objavljamo na drugem mestu).
K besedi seje prijavil Pavel Goličnik, ml., ki je najprej pojasnil, da je iskati vzrok za dogajanja okoli mleka v Šmihelu v ceni, ki je taka, da je vsaka druga ponudba zanimiva. Predstavniki Celjskih mlekarn so bili v Šmihelu in so ponudili boljše pogoje vnovčenja mleka, dalje pa so predlagali ureditev sirarne v nekdanjem šolskem poslopju, kije danes pravo strašilo v našem kraju in nam, pa tudi občini ni v ponos. Tako smo mislili, da bi kraj nekaj pridobil, nikakor pa ni bil namen kmetov, da bi delovali zunaj zadruge.
Ivan Ateljšek je poudaril nekaj nerazrešenih vprašanj, ki burijo duhove med šmihelskimi kmeti. Sem spada tudi umetno osemenjevanje, to je sedaj slabo rešeno. Tudi za trgovino se potegujemo v kraju in oboje so nam tovariši iz Hmezada obljubili, mi pa smo seveda to radi sprejeli. Nikakorpa ne želimo načeti enotnosti naše zadruge in kooperacijskih odnosov z njo. Žalčani so bili glede tega že na zadrugi, pa niso nič uspeli, tudi na občini so bili, dejali pa so, da se bodo v naprej pogovarjali z ZKZ. Ceno pa so obljubili za 10 din višjo.
Vlado Klemenčič je povedal, da so v Ljubljani bili seznanjeni o sporu, kije tu nastal in želijo pomagati, da se stvar razreši. Pa tudi želijo iz ust kmetov slišati kako mislijo, kaj želijo in tako biti dobro obveščeni. Ne kaže pri tem govoriti v rokavicah in pravje da se najprej pogovorimo v takem krogu, pozneje pa se bomo seveda širše pogovarjali. Ivan Acman je omenil, da smo o poslovnem sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami dovolj povedali. Le malo pa si predstavljamo kaj bi za našo občino pomenila drugačna poslovna orientacija. Doslej namreč Celjske mlekarne še daleč nimajo tako urejene odkupne mreže kot jo imamo mi, zato se mi zdi čudno, da bi potem ravno v Šmihelu naredili tako velike izjeme. Pa tudi to je treba poudariti, da Ljubljanske mlekarne tako ali drugače prelivajo velika sredstva v naš pospeševalni sklad občine Jani je to bilo kar tri stare milijarde. Če pa so obljubili osemenjevanje in trgovino, pa to gotovo mislijo na naše breme omogočiti.
Pavel Goličnik, ml. je vprašal če obstoja možnost in volja, da se končno uredi vprašanje umetnega osemenjevanja v Šmihelu, pač glede na to, da so kmetije visoko in oddaljene od točke osemenjevanja.'
V čase, koje bočki sir uspešno prodiral na trg je segel Franc Kranjc. Ko pa so sirarno prevzele Celjske mlekarne so kmalu obrat ukinile, opremo pa odpeljale. To je bil takrat hud udarecza naše kmete. Ker pač že dolgo delam v zadrugi, lahko trditve tovariša Plaznika v celoti potrdim. Naša zadruga nikoli ni bila v izgubi, je dobro gospodarila, dobri zadružniki pa so bili tudi naši kmetje, tega ne kaže prezreti ob laskavi ponudbi mlekarne iz Arje vasi. Trebaje dejansko prisluhniti tudi vsemu kar so dejali o kmetijstvu na zadnji seji CK ZKS, tudi tam so sklenili korenito pomagati k izboljšanju kmetijstva, sicer bodo kmetije odmrle. Cene so sramotne in ne pokrivajo stroškov, zato pač ne kaže zameriti Šmihe-lčanom, da so prisluhnili vabljivim - obljubam. Vendar pa še vedno mislim, da je treba vse skupno reševati in ostati svojemu zvest.
Daniel Rine. je menil, da ni na mestu segati sedaj v zgodovino;” bolj pomembni so razvojni načrti, o njih bi se morali več pogovarjati. V dolini bi morali bolj povezati vse danosti v samem kmetijstvu z možnostmi v turizmu, kot to delajo, denimo v Švici. Tu je potem zagotovljen napredek. Treba je gledati' dolgoročno tako v interesu zadruge, kot tudi'kmetov. (V nadaljevanju je orisal nekatera poslovna prizadevanja Celjskih mlekarn).
Oskar Slatinšek je menil, da nikakor ne moremo mimo preteklosti in poudaril, da Šmihelčani nikakor niso prav ravnali, ko so se neposredno povezovali s predstavniki Hmezada. Seveda je res, da vladajo v kmetijstvu sindikalno cene, v industriji pa svetovne vendar moramo vse zadeve reševati po ustaljeni poti. In če bi po pravici povedal, potem moram reči, da imam slabe izkušnje s poslovnostjo Žalčanov oziroma Celjskimi mlekarnami.
Florjan Remic se ni strinjal z mnenjem, češ da ne kaže govoriti o preteklosti, saj je ta vendar temelj sedanjosti in če bi naši predniki ne bili prizadevni ne bi mi danes imeli tako
urejenih kmetij, kot jih imamo. Povsem napak je naše razmere primerjati s Švico, sicer smo pa tudi mi napredni in se borimo za vsako ped obdelovalne zemlje, le vedeti je treba koliko smo doslej že izsušili, da bi tam kaj pridelali, v kakih hribih naš kmet ustvarja, to je treba videti in za kakšno ceno.
Kot kmetijski strokovnjak izpred desetletij je spregovoril Vlado Miklavc. Dejal je, daje spremljal in sodeloval pri razvoju kmetijstva v Gornji Savinjski dolini. Opozoril je na izredne uspehe, ki jih je tu kmetijstvo doseglo, to nam priznavajo tudi svetovno znani strokovnjaki, pa ne nazadnje je ta napredek vezan na delo zadruge! Izrazil je dvom, da so obljube dane Šmihelčanom, kaj več kot besede. Zagotovo pa vem, je dejal Vlado Miklavc, da Žalčani na svojem območju vsega obljubljenega nimajo, kako bodo torej nudili vse to nam. Gotovo so tržni viški, se pravi proizvodnja hrane v naši dolini, na ravni, ki si jo drugje le lahko želijo, to nam. Gotovo so tržni viški, se pravi želijo, to pa je gotovo rezultat dolgoletnega uspešnega dela in sodelovaja kmet-zadruga.
Emil Štern je menil, da bi tilo treba ugotoviti, če je ponudba Hmezada stvarna. Dalje ali je želja kmetov realna. Mislim, da bi morali v okviru občinskega izvršnega sveta stvari proučiti kaj se v Šmihelu dejansko da uresničiti. Ne kaže vsake ponudbe vzeti za zlato, torej tudi Hmezadove ne. Predelovalne obrate je treba pač ekonomsko utemeljiti in vprašanje je, če bi tega ne zmogle tudi Ljubljanske mlekarne, mislim na obljubljeno sirarno v Šmihelu. Ali ponujeno ceno Hmezad nudi tudi na svojem območju? To je vse lahko kratkotrajna zadeva, zato je treba razsodnosti. Nikakor pa ne kaže podpirati ukrepe in način Hmezada. Ekonomski vidiki so pri vseh odločitvah v ospredju in dobre izkušnje z Ljubljanskimi mlekarnami je določeno jamstvo tudi za naprej. Treba se bo pač dogovarjati in ugotoviti najboljše možnosti za napredek kmetijstva v občini. Nikakor pa ne kaže zadeve spolitizirati, tudi v Šmihelu bo treba strpneje misliti. Skupaj se da pač veliko narediti.
Besedo je povzel predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos, ki je dejal, da se v naših razmerah res ne kaže prepričevati o razvoju kmetijstva v občini. V našem srednjeročnem načrtu smo tehtno predvidevali razvoj za naprej in mislim, da dovolj utemeljeno. Res pa je, da se naša tržna stvarnost hitro spreminja. V zadrugi že imajo načrte za sirarne, pa še študijo o tem so naročili. V Šmihelu ima vsa stvar sorodstvene korenine in če mene vprašate potem ne verjamem v dobrodelnost nikogar, posebno če gre za ekonomske odločitve. Jaz sem tovarišem iz Celjskih mlekarn poseg v Šmihel odsvetoval, jasno mi je, da moramo dosežke v našem kmetijstvu spoštovati in naša zadruga je bila glede razvoja zelo napredna in prizadevna. Vsekakor zagovarjam skupna dogovarjanja in ne samovoljne korake. In vse poti do kmetijstva v okviru naše občine so možne le preko zadruge v Mozirju.
Matija Petrin je potem povedal, da že dolgo sodeluje v zadružni hranilnici in dobro \ e kakšni denarji so pritekli iz Ljubljane in kaj se je za ta sredstva uspelo narediti. Tega ne kaže podcenjevati. Mi smo, je dejal Petrin prišli z beraške palice na visoko mehanizirane kmetije, to je zasluga sodelovanja z našo zadrugo, tčga ne kaže prezreti. Cene pa morajo življenjsko reševati in ne uradniško. Včasih so naši predniki dajali desetino, danes pa dobimo le tretjino cene za mleko plačane, torej dajemo dve tretjini...
Vlado Klemenčič je poudaril, da so radi prišli na razgovor. Mislim, je dejal, da smo kar dosti razčistili, potreben pa bo razgovor med mlekarnama in zadrugo. Postopke takih oblik, kot je bilo to v Šmihelu je treba obsoditi, to ni sprejemljivo. Razumem, daje treba boljšo ponudbo pretehtati, zato kmetom v Šmihelu tega ne zamerim. Vendar pa ugotovimo, če je ponudba stvarna, tako bo odpadel občutek, da bi nekdo lahko nekaj pridobil, pa so drugi to preprečili. Vprašanje sirarne je treba ekonomsko in tehnično pretehtati. V ostalem pa ni prav da smo dvolični. Ne moremo sedeti na dveh stolih. Vsaka odločitev je lahko tvegana, posebno če temelji na nekih ponudbah, ki niso tudi utemeljene. Če potem s sodelovanjem po novem ne bi bili zadovdfjni, ni koraka nazaj! Tu se ne kaze igrati. Starejši kmetje so danes iz izkušenj govorili, pa je treba tudi njim prisluhniti. (Nato je pojasnil še nekatere okoliščine sedanjega ekonomskega trenutka v naši družbi).
Prav je da smo si stvari povedali, je dejal predsednik občinske skupščine Anton Boršnak. Mislim, da smo odprta dolina, povezani srno že na vse strani, nič se ne zapiramo. Boleč?) iJScfgV da ukrepamo mimo veljavnih družbeniki norm, to obsojam. Vse je pa izziv Mercatorju.
Zaključno besedo je povzel Alojz Plaznik, kije dejal, daje zgodovina nekega razvoja za , fšb žSnimiva in resnična. Zaključne misli Vlada Klemenčiča v celoti podpiram. Razvoj a'n e iporcmo doseči preko noči in mi v zad-?Ug(£nTO zg uspešen razvoj in nihče ni Šmihe-Ičanov obsojal, bo pa izhod izvsega mogoč le skupno in z dobro voljo. Upoštevajmo načela.''zadružništva, ki pomenijo jačanje solidarnosti, tako so delali že naši predniki.
Razgovor je zaključil Zdravko Novak z željo, da bi v medsebojnem razumevanju poiskali najboljb rešitev in to v okviru zadruge. Seveda'pa temu sledi razgovor na širši ravni.	1.
Številka 6 — Junij 1987
Revije naših zborov
100 let mozirskih gasilcev
organizacije—na—pogosti. Razumljivo, čevemo.da
Druga pevska revija pa je potekala dne 30. maja t.l. v Lučah. Tu so nastopili ženski, moški in mešani pevski zbori iz vseh krajev naše občine. Koncert se je odvijal v prostorih tamkajšne osnovne šole, ki so se pokazali za tako prireditev kot zelo primerni. Sola je gostoljubno sprejela v svoje razrede vse nastopajoče pevce, zbore, organizatorji pa so se potrudili, daje revija brez zastoja in zelo lepo potekala.
Pred poslušalci so se zvrstili trije ženski, štirje moški in en mešani pevski zbor. Vsi so solidno odpeli svoj program — po 3 pesmi in pokazali, da pevska tradicija v naši dolini ne usiha. Razveseljivo je bilo videti, da so se nekateri zbori kar precej pomladili in številčno okrepili, pa tudi umetniški nivo njihovega petja se je vidno dvignil. To so občutili tudi poslušalci, ki so nastopajoče za vsako pesem nagrajevali z navdušenim amplav-zom. Zaključek revije so popestrili še pevci iz Vojnika pri Celju, ki so se kot gostje udeležili revije in res vzorno odpeli svoj program, katerega so morali na željo poslušalcev kar precej podaljšati.
Čeprav naš čas v bližnji preteklosti ni bil ravno naklonjen amaterskim pevskim zborom, pa se zanimanje za zborovsko pesem vendar le spet prebuja. To se opaža na vsem našem slovenskem prostoru, obe reviji pa dokazujeta, da se to dogaja tudi pri nas. Nedvomno ima zato zasluge tudi vsakoletna manifestacija pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zato bi bilo prav, da bi naše zbore pri njihovih prizadevanjih podprli. Če že pevcev ne moremo denarno nagraditi, jim nudimo vsaj moralno oporo s tem, da vrednotimo njihovo delo v pevskem zboru kot družbeno koristno ter jim, v kolikor so zaposleni, omogočamo nemoteno sodelovanje pri svojem zboru.
-cm-
Gasilsko
tekmovanje
Pred časom je bilo konec tedna v Lučah ob Savinji člansko in mladinsko prvenstvo občine Mozirje. Nastopilo je 32 desetin. Pri članih so zmagali gasilci iz Nazarij, pred Gorico in Radmirjem, pri članicah Gorica pred Lučami in Novo Štifto, pri mladincih so bili najboljši Radmirčani, pri mladinkah pa znova Gorice.
J. P.
skupnosti hrani listino s katero je župan trga Mozirje že v letu 1825 razpisal vplačilo prispevkov za nabavo dveh brizgaln. Obremenitev posameznih hiš je bila ustrezna gmotnemu položaju posameznika, tako so plačali premožnejši več kot manj premožni, vendar pa je plačilo bilo obvezno in višina kar določena.
Iz preteklosti Mozirja vemo, da so v trgu bili večji požari kar
mm novice 3
v
Ivan Glojek - Zvipel
Človek je bil žrtev brezvestnega voznika pred svojim domom, ki je iz roda v rod pomenil Žviplom trdno gnezdo.
Ivan Glojek—Žvipel se je rodil v Šmartnem ob Dreti 14. 2.1900 kot sin uglednega kmeta in gospodarja. Po končani osnovni šoli v domačem kraju so ga vpisali v gimnazijo v Celje kjer je dočakal začetek prve svetovne vojne in se prav zaradi nje vrnil na domačijo ob Dreti. Tako je pač usoda nanesla, da je tudi on stopil na pot kmeta, lesnega trgovca in splavarja. Gospodar na domačiji je postal 1928 in s tem zatrl v sebi željo po šolanju. Je pa res, da je večkrat dejal, da je pač zemljo bolj ljubil kot vse drugo. In ostaljije zvest vse do trenutka, ko je pred domačim pragom izdihnil.
Med obema vojnama je bil napreden in dober gospodar. Ko sem nekoč govoril z nekdanjim žagarjem, kije delal na Žviplovi žagi, mi je ta povedal kako je mladi Ivan v prvih povojnih letih pravično ravnal, ko je proti volji lastnega očeta zaščitil delavce na žagi. Ljudje so ga zaradi pravičnosti in dosledne poštenosti cenili. In ko je naša domovina ječala pod bremenom nemške zasedbe se je iz notranjega prepričanja uprl nasilju in se vključil v OF. Njegov delež osvoboditvi je bil velik, niti čas prebit v celjskih zaporih ga ni strl. Ostal je zvest svojim načelom in se ni pokoraval tujcu.
Po končani drugi vojni je spet njegova pozornost veljala kmetiji. Bil je predan socializmu in se vključil v ZK in ostal njen član do smrti. Požgani domovi v Zadrečki dolini so silili k vsestranskemu družbenemu delu tudi Ivana Glojeka in ko so ljudje zaživeli v urejenih razmerah je obrnil vso svojo pozornost napredku kmetije. Bil je vzor naprednega kmeta, zadružnika in je kot tak vedno znova strpno dokazoval drugim pomen na-
predka v kmetovanju. Množice so tiste čas hodile ogledovati njegovo domačijo in gospodarstvo. Bil je vzor tako v pogledu napredka, kot tudi v človečnosti. In takega bomo pomnili.
A. V.
Uspeh naših pionirjev
Urednik Delavske enotnosti je obiskal tokrat našo občino. Razgo-varjal se je o delu sindikata v Glinu, kasneje pa še o zagatah pri mlekarstvu v ZKZ. Z leve: Ivan Purnat, Pavle Pukart in Marjan Horvat
Sindikat v Glinu
Tradicionalna prireditev na Rečici
Zabavno v Savinjskem gaju
našo občino zastopala skupina šole II. grupe odredov Mozirje in dosegla 4. mesto. Tekmovanje je potekalo v Laškem in treba je poudariti, da v hudi konkurenci, zato je uspeh naših mladih omembe vreden.
Prihodnje leto bo regijsko tekmovanje za osnovne šole, srednje šole in za mlade zunaj šol v Mozirju.
8.	uri, ob 9. uri pa bo nogometno srečanje ženskih ekip. Tega dne bo ob '7. uri gasilsko slavje s številnimi gosti Od blizu in daleč. Ob 18. uri bo gasilska povorka, nato pa bo veselica. Naslednji dan, to je 5. julija bo ob 15. uri srečanje krajanov v športnih igrah po tem pa bo spet veselo. Izkupiček od prireditev namenjajo ureditvi otroškega igrišča, olepšavi kraja in še kakšni koristni izboljšavi na Rečici.
Organizatorji zagotavljajo prijetno zabavo, seveda pa odlično gostinsko.oskrbo, z drugimi besedami, dobro pijačo in jedačo!
Mesec maj so nam popestrili dnevi petja. S presledkom komaj šest dni sta si namreč sledili dve občinski reviji pevskih zborov, ki jih je organizirala občinska Zveza kulturnih organizacij Mozirje, kot je to že dolgoletna tradicija. In pokazalo se je, da vzbujajo te vsakoletne pevske prireditve vedno več zanimanja med našim prebivalstvom.
Prvo pevsko revijo smo imeli priliko poslušati dne 24. maja t.l. v dvorani Delavskega doma v Nazarjah. Bila je to revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol občine Mozirje. Revija, na kateri je sodelovalo devet pevskih zborov s skupnim številom skoraj 400 pevcev, je privabila iz vseh krajev občine množico poslušalcev, tako da je bila prikupna dvorana Delavskega doma premajhna in so se morali nekateri zadovoljiti s poslušanjem petja kar po zvočnikih, zunaj stavbe. K sreči je bil to kar topel in prijeten dan, da so se tako pevci kot poslušalci lahko zadrževali na prostem pred Delavskim domom, kjer je vladalo pravo praznično vzdušje in mladostni živ-žav.
Opazno je bilo, da so se zbori napram prejšnim letom številčno močno okrepili, saj so združevali po 40,50, celo do 60 mladih pevcev. Vidno so se povzpeli tudi v kvaliteti izvajanja svojih programov ter pokazali solidno pevsko znanje v dinamičnih odtenkih. Prijetno je bilo gledati sijoče obraze mladih pevcev in njihovo prizadevanje, da bi pesem čim lepše zvenela. Res so se potrudili dostojno predstaviti sadove celoletnega dela in nastop na reviji, ki je vrhunec celoletnih priprav, je za nje tudi nepozabno doživetje. Poedine pesmi so podpirali učenci glasbene šole s svojimi instrumenti, klavirjem, kitarami in harmonik ter pokazali pri tem veliko igralske spretnosti. Opaziti pa je bilo, da so dečki v pevskih zborih zelo šibko zastopani. Ali naši fantje res ne bodo znali več dostojno zapeti?
Organizacija prireditve je brezhibno potekala, saj so se poleg predstavnikov krajevne in kulturne skupnosti ter društva vidno angažirali tudi mladinci, za kar res zaslužijo pohvalo in priznanje. S tem so Nazarčani pokazali, da se zavedajo pomembnosti naše pevske kulture in so s svojo zavzetostjo dali temu pevskemu prazniku primeren povda-rek.
Že od daleč je vidno prizadevanje mozirskih gasilcev, da bi dograditev svojega doma čimprej končali, saj se pripravljajo na proslavo visokega jubileja svojega društva.
100 let obstoja res ni mala Stvar. Če pa k temu dodamo, da v primeru gasilcev ne gre le za obstoj, ampak za nenehno delo, potem je takšno slavje še bolj pomembno.
Za gasilske sploh velja pravilo, da so najdejavnejše pri nas. Skromna družbena sredstva zelo uspešno oplajajo s svojim delom. So dobro organizirani, sodobni in skrbijo za mlade kadre.
Sedaj pa spet k mozirskim gasilcem. Kot zatrjujejo v društvu, bo njihovo slavje izrazito delovno, nameravajo ga vključiti v program praznovanja občinskega praznika. Program seveda še
Gasilstvo v Mozirju ima globje korenine, kot jih dejansko poznamo. Namreč, Arhiv kulturne
so bile hiše največ lesene, strehe pa krite s slamo in skodlami. Zato so bili tudi potrebni gasilci, takrat so jih imenovali »požarniki«.
Gotovo največji požar je doživelo Mozirje leta 1580, ko je zgorel domala ves trg. Požar je uničil tudi vse trške listine, tako so morali tržani zaprositi oblasti za nove privilegije, ti so bili izdani s strani Karla V. leta 1581.
sokola. Z delovanjem pa so pričeli leta 1887.
Pred časom je sindikate obiskal pomočnik odgovornega urednika Delavske enotnosti Marjan Horvat. Zanimalo ga je delo sindikalne konference v Glinu in razmere, ki so nastale po udinjanju Hmezadovih predstavnikov na območje naše zadruge.
V	Glinu smo se sestali predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Purnat, Marjan Horvat, predsednik konference sindikata v Glinu Pavle Pukart in urednik Savinjskih novic.
Pavle Pukart je odgovarjal na vprašanja novinarja DE Horvata, seveda se je uvodoma predstavil, povedal je, da je lesni tehnik, da vodi pripravo dela v TOZD Stavbno pohištvo.
V	Glinu je zaposlenih 1150 delavcev od tega je 350 žensk. V skupnih službah dela 215 ljudi. Glin je leta 1985 izkazal poslovno izgubo, leto kasneje pa je zaradi ustreznih ukrepov po sanacijskem programu že pozitivno zaključil poslovno leto. Vzroki za takratno izgubo so bili pretežno v TOZD Iverna, ker se je čas remonta zavlekel, kasneje pa izpada proizvodnje niso mogli nadoknaditi. Seveda je težavam botroval tudi velik razkorak cen. No, lani so v Iverni dosegli rekordno proizvodnjo in sedaj dosega kakih 2/3 dohodka v DO Glin.
Glede osebnih dohodkov se je stanje tudi izboljšalo. V letošnjem prvem tromesečju so beležili povprečne OD z
160.000	din, kar je za 2,7% nad povprečjem v občini. Tudi pri izvozu so uspešni, saj je že v prvih treh mesecih večji od polovice lanskega (celoletnega). To pomeni, da so se prilagodili tržnim zahtevam in da marketinško obdelujejo trg. Seveda so dosegli takšne uspehe v glavnem v predelavi iver-nih plošč v sodobno pohištvo VARIO 2000. Drugače pa je v
stavbnem pohištvu, kjer upada zanimanje tudi zaradi nazadovanja stanovanjske izgradnje. Vendar pa izdelujejo le za znanega kupca, kar pomeni zmanjšanje nepotrebnih zalog.
Napredek se kaže tudi v uvajanju mladih strokovnjakov na vodstvena mesta v proizvodnji.
Res pa je, meni Pukart, da smo v prizadevanjih za inovacije zaostali. Sindikati se zavzemajo za oživitev te dejavnosti in predlagajo ustrezno službo, ki bi bdela nad pobudami za nove pristope. Sedaj pa ni opaziti kakega posebnega ustvarjalnega nemira med delavci.
Poleg že navedenih težav v stavbnem pohištvu je treba še dodati iztrošenost opreme.
Sindikat nima lahkega dela, šaj delavci zahtevajo najrazličnejša pojasnila in odgovore, ne le v ožjem smislu, tudi v širšem. Stanja se v naši družbi zelo hitro menjajo in so zato odgovori včasih kar težki. Slabo učinkuje na delavce nenehno govorjenje o potrebnih ukrepih, ugotavljanje stanja, premika pa se zelo počasi, namreč na bolje. To seveda povzroča malodušje. Je pa po drugi strani tudi res, da se za življenje delavca na sploh premalo zanimamo, gre tudi za njegov položaj zunaj podjetja. Tudi številna družbena telesa in vseh vrst množični predpisi vzbujajo nezaupanje, ker tako raste družbena nadgradnja, ta pa je draga. Treba je veliko pojasnjevanja, zaključi Pukart.
Delo republiškega odbora za lesarstvo je zadovoljivo. Res se trudijo, meni Pukart. Kar pa tiče republiških sindikalnih vodstev pa je med delavci mnenje, da si prizadevajo za delavstvo, vendar pa je opaziti premalo povezanosti in dogovarjanja med DPO na vseh ravneh. Tako prevladuje vtis, da včasih ni vklajenih ukrepov, to je seveda slabo!
Vsako leto se mladi po občinah pomerijo v znanju obrambnih veščin. Letošnje občinsko tekmovanje je pokazalo visoko stopnjo znanja med mladimi, za kar gre pohvaliti tako nje same, kot mentorje obrambne vzgoje po šolah. Seveda nudi mladim in šolam vsakršno pomoč Občinski štab TO Mozirje.
Na regijskem tekmovanju je
Zelo uspela prireditev krajanov Rečice oziroma krajevne skupnosti je že nekaj let njihova olimpijada. Letos bo na Rečici živo od 2. 7. do 5. 7. K temu bo pripomoglo slavje v počastitev 105 letnice domačega gasilskega društva, ki bo ta jubilej obeležilo s prevzemom dveh gasilskih vozil.
O programu pa naj zapišemo, da bo 2. julija ob 20. uri v šoli na Rečici otvoritev razstave domačega slikarja Gorana Horvata. Dan kasneje, to je 3. julija bo večer pod vaško lipo. Sodelovali bodo domači pevci in citraš iz Luč, pa še kdo. Turnir v tenisu bo 4. julija ob
Zadnje dni prejšnjega tedna so šoferji in avtomehaniki celjske regije opravili vsakoletna športna in strokovno-prometna tekmovanja. Organizirala so jih posamezna občinska združenja ZSAM, sklepno srečanje vseh tekmovalcev in družinskih članov pa je bilo v nedeljo na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju. Udeležba na tem srečanju je bila manjša, kot so jo organizatorji pričakovali, vseeno pa je bilo veselo in zabavno. Za vse udeležence so pripravili razne igre in tekmovanja, kot so testiranje iz cestno-prometnih predpisov, risanje prometnih risb, ki so jih kasneje razstavili in nagradili, tekmovanje v pikadu, precej šaljivo pa je bilo tudi pihanje v balon, ki so ga morali opraviti poklicni vozniki.
Šoferji in avtomehaniki so se pred tem pomerili v posameznih krajih v spretnostni vožnji s tovornjaki, avtobusi in z osebnimi vozili, v preverjanju znanja iz cestno-prometnih predpisov, v streljanju z zračno puško, šahu, ugotavljanju napak na vozilih in v podobnih strokovnih in športno-rekreativnih tekmovanjih. Praktične nagrade za najboljše so prispevali Gorenje, ZZAM Mozirje ZŽAM Velenje in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. Osrednja slovesnost ob regijski proslavi ob
13.	juliju bo v Žalcu, povejmo pa še, da je med posamezniki v skupni razvrstitvi zmagal Avgust Pfeifer iz Žalca.
J. P.
Dobro sodelovanje gasilcev GD Gorica z nemškimi gasilci iz Kuertna se kaže tudi v tem, da slednji pomagajo našim z raznimi vozili, ki so še v dobrem stanju in lahko našim gasilcem dobro služijo. Tri takšna vozila so ob zadnjem obisku pri nas pripeljali iz Zvezne republike Nemčije in jih izročili za potrebe naših delavcev.
Da je gasilstvo bilo narodnoob-nimajo izdelan, zato ga bomo rambnega značaja priča tudi objavili kasneje.	dejstvo, da so mozirski gasilci naj-
prej delovali kot del Savinjskega
Planinci planinskega društva uredili partizansko grobišče. Zabukovica čestitamo Planin- Pa ne samo to. Organizirate skemu društvu Ljubno ob pohod in pohodniki obiščemo Savinji, ob njihovi 35 letnici, spomenik pri Rabonu in na Naš spomin seže deset let Vahti. V Vodniku po partizan-nazaj, ob praznovanje 25 skih poteh teh spomenikov ni. letnice. Tedaj smo se visoko na Mogoče so premalo veličastni, Travniku spoznali in ob otvo- sestavljalci knjige pa niso ritvi Bivaka na Travniku izme- pomislili, da so narejeni iz njali prve besede. 1637 metrov srca. Spomenik na Vahti, visoko so zgradili bivak, ki še skromen lesen obelisk, spomi-kako služi pohodnikom po nja na veličastno dejanje par-Slovenski planinski poti. Tudi tizanskega bolničarja, ki do naši planinci imajo lep spomin zadnjega ni zapustil ranjenih na ta objekt, saj jim je na soborcev, daroval je življenje, njihovih poteh nudil prilož- čeprav, bi se sam lahko uma-nost, da so prenočili in niso v knil na varno, trdi temi tavali proti Raduhi. Marsikdo izmed letošnjih Spominjamo se razgovorov in pohodnikov, se je spomnil ugibanj, kje pod Komnom je besed, ki jih je zapisal sloven-bila partizanska bolnica. Tov. ski pesnik Janez Menart v Jordan nam je zagotavljal, da prvomajski številki Dela. Med je prehodil področje pod Ko- drugim je zapisal« »... Te bol-mnom in da ni sledu za bolnico, niške barake... so zadnje edino Tedaj smo čuli za bolnico, ki je res stvarno pričevanje o naj-nudila zavetje ranjenim bor- večjem dejanju, ki ga je kdaj cem in sram nas je bilo, da za zmogel naš narod ... Tu so in domačo bolnico ne vemo, pripovedujejo o obelisku, na vemo pa recimo zelo veliko o katerem je na vseh štirih bolnici Franji na.Primorskem. straneh popisana veličastna To Vaše in Jordanovo iskanje zgodovina slovenskega naro-ima ravno v tem velik pomen, da: zgodba o pogumu, iznajd-mladini ste odkrili domačo ljivosti, zanesljivosti, gospo-zgodovino, borbe na domačih darnosti in organizacijskem tleh, borbe, ki so bile teške, duhu ljudi, ki so zgradili in požrtvovalnost, ki je bila vodili te bolnišnice; in obenem velika in vse preveč zakrita, zgodba o neuničljivo moči pozabljena.	naroda, ki je te bolnišnice pri-
Še bolj smo bili presenečeni klicaI v življenje, ker ga je naslednje leto, ko ste že orga- gnala sla po svobodi in neo-nizirali prvi pohod na področ- niajna odločnost, da si bo je, kjer je bila bolnica. Bolelo PosleJ sam krojil svojo uso-nas je, da je lahko tako svetla do...« Te besede potrjujejo zgodovina zatonila tako kma- “«el, da ste Lubenci opravili lu v pozabo, saj nam je tedaj ogromno delo. Sedaj je na nas tov. Jordan pripovedoval, da ostalih, da sem pod Komen je sedel na skali, kjer je bila popeljemo mladino. Letos smo zapuščena spominska plošča na pohodu srečali mlade iz bolnici in za to ni vedel. In Ljubnega, iz Titovega Velenja, danes po devetih letih, po blh so naši pionirji m mogoče devetem pohodu ste Lubenci še pionirji kakšne druge šole. lahko ponosni za opravljeno Ah ni to premalo? Za Spodnjo delo. Na prostoru nekdanje Savinjsko dolino lahko rečem, partizanske bolnice so zelo da vse premalo, originalno nakazane posamez- . Hvala za opravljeno delo in ne barake, na novo ste posta- iskrene čestitke ob jubileju, vili eno izmed barak, lepo	Franc Ježovnik
Kmečke žene na izletu
Kar težko smo pričakovale dan, ko nas je avtobus popeljal tja na Gorenjsko na izlet, ki gaje pripravila naša zadruga (ZKZ Mozirje). Vodil pa ga je Lojze Tisnikar.
V Ljubljani se nam je pridružila pospeševalka KZ Medvode (Barbara) in nas najprej peljala v tovarno Rašica. Tam je bilo kaj videti, pa še nakupi lepih pletilj-skih izdelkov so bili mogoči. Pot nas je vodila naprej v Goričane, kjer smo si ogledale muzej, tudi to je bilo svojevrstno doživetje. Navdušilo nas je tudi Zbiljsko jezero.
Seveda je naša posebna pozornost veljala ogledu kmetije v Medvodah. Tam sta nas gospodar in njegova žena lepo sprejela. Pridelujejo veliko krompirja, poleg tega pa imajo dobro živinorejo. Ob izčrpnem pojasnjevanju je bil ogled zelo poučen, pa tudi razgovor s kmetom je dopolnil bogato vsebino videnega.
Kaj bi brez dobrega kosila, tega
smo imele na Katarini v gostišču Dobnikar. Tam smo se srečale še v predstavnicami zadružnic KZ Medvode. Seveda pomeni takšno srečanje izmenjavo mnenj in izkušenj, pa še marsikaj smo pokritizirale, največ tisto o cenah, o visokih zneskih za zavarovanje in še kaj. Seveda pa ni bilo predmet razgovora le tisto kar nas pekli, tudi vse ostalo bolj prijetno je zapolnilo čas našega bivanja med zadružnicami Medvode, ki so nam postregle še z njihovimi domačimi jedmi. Končno smo izrekle povabilo, da nas obiščejo v naši lepi dolini. To so tudi obljubile.
Na poti nazaj domov, smo obiskale še muzej na Urhu in prekrasen spomenik padlim v NOB. Na Trojanah pa so nam postregli z večerjo, tam je bil tudi neke vrste zaključek izleta, pa kar rade smo spet krenile proti domu.
Vsem, ki so nam omogočili ta izlet se lepo zahvaljujemo!
Fanika Pustoslemšek
Občinsko tekmovanje pionirjev
Kolo je in bo priljubljeno prevozno sredstvo starejših, predvsem pa mladih ljudi. Vedno bolj je uporabljeno, saj se z njim prijetno predvsem pa zdravo rekreiramo. Ta rekreacija pa zahteva na žalost tudi človeška življenja. Na naših cestah ugasne vsako leto za en razred mladih ljudi. Zato je potrebno mlade poučevati in jih seznanjati s prometnimi predpisi.
Ena pomembnejših nalog naših šol je, da učence izobražujejo v tej smeri. Tisti pa, ki kažejo več veselja in zanimanja za to področje, pa se vključujejo na šolah v prometne krožke, ki delujejo vse leto in kjer si znanje poglabljajo. Nato se vsako leto 8 najboljših učencev iz .vsake popolne O.Š. v občini
pomeri v teoretičnem znanju in spretnostni vožnji. Letos je bilo tekmovanje »Kaj veš o prometu« dobro organizirano v Lučah.
Najboljši na tem tekmovanju je bil Evgen Jurič iz O.Š. Mozirje, na drugo mesto se je uvrstil Ciril Sem prav tako iz O.S. Mozirje in tretje mesto je zavzel Blaž Presečnik iz O.Š. Gornji grad.
18.	4. so se v Portorožu pomerili najboljši iz 58 slovenskih občin. Tekmovalec, ki e predstavljal našo občir.o je os’ rji! odlično 17 mesto.
Poleg znanja op rmetnih predpisih je za 'arno vožnjo pomembno ti di pravimo opremljeno kolo. Šole skrbijo tudi za to. Vsako leto pregledajo kolesa in le pravilno opremljeni prlepijo nalepke.
Kovinski delavci Komunalnega podjetja so si pomagali, ko so sami naredili stroj za krivljenje pločevine večjih razsežnosti. Tako so prihranili drago prevažanje pločevine v Celje, sedaj lahko ta dela opravijo kar doma.
Se o prometu
Stanje prometne varnosti na območju občine Mozirje je še vedno pereče vprašanje, katerega občutijo večina vsi občani naše občine, predvsem pa udeleženci v prometu. V letu 1986 se je na območju naše občine dogodilo 36 prometnih nezgod, v katerih je bilo kar 44 udeležencev v prometu poškodovanih. Posledice prometnih nesreč so bile naslednje: štiri osebe so izgubile življenje, 21 je bilo hudo telesno poškodovanih. Lahko telesno pa je bilo poškodovanih 19 oseb, skupna materialna škoda pa je znašala na vozilih, ki so bila udeležena v prometnih nezgodah 19.560.000 din. Največ" prometnih nezgod se je dogodilo zaradi neprimerne hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in pa izsiljevanja prednosti. Dogodile so se tudi 3 prometne nezgode s pobegom.
Pri tem je potrebno poudariti, da je za delavce PM zelo pomembno, da so o tovrstnih prometnih nezgodah čim prej obveščeni, saj takojšnja prijava daje veliko večjo možnost za odkritje tovrstnih povzročiteljev prometnih nezgod. Pri tem je en udeležence v prometu poškodbam podlegel, dva pa sta bila telesno poškodovana.
Na podlagi statističnih podatkov lahko zaključimo, da prometna varnost v naši občini ni najbolj. zadovoljiva. V zadnjem času opažamo, ko se
Goran Horvat je prijeten sogovornik. Ko sem ga nekega deževnega popoldneva obiskal, je pravkar krotil svoji dve živahni hčerki in se opravičil, da je žena pač od doma in tako pade skrb za mali nanj... Pa ti dve deklici nista nič motili najinega razgovora, saj je bilo kar prijetno poslušati med resnimi besedami veselo otroško čebljanje.
Ni čudno, da kot strojni diplomirani inženir slikate in ne gradite strojev?
Človek se pač najde, morda tudi pozno v življenju, je odgovoril Goran, no mene je že od malih nog veselilo risanje, sicer pa je moje načelo, da je važno delati in temu sem zvest. Študij mije marsikaj razkril, šola človeku daje razgledanost, veselje pa je nekaj drugega in če ga človek v sebi odkrije za kaj drugega kot mu veleva stan, pač moraš po tej poti. Moja je bila res nekoliko lažja, zahva-
bliža poletje, da je na cestah vse več voznikov motornih koles in koles z motorji, ki so na cesti zelo neprevidni in s svojo neprevidnostjo in objestnostjo ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Tu gre predvsem za mladoletne voznike, ki še nimajo vozniškega dovoljenja, oziroma potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov, tako zaradi neizkušenosti in neprimerne hitrosti povzročijo prometne nezgode. Tu pa bi morali starši teh voznikov posvetiti več pozornosti za varnost svojih mladoletnih otrok in jim preprečiti vožnjo po cestah, dokler še nimajo ustreznih izkušenj in znanja. Posamezni starši pa ravnajo ravno nasprotno, saj kupujejo svojim otrokom kolesa z motorji in jim tako omogočajo, da se na cesti izpostavljajo nevarnosti, oziroma ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, kršijo cestno prometne predpise.
Prav bi bilo, da bi v vseh sredinah posvečali več pozornosti prometni problematiki v naši občini, saj vemo, da je človeško življenje največja dobrota naše družbe, katero je večkrat ogroženo na javnih cestah.
Velik prometni zamašek pa seveda povzroča v trgu v Mozirju neurejena avtobusna postaja, kakor tudi pomanjkanje parkirnih prostorov za tovorna in osebna vozila.
ljujoč se mojemu očetu, ki mi je stal ob strani in mi pomagal prebroditi marsikatero prepreko do odločitve; pa mi ni žal. Slikam iz ljubezni, ta pa je odraz moje notranjosti v odnosu do ustvarjanja. Oče mi je vedno dejal, da za poklic slikarja ni dovolj le znati risati, poklic umetnika je težak in treba se je krepko spoprijeti s trenutki dvomov, ki so pač posledica doživljanja določenih načinov življenja. Tudi rutina prihaja s časom in delom, to pa ne pomeni ustvarjanja tja v en dan.
Ali to pomeni, da ste krenili po poti očeta?
Ne, sin ni šel po poti očeta, iskal je svojo pot do izpovedi. Vsakdo pač ima svoje oči s katerimi po svoje vidi. Moje načelo je »packe oživeti, realnost popačiti...«. Včasih prenašam na platno vse svoje občutke in sliko časa v katerem živim. Zato me zelo priteguje boj za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Tu smo zelo glasni, pa skromni v dejanjih. Mislim, da je treba na te zablode tudi likovno odgovarjati, to tudi delam, pa čeprav me marsikdo ne razume. Prizadevam pa si, da bi mojo izpoved razumeli ljudje med katerimi živim in delam, zato rad govorim o svojem delu z ljudmi, ki jih naključno srečam, ali pa s tistimi, ki me obiščejo.
Goran Horvat se bo v času letošnjih prireditev na Rečici predstavil v svojem domačem okolju s platni in tudi z drugimi izdelki iz svoje umetniške-delavnice. Razstava bo odprta 2. julija 1987 ob 20. uri v avli šole na Rečici.
A. V.
Pripadniki CZ v tekmi
Tekmovanje pripadnikov Civilne zaščite naše občine je, bilo ob lepem vremenu nä Pobrežju. Udeležba je bila dobra, saj je tekmovalo 10 enot iz krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij. Na lepo pripravljene tekmovalnem mestu seje tako zbralo 120 tekmovalcev. Tekmovali so v dveh veščinah in sicer z motorno brizgalno in v štafeti z ovirami.
Prvo mesto so dosegli pripadniki CZ iz Gornjega grada,
drugo iz Nazarij in tretje pripadniki CZ in DO Gorenje— Glin.
Prireditev je bila odlično pripravljena in je v vsakem pogledu potrdila dobro organiziranost CZ in organizacijske sposobnosti organizatorja.
Na prizorišču je bilo opaziti veliko gostov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, manj pa je bilo predstavnikov javnega življenja.
«■
Nekako med dvema dolinama na višini kakih 800 metrov leži lepo urejena kmetija Valentina Mavriča — Petka. Do tja vodi lepa hribovska pot in če je človeku vreme naklonjeno, je že vožnja do domačije poseben užitek tako v razgledu, kot v občudovanju narave.
Urejenost domačije je na izredni višini kulturne in gospodarske razgledanosti. In ko nanese govor o prednikih, potem slišimo trditev, da so že ti bili napredni, gospodarni in ugledni. Tako torej iz roda v rod. Ni da bi človek hvalil brezhibno čistočo v gospodarskih in drugih poslopjih, gre bolj zato, da veje na prvi pogleg povsod red.
Valentin Mavrič, sicer tudi predsednik Zadružnega sveta pri naši zadrugi, rad pove kako je skupaj s svojo ženo doslej gospodaril, kako je zadaj za gozdom uredil lep travnik na mestu slabega gozda, kako skuša posvetiti še tako malim podrobnostim pozornost, da bi pač bilo lepo živeti in delati tu v hribih... V hlevu ima 15 glav, usmerjen pa je v mlečno proizvodnjo odkar mu je inž. Dolfe Cizej leta 1969 naredil preusmeritveni načrt za njegovo kmetijo. To so bili prvi začetki sodobnega gospodarjenja in blagovne proizvodnje na kmetiji in pri tem ne pozabi poudariti vso možno pomoč zadruge. No, res, pravi danes so žal postali kmetijski pospeševalci pri zadrugi neki uradniki, ne po svoji volji, pač pa zaradi vse večjih zahtev po pisarniškem delu. To po njegovem prepričanju že ni dobro! Toda tu je zadruga nemočna.
Mleko je treba spraviti v dolino, je bilo naše vprašanje. Ja, skupaj imajo kmetje tega predela urejeno prevažanje mleka, pač vsak določen čas. Beseda še vedno velja, kot je nekoč pri »cirngi«*za pastirja na planini. Nič ni treba pisati, mož je ostal beseda!
Med ogledom bližnjih površin nas je pot vodila skozi gozd. Z vso žalostjo v glasu je Mavrič opozoril na vse več suhih dreves. Ob tem je izrazil skrb kaj bo v naprej. Kaj bo na tej zemlji, če bomo gozd uniči-' li. In smo na najboljši poti, da to storimo. Brezbrižnost glede tega pač ne pozna meja. Čudno, saj bo tako početje
prizadelo tudi tisto, ki danes o vsem odločajo, tako pri nas kot v svetu. Vsi ti očitno nič ne mislijo na svoje potomce, sicer bi tega ne počenjali. Še danes vemo, da so neki Feničani posekali gozdove v Dalmaciji... in tam je kamen, tam marsikje ni življenja. Pa tudi drugih primerov je dovolj, doma in po svetu. Samo videti jih je treba in misliti je treba na ohranjanje življenja na zemlji kjer živimo, vsaj to smo dolžni. Kaj bo če bomo vse podredili nekim papirnatim načrtom, ki bodo končno rodili zlo. Škoda, ko ne mislijo tudi tisti, ki so odločujoči na kvarno početje njihovih načrtov in početja. Kar spomnimo se na Černobil, še nekaj podobnega pa ne bo treba več skrbeti za širitev napredka na račun zdravja ljudi in uničevanja narave.
Govorili smo tudi o gospodarskih skrbeh našega kmeta. Razkorak cen, ki je opazen v kmetijstvu in industriji je v veliko škodo kmetijstva. Ko da tu ni potrebno vlagati velikih sredstev, ali pa ko, da naj nosi levji delež nekega standarda kmetijstvo. K temu so potem razne drobne brige, kot nedorečeno umetno osemenjevanje. Poti osemenjevalcev vodijo le do določenih točk, tja pa je treba s hribov pripeljati kravo in tam včasih čakati, saj veterinar nima le osemenjevanja. Tu gre za organizacijske slabosti, ki jim poenostavljeno rečemo kar denar. Pa ni vse le denar, treba je prisluhniti kmetom v njihovih zahtevah. Saj ne zahtevajo nekaj, česar z malo volje ne bi skupaj zmogli.
Kot predsednik Zadružnega sveta zadruge seveda skrbno spremlja zadeve okoli kmečkih zahtev v Šmihelu. Kot kmet, ki ima podobne težave okoli osemenjevanja in cene mleka, je prepričan, da bo prevladal razum in razsodnost. Meni, da takšne igrice za kulisami niso v korist niti kmetom niti zadrugi, pa tudi ne družbi. Znano je, da gre ribič na lov ir natakne na trnek črva, pa ne zato, da bi ribe nasitil,'pač zato, da bi jih ujel. To je stara modrost, le pozabimo nanjo k6 prevladata v človeku gnev in jeza. Kmet seje vedno boril vepdar pa je pri tem ostal zvest svojemu narodujn zemlji, zate bodo tudi v Šmihelu naši: skupno ‘pot.
Na kmetiji Petek v Florjanu je vse na svojem mestu. Primer kako si da ohraniti stara lesena stiskalnica. Je hkrati okras in dokaz nek danje tehnologije
Seja komunistov Mozirje fl’’ 'I
Na 5. seji Občinskega komiteja ZKS so obravnavali oceno b razmerah in stanju med komunisti v DO Smreka Gornji grad po razpustitvi osnovne organizacije ZK. Dalje so prerešetali Ocene programskih sej osnovnih organizacij ZK. Predmet razprave in sprejetja je bil tudi delovni načrt OK ZKS Mozirje za letos. Pregledali so finančno poročilo za leto 1986.
Posebno dolgo so se zadržali pri poročilu posebne komisije CK ZKS iz Ljubljane, kije pregledala stanje v Smreki in pripravila izčrpno poročilo o ugotovitvah. Prebral ga je v imenu komisije Jože Utenkar, ki je uvodoma poudaril, da je bil namen komisije predvsem pomagati komunistom iz zagate v katero so zašli po prekinitvi dela lani. Pomagali pa naj - bi tudi vsem delavcem te delovne organizacije. Naloga ni bila lahka, je menil Utenkar, saj je Šlo z njihove strani za voljo do demokratičnega dialoga s katerim bi morali doseči določene cilje, prav to pa so v Smreki zanemarili. Vsekakor bo treba pritegniti vse dejavnike v DO zato, da bi se samoupravljanje poglobilo. Se danes se ne da ugotoviti zakaj dobro začrtanih nalog v Smreki niso izvrševali. Pri delu se komisija ni spuščala v ekonomska vprašanja kolektiva.
Med temeljne ugotovitve skupine iz CK ZKS spada predvsem slaba obveščenost, odločanje v ožjem krogu, v osnovni organizaciji ZK posamični interesi, medsebojno prikrivanje poslovnega stanja, neverjetna metoda, da se disciplinsko postopa proti osebam v ZK, ki so opozarjale na nekatera kritična stanja in slabosti v DO. Seveda komisija ni nakazala ukrepe zoper ugotovljeno stanje, ker meni, da je te treba širše dogovoriti, vsekakor pa si bo še naprej prizadevala pomagati po potrebi tej delovni organizaciji.
Ker je bilo poročilo komisije CK ZKS dostavljeno vsem udeležencem seje, je predsednik OK ZKS Mozirje menil, da ga ne bo treba brati in je odprl razpravo.
K besedi se je oglasil direktor DO Smreka. Pripravil je obsežno pisno razpravo, ki jo je prebral. Iz vsebine bi lahko povzeli, da pripisuje razmeram, ki so nastale po zaostritvi v Smreki vzrok za viden padec storilnosti. Politična neizkušenost dejavnikov tja do občine je tudi vzrok za kritično stanje. Pred dogodki lani so se širile neresnične vesti, te so bile celo posredovane na fotokopijah. Na samem zboru delovnih ljudi po prekinitvi dela je poročilo sekretarke OO ZKS sprožilo veliko nervozo. Nekatere od njenih ugotovitev so bile očitno prenapete, osebne in netehtne. Zato smo zahtevali naj oceno podpiše kot osebno in ne kot skupno dogovorjeno na seji komunistov v DO. V nadaljevanju je direktor Kopušar opisoval potek raznih sestankov, pogovorov in razgovorov. Potem pa je ugotovil, da je iz vrst komunistov v Smreki izstopilo nekaj dobrih in prizadevnih članov, kar je vsekakor določen znak. Dalje je orisal nekatere poslovne okoliščine, ki do dogodkov ob prekinitvi dela sploh niso bile slabe. Po tem pa seje vse skupaj hitro slabšalo, ker je sestankovanje zamenjalo delo. Občutno se je tudi poslabšala oskrba s surovino, kar je tudi vplivalo negativno. Glede vključitve Smreke v SOZD Slovenijales pa je bil o tem seznanjen predsednik IS SO Mozirje, ki se z našo namero ni,stri-njal. Pozneje pa smo predložili ekonomski elaborat, kot ufsrhe-ljitev naše namere Izvršnemu svetu naše občine.
Spregovoril je sekretar ZS v občini Franc Boršnak, ki je poudaril, da so DPO občine skupaj izdelale takratno oceno o vzrokih za kritično stanje v Smreki. Vsekakor je predsedstvo sindikatov menilo, da je glavni vzrok za zaplete v obnašanju direktorja DO. Predolgo so se ubadali s kadrovskimi težavami, osebni dohodki pa so bili že nekaj let sem kritični. Vse to je bila osnova za sestavo stališča, kije bilo v imenu DPO občine prebrano na zboru delavcev po ustavitvi dela. Marsikatere trditve tovariša direktorja nikakor ne držijo.
K besedi seje oglasil predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak, ki je dejal, da je na vseh zborih bila podana natančna informacija, tudi oporekanje stališčem DPO je neumestno, je pa vprašanje kdaj je bil kolektiv
dobro informiran in kdaj ne. Je pa tudi vprašanje, če bi delavci kaj drugače ravnali tudi ob najboljših oblikah obveščanja. Čudno, vsi dejavniki zunaj kolektiva so krivi za zaostreni položaj, le tisti ki vodijo ne, tako vsaj izzveni mnenje tovariša direktorja. Nikakor ni sprejemljivo trditi, da je za vse slabosti znotraj kolektiva kriv nekdo zunaj njega.
Predsednik tovariškega razsodišča pri OK ZKS Mozirje Rudi Zager je pojasnil prizadevno delo tega telesa ZK pri razčiščevanju krivde v krogu komunistov znotraj Smreke. Bistvena vprašanja so temeljito razčistili in vsakdo je imel možnost tovariškega pogovora in besede. Naša ocena se domala ujema ? oceno CK ZKS, ki smo jo v pisni obliki vsi prejeli.
Nekdanja sekretarka OO ZKS v Smreki Urlepova je povedala, da je čas v katerem je morala sestaviti oceno terjal hitro delo, zato je morda bilo pomanjkljivo. Oceno pa so člani ZK v naši organizaciji sprejeli, zakaj soji pozneje oporekali? Zakaj so bile tri tovarišice, med njimi tudi jaz, obdolžene, mene pa so postavili pred disciplinsko komisijo v DO. Pred to komisijo so nekateri člani ZK spremenili prejšnje izjave. Sploh pa ne razumem zakaj o tem toliko besed. Če pa gre za izstope iz ZK, pa bi rekla, da so ti posledica dejstva, da se komunisti v ničemer niso mogli v kolektivu uresničevati.
Tovarišica Plaznikova, sekretarka IS SO Mozirje je trdila, da ekonomski elaborat Smreke o vključitvi v Slovenijales na IS ni bil obravnavan. Zato tudi ni bilo mnenje našega izvršnega sveta kjerkoli podano. Okoli osebnih dohodkov pa so znani ukrepi, ki smo jih vsem delovnim organizacijam enako posredovali, to je bila naloga vseh izvršnih svetov, torej tudi našega.
Sekretar OK ZKS Mozirje Miran Bele je nato povedal tisto o tem, da gozda ne vidimo, drevesa pa preštevamo. Vse skupaj daje videz, kot da obravnavamo isto stvar na dveh ravneh. Ko sem poslušal razpravo v Smreki, sem imel občutek da nismo v isti ZK. Hvaliti in božati ni vedno dobro, kritične besede pa še ne pomenijo obsodbe. Daje kadrovsko stanje v Smreki zelo kritično je vsem jasno. Mi se ne moremo pravniško pogovarjati, pač pa tovariško, kot je to običaj v ZK. Ocene, ki niso kritične so hitro sprejete, če pa so kritične pomenijo največkrat v očeh nekaterih napad od zunaj. Ocena CK ZKS je utemeljena in ustrezna.
Ponovno je član komisije Utenkar pojasnil, da so vsa razpoložljiva gradiva iz vseh virov temeljito proučili, vse pa so s člani DPO v občini še dopolnili. Menim, da tovariš direktor ni objektiven, ko trdi, da je treba krivdo za slabo stanje v Smreki iskati le zunaj njega. Nismo dobili občutka v pogovoru z občinskimi dejavniki, da je treba tovariša direktorja odstaviti, kaj takšnega nismo zaznali. Komisija pa je bila seveda neobremenjena z dogodki v preteklosti, zato smo prepričani, da so naše ugotovitve podane v gradivu utemeljene. Res pa bi bilo lahko naše poročilo veliko ostrejše. Smo pa še nadalje pripravljeni sodelovati, da bi se stvari uredile.
Zaključek je sklenil predsednik OK ZKS Mozirje Miro Strašek z ugotovitvijo, da je spremljanje dogodkov v Smreki bilo težko. Res je, da je ocena DPO ob stvari bila preskromna, ko pa je šlo za časovno stisko. Pozneje v kolektivu ni bila sprejeta. Kakršne razmere so bile, ni kazalo močneje vplivati na dogajanja. Očitki, da gre z naše strani za osebna obračunavanja so iz trte izviti. Prav zaradi dosledno poštenega odnosa do DO smo želeli oceno delovne skupine CK ZKS.
Nato so člani komiteja oceno sprejeli, ob tem se je en član vzdržal. Vse ostale točke dnevnega reda so potekale hitro in tako so člani komiteja sprejeli poročilo o opravljenih programskih sejah osnovnih organizacij v občini. Gradivo je namreč nazorno prikazalo sliko, tako so lahko o tem tudi hitro sprejeli stališče.
Program dela komiteja je bil pravtako predložen pisno in dobro pripravljen, člani komiteja so ga sprejeli, sprejeli pa so tudi finančni načrt in poročilo o njem.
A. V.
v
Se okoli prevozov
Alpinci odhajajo v Ande. Pred zgradbo skupščine občine jim je srečno pot zaželel Martin Aubreht
Preverjanje obrambe
V sredini maja je OK ZRVS Mozirje kakor vsako leto organiziralo preverjanje znanja vojaških starešin iz mozirske občine. Preverjanje znanja je potekalo v obliki taktičnega pohoda z delovnimi točkami.
Vsako leto je taktični pohod organiziran v drugi krajevni skupnosti. Letos je na vrsto prišlo Ljubno in ker Planinsko društvo Ljubno ravno v tem času organizira tradicionalni pohod na Travnik s proslavo pri partizanski bolnici, je bilo logično, da se oba pohoda združita.
Pot do partizanske bolnice Celje je bila kar naporna, zato so bili člani ZRVS näd 50 let letošnjega pohoda oproščeni.
Na pohodu so vojaške starešine opravljale tudi določene naloge in reševale teste z vojaško tematiko. S tem pohodom je bil za letošnje leto zaključen program izobraževanja vojaških starešin. Ker je bil v zadnjih nekaj letih opazen nenehen padec udeležbe na predavanjih in usposabljanjih, je v letošnjem letu predsedstvo OK ZRVS Mozirje sklenilo ta trend padanja ustaviti.
Prvi rezultati se že kažejo, saj se je letos udeležba na predavanjih
približala devetdesetim odstotkom.
Predsedstvo OK ZRVS ocenjuje, da je usposabljanje v lanskem letu teklo po programu, še vedno pa ne moremo biti v celoti zadovoljni z delom nekaterih krajevnih organizacij ZRVS. Na njih temelji kar velik delež vsakoletnega usposabljanja. Krajevne organizacije bi morale organizirati tekmovanje v streljanju z zračno puško, lahko bi organizirale orientacijska tekmovanja, njihovi člani bi se lahko udeleževali raznih memorialnih športnih prireditev itd. Vendar je bilo le malo tega realiziranega. Ravno na ta način bi popestrili usposabljanje vojaških starešin, kar tolikokrat zahtevajo nekateri člani.
V naši občini bi lahko le z velikimi težavami in z velikimi finančnimi stroški organizirali takšno usposabljanje, kot ga lahko v nekaterih velikih centrih, kjer imajo vojašnice pred nosom.
Zato bi morali popestritev in nove oblike usposabljanja iskati in organizirati ravno v krajevnih skupnostih, saj so tam lahko najbolj prilagojena željam in potrebam posameznika.	^ p
Izobraževanje delegatov
Po programu družbenopolitičnega izobraževanja v letu 1987 za delegate vseh delegacij skupščin DPS in SIS je Klub samoupra-vljalcev občine Mozirje pripravil v organizaciji Delavske univerze Mozirje enovečerni seminar in sicer po posameznih Krajevnih skupnostih v dneh od 20. 4. — 23.
4.	1987.
Družbenopolitično izobraževanje vodij in članov delegacij je bilo namenjeno sistematičnemu izobraževanju delegatov, da bi bolje in učinkoviteje opravljali . samoupravne, družbenopolitične in delegatske naloge.
Prav zato je bila vsebina tega prvega (za delegate novega sklica) seminarja namenjena konkretnim vprašanjem sedanjega razvoja delegatskega sistema, praktičnim izkušnjam pri delovanju delegacij, nalogam delegatov in delegacij ter neposrednim nalogam vodij delegacij in pogojev za delo delegacij.
Ob organizaciji seminarja je bilo dogovorjeno, da naj ne bi bilo preveč teoretiziranja ampak naj vsa pojasnila izhajajo iz konkretnih problemov. Udeleženci so aktivno sodelovali, zastavljali vprašanja, izmenjavali izkušnje ter iskali pota za razčiščevanje odprtih vprašanj, dilem in problemov.
Na vseh seminarjih so bili delegati izredno aktivni in strah, da bodo predvidene tri ure seminarja morda že preutrujajoče je bil odveč. Povsod se je zgodilo da so ure prehitra minile.
Splošna ocena udeležencev seminarja je bila, da so bili predavatelji temeljiti poznavalci problematike in razmer in so s svojim načinom izvajanja znali izzvati aktivnost udeležencev. Sklepna ocena povsod je bila, da je bil seminar zanimiv, vsebinsko poln in da~ je bil namen seminarja v celoti dosežen.
RP
Nekdanje mladinke
Tudi letos so se srečale nekdanje mladinske aktivistke iz Mozirja v Šmihelu pri Ateljšku. Znano je, da so mlade pripadnice NOG v Mozirju leta 1943 ustanovile odbor, kije vodil delo mladih aktivistk v tem predelu naše doline. Že nekaj let sem se zberejo, obiščejo nekatere domačije v Šmihelu, kjer so med vojno našle
Občinska konferenca ZSMS Mozirje je sklicala okroglo mizo z namenom predstaviti težave dijakov in študentov, ki jo jim povzročajo prevozi v šolo in nazaj.
Vabljeni so bili tudi predstavniki prevoznikov in javnega življenja v občini.
Uvodoma so opozorili na gnečo v avtobusih v Celje, tako tudi v nedeljskem v Ljubljano, slab odnos šoferjev do mladih in obratno. Nekateri predeli sploh nimajo zveze ob nedeljah v Ljubljano, čakanje na prevoz, težave z opravičili, ko avtobus zamuja, skrb za prevoz dijakov iz Gornjega grada in še so naštevali.
Predsednik OK SZDL je poudaril, da so v večih krajevnih skupnostih opozarjali na nemogoče razmere glede prevozov dijakov in študentov. Zato je treba strpno iskati rešitve za nastalo stanje. Temu je soglašal tudi predsednik SO Mozirje.
Predstavnik Integrala je dejal, da nimajo težav le vozači, te so tudi pri prevoznikih velike. Opo-
Ali veste...,
—	da vse preveč kadimo in zato matere kadilke rojevajo dojenčke s premajhno porodno težo, je pa to tudi vzrok za raka v grlu in v pljučih, ženske pa se zaradi tega menda tudi prehitro postarajo,
—	da je mnogo otrok spočetih v družinah, kjer je alkohol vsakdanji sopotnik in tako otroci nosijo neljube posledice, saj dobro vemo, da alkohol uničuje možganske celice, povzroča v družinah neznosno sožitje in odvzema roditeljem odgovornost in skrb za otroke,
—	da po najnovejših dognanjih cigareta in alkohol nista več le moda fantov in deklet, pač pa sta izraz nekega iskanja, ki izvira iz nesposobnosti do življenjskih preizkušenj, torej tudi neko mamilo,
—	da smo se tudi Slovenci že malo nagnili k brezdelju, pohajkovanju in brezplodnemu razpravljanju ob šankih in takorekoč zapravljanju dragocenega časa,
—	da se mladina vse preveč vdaja malodušju, zapada nato v depresije, ki mnogokrat vodijo v samomor, čeprav je že Ivan Cankar zapisal o Slovencih »pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje«! Menim, da so mladi o tem malodušju premalo poučeni, morda tudi"zato, ker so le preveč prepuščeni sami sebi, ker marsikdo ne najde pravega zavetja ne v družini, ne v šoli, ne v mladinski organizaciji, in ne v cerkvi. Vse te združbe bi morale bolj čuteče skrbeti tudi za mladega Slovenca in tako bi se rešilo pred samomorom marsikatero mlado življenje. Namreč izredno visoko število samomorov, menda smo na drugem mestu v Evropi, prinaša
zoril je na slab odnos vozačev do šoferjev, pa tudi na često poškodovanje avtobusov, kar je posledica namernih poškodb. To seveda povzroči jezo šoferjev, ki so za vozila odgovorni. Končno bi morali tudi mladi vedeti, da družbeno premoženje ni namenjeno lahkomiselnemu uničevanju. Temu se je pridružil predstavnik Izletnika, ki je opozoril še na vrsto drugih težav s katerimi se srečujejo prevozniki, pa tudi nedorečene vskladitve pričetka šolskega pou- ‘ ka na šolah. Predlaga je, da se kršitve dobrega odnosa do vozačev povedo na uradu prevoznika v Mozirju, ta bo potem poskrbel za obravnavo primera. Dijaki pa da premalo uporabljajo redne proge, kar povzroča tudi preobremenjenost šolskih prevozov.
Predsednik IS SO Mozirje je menil, da je treba stvari trezno presojati. Vsega se ne bo možno dogovoriti, vendar pa se da z medsebojnim sodelovanjem marsikaj izboljšati, vendar na obeh straneh!
izredno veliko moralno škodo za tako maloštevilen narod kot smo Slovenci,
—	da je lov za materialnimi dobrinami tudi med mladimi vse preveč nasilen in tako jim zmanjka časa za duhovne dobrine, ki so prav tako nujno potrebne kot vsakdanji kruh,
—	da je družina prva poklicana, • da daje otroku živeti v veselem vzdušju, ga v svojem gnezdu varuje in vzgaja k sproščenemu življenju in nauči otroka, da ga zna razveseliti tudi vsaka majhna stvar. Starši so dolžni otroke voditi k odločnosti, samozavesti, redu, delu, sožitju z naravo, športu in ljubiteljskem ustvarjanju, pa naj bo to že slikanje, glasba, dramska skupina v krajevni skupnosti, ali pevsko društvo, gasilstvo, planiranje in še mnogokaj, skratka mlad človek ne sme doma lebdeti, nego mora mnogo telesno in duševno delati, delati!,
—	da se morajo fantje in dekleta mladi poročiti, s tem se bodo izognili raznolikim izkrivljenjem v spolnem življenju. Čimprej si morajo ustvariti svoj dom in tako bodo morali biti dejavni že po nuji, torej mora prevzeti kmetijo mlad izobražen gospodar, ki bo še poln mladostnega poleta in zagnanosti pri upravljanju kmetije,
—	da ne smemo ostarelih ljudje, pustiti v osamljenosti, ko njihove roke niso več sposobne za delo, in jih moramo vključiti v družino,
—	da nismo sami sebi namen, nego moramo vedeti, da imamo v bližini tudi soseda in veliko prijateljev, torej, da živimo v večji družini, ki se ji pravi narod!
M.
Jercina pripoved
zatočišče, potem pa seveda pokramljajo o tistih časih, ki so bili usodni za naše ljudstvo.
Da so skupni spomini trdna vez, kaže tudi udeležba. Skoraj nobena od še živečih iz te skupine ne manjka, ko je srečanje. Letos jih je prišlo osem, vendar pa iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije.
Mrzlo je bilo tisto jutro 25. oktobra 1944, po travnikih se je svetlo lesketalo, močna slana se je spustila nadnje.
Okrog devete ure zjutraj so nemci izgnali iz hotela sester Logarjevih v Logarski dolini pregnane Solčavane — pred hišo so se morali postaviti po dva in dva. Med prestrašenimi ljudmi so bili tudi otroci, bosi, drgetajoči od mraza, ki se je zavlekel izpod planin. Potem so jih odgnali.
S seboj sem imela nekaj partizanskih obveznic, še ni pozabita Jerca. Na skrivaj sem jih dala materi, da jih je spravila, da ne bi zašle nemcem v roke. Logarjevi so na garah peljali svojo prtljago. V skupini je bil tudi zajeti partizan pa Franc Letnar—Kolarjev. Nanju so še posebno pazili.
Pri Žibovtu smo se za kratek čas ustavili, odpočili, nato še pri Covni-ku. Potem smo se odpravili mimo Conikovih Ruč, kjer so nemci
požgali gospodarsko poslopje in prišli do kmetije Pavlič v Beli. Nekateri so odšli v hišo, da bi si izprosili mleko, kaj toplega, nekaj za pod zob., ničesar ni bilo.
Na dvorišču (gorici) je _ bil zbrano mnogo ljudi in živina. Živah so bile lačne in žejne, mukale so in se drle. Kmalu zatem ko so se nemci začeli pomikati z dvorišča proti dolini, so jih napadli Bračičeva, eden izmed bataljonov. Nemci so se znašli nad pregnanci in. vpili, da moramo ležati... Partizani so napadli z vso močjo.
Šli smo naprej, veleli so, da ne sme nihče črhniti niti besede. Dolga kolona se je neslišno pomikala po cesti proti Železni Kapli, morali* smo biti precej odaljeni drug od drugega... Živine se ni dalo utišati, nebogljeno je mukala.
Po pripovedi 'Jerce Štebe Anton Ikovic
Kadar je v Savinsjekm gaju dosti gostov se nudi takšen prizor. Gostinski delavci Turista pripravljajo meso ha ražnju
OBVESTILO
Davčne zavezance obveščamo, da bomo v skladu z Odlokom o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21/87, od 1. junija 1987 dalje zaračunavali namesto do sedaj veljavnih 66%, povišane 113,4% zamudne obresti za neplačane davke občanov in prispevke za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
(Komisija za reševanje stan. vprašanjj delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju)
Na podlagi SaS o temeljih plana SSS občine Mozirje za obdobje 1986 — 1990, na podlagi plana SSS za leto 1987 in po sklepu IOOOZSS delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Mozirje z dne 13. 5. 1987 se razpisuje
NATEČAJ
za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini, za posojila za novogradnjo in adaptacijo stanovanj v lasti delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju v občini Mozirje.
Natečajna vsota znaša 6.000.000 din.
Posojilo lahko dobijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki Združujejo stanovanjska sredstva pri SSS občine Mozirje.
Na natečaj lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje namenskega pravilnika in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila;
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki;
—	kupoprodajno pogodbo če kupujejo stanovanje;
—	gradbeno dovoljenje (potrdilo o priglasitvi del pristojnega občinskega organa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje), če gradijo stanovanjsko hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca ali nadzornega organa za adaptacijo;
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen;
—	podatke o zaposlitvi in dohodku interesentov v preteklem letu;
—	podatke o skupnih dohodkih članov družine v preteklem letu;
—	zemljiškoknjižni izpisek.
Natečaj za posojilo traja do vključno 27. 7. 1987. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj prejema LB — Temeljna banka Velenje — ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnaval vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja, s sklepom ob-eščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinskih priznanj
POZIVA
vre gospodarske in druge organizacije, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posamezne občane k vložitvi predloga za podelitev
OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 1987
Občinska priznanja so namenjena za izjemne dosežke s katerega koli področja družbenih ali gospodarskih dejavnosti na območju občine Mozirje.
Priznanja, ki se slovesno podeljujejo vsako leto na občinski praznik so klasificirana po naslednjih stopnjah:
1.	naziv častnega občana občine Mozirje
2.	domicil občine Mozirje
3.	zlata plaketa občine Mozirje
4.	srebrna plaketa občine Mozirje
5.	nagrada občine Mozirje
6.	značka občine Mozirje.
Predlog za podelitev naziva častnega občana občine Mozirje daje Občinska konferenca SZDL občine Mozirje.
, Predlog za podelitev domicila občine Mozirje daje Občinski odbor ZZB NOV občine Mozirje.
Predlog za podelitev zlate in srebrne plakete, nagrade in značke občine Mozirje lahko da vsaka fizična ali pravna oseba občine Mozirje. Komisija sprejema obrazložene predloge do 10. avgusta 1987 na naslov: Skupščina občine Mozirje, komisija za izbiro kandidatov za podelitev občinskih priznanj.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora
objavlja
prosta dela in naloge
STROJEPISKA
(IV. stopnja zahtevnosti — administrativne smeri, 9 mesecev delovnih izkušenj).
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo do vključno 15. 7. 1987 na naslov:
SO Mozirje — Občinski sekretariat, 63330 MOZIRJE.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavski svet
objavlja
prosta dela in naloge
STROJNEGA KNJIGOVODJA
š in za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) prosta dela
MATERIALNEGA KNJIGOVODJA IN KNJIGOVODJA ZA NADOMEŠČANJE in PRIPRAVNIKA V. stopnje
ekonomske usmeritve za čas pripravniške dobe.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so ekonomski tehniki z najmanj dvoletnimi delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih.
Pripravnik naj ima uspešno končano ekonomsko ali računalniško šolo. Poskusno delo za prve tri delavce traja dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 10. julija 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
Sprejem udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti pred občino v Mozirju je odražal prijazna in globoka čustva do naših bratov iz Srbije
MERCATOR-ZKZ MOZIRJE
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Poslovodje gostilne v Šmihelu
2.	kuharja-natakarja za gostilno v Šmihelu
3.	kuharja za gostiino Menina Gornji Grad
4.	natakarja za nadomeščanje v DE Gostinstvo
5.	snažilke-perice v bifeju s kegljiščem V Mozirju
6.	prodajalca za nadomeščanje v DE trgovina za Savinjsko stran
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so končali gostinsko šolo ustrezne stroke ali so priučeni gostinski delavci z uspešnimi delovnimi izkušnjami. Za poslovodska dela naj ima kandidat razen strokovne izobrazbe tudi nad tri leta delovnih izkušenj v gostinski stroki. Snažilka je lahko nekvalificirana delavka.
Poskusno delo bo trajalo za poslovodja tri mesece, za druge gostinske delavce dva in za snažilko en mesec.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 1.7. 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po preteku roka za prijavo.
OBVESTILO O RAZPISU ŠTIPENDIJ
IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV
IN RAZLIK H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM
(razpis je bil objavljen v DELU 7. 5. 1987)
Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1986 ni presegel 73.476 din.
Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo prehodno obvezno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev.
KANDIDATI MORAJO ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE OZ. RAZLIKE PREDLOŽITI:
L Prijavo za štipendijo (obrazec SPN-1)
Na vlogi mora biti potrjeno:
a)	dohodki družine v letu 1986 (potrdi OZD)
Otroci upokojencev predložijo višino prejete pokojnine v letu 1986, če to ni mogoče, pa odrezek od pokojnine za december 1986.
b)	premoženjsko stanje družine (potrdi davčna uprava)
c)	število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (potrdi matični urad)
d)	kandidati, ki prejemajo preživnino ali kakršnokoli drugo socialnovarstveno pomoč, s tem ustrezno dopolnijo vlogo.
Opozarjamo, da mora biti vloga točno in v celoti izpolnjena.
2.	Potrdilo o vpisu v šolo (lahko naknadno v septembru)
3.	Fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih.
4.	Izjavo OZD, da je kandidat zaprosil za razpisno kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila odobrena.
5.	Pogodbo o kadrovski štipendiji oz. osebno izjavo, da le-te ne prejema.
V kolikor že prejemate katerokoli socialnovarstveno pravico, lahko dobite podatke v skupni evidenci na Komiteju za družbene dejavnosti. Štipendisti, ki zaključujejo na nižji stopnji in nameravajo nadaljevati šolanje na višji, morajo za štipendijo ponovno zaprositi z vsemi ustreznimi dokumenti.
Oddate lahko samo popolne vloge OSEbNO na SEDEŽU občinske skupnosti za zaposlovanje in to od 1. 7. 1987 do 5.9. 1987. (po tem roku le izjemoma)
Kemična čistilnica v Nazarjah
ni v hiši številka 15, kot smo v zadnji številki pomotoma poročali, ampak v hiši številka 151. Torej, vsi ki želijo usluge čistilnice naj to poiščejo v Nazarjah številka 151.
Posebna ponudba pohištva
ZKZ, poslovalnica v Bočni nudi posebno ceneno in kakovostno pohištvo tudi na obročno plačevanje. Izbira je dobra, prodaja pa bo pod takimi pogoji od 20.junija do 20. julija 1987. Telefonično lahko vprašate na številki 842-005. Pohitite dokler so tako ugodni pogoji nabave.
Društvo upokojencev Ljubno organizira izlet 25. julija 1987 in sicer na relaciji PLIBERK—ST. JAKOB—BOROVLJE—mejni prehod LJUBELJ, nazaj gredoč obiščemo tudi BREZJE.
V primeru, da bo prijavljenih dovolj, bo odhod z Ljubnega ob 6. uri zjutraj. Cena enodnevnega izleta je 3.780,— din. V slučaju podražitve bo potrebno doplačilo. Prijave sprejemata; MAROVT Franjo, Ljubno 87 in BEZOVŠEK Rafael, Radmirje 44 do 12. julija.
OBVESTILO IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE
Odbor za planiranje in razvoj skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti je na svoji seji 2. 6. sprejel predlog sprememb stanarin v SRS v 2. polletju tega leta, po katerem naj se povečajo stanarine s L 7. v poprečju za 58%. Za občino Mozirje je oblikovan predlog za 35%-no povišanje (npr. v Zagorju ob Savi 123%, Izola 99%, Šmarje pri Jelšah 84%, Titovo Velenje 57%, Žalec 52%).
Predlog o povišanju mora obravnavati in o njem sklepati skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje, kar bo predvidoma konec tega meseca, zato obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice, da jim bomo do 10. 7. posredovali obvestilo o povišanju ter položnice, na osnovi katerih boste lahko pravočasno poravnali svoj dolg (stanarina se plačuje do 15. v mesecu za tekoči mesec).
Ugotavljamo, da ogromno stanovalcev svojih obveznosti nima poravnanih. Kdor na osnovi opomina ne bo plačal zaostalih obveznosti, bomo z izvršbo na osebne dohodke izterjali dolg, največje dolžnike pa tudi objavili v Savinjskih novicah.
ELKROJ
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje
objavlja
prosta dela in naloge
konfekcionar
(večje število delavcev)
POGOJI:
L KV konfekcionar ali NK delavec, 2. Poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ELKROJ Mozirje, Splošni sektor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Trgovsko podjetje SAVINJA MOZIRJE
objavlja prosta dela in naloge
5 prodajalcev
Pogoji: — da imajo končano šolo za poklic prodajalec tekstilne, živilske ali mešane stroke, IV izobrazbene stopnje,
— da imajo opravljen strokovni izpit, če so se šolali po učnem programu . usmerjenega izobraževanja.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Komisija za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje dela in naloge:
— KV KUHARICE za DOLOČEN čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) od 1. 9.1987 do 31. 3. 1988.
Prijave naj kandidati pošljejo na OSNOVNO ŠOLO FRAN KOCBEK GORNJI GRAD v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
»Društvo upokojencev Mozirje obvešča svoje člane, poverjenike in predstavnike drugih društev upokojencev v občini Mozirje, da bo od 24. junija 1987 dalje odprta pisarna vsako sredo od 10. do 12. ure in ne kot doslej vsako sredo od 9. do 12. ure.
Ob tej spremembi uradovanja pa seznanjamo članstvo, da uvajamo vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 9. do 10. ure, torej dvakrat na mesec NUDENJE PRAVNE POMOČI.
S to vrstno pomočjo s katero pričnemo dne 24. junija 1987 od 9. do 10. ure želimo popestriti svoje skrivnosti tudi na tem interesnem področju v korist v društvih organiziranih upokojenih občanov!«
Zveza društev upokojencev v občini Mozirje
Občane Gornje Savinjske doline obveščamo, da s 15. 5. 1987, prenehamo z drobnim odkupom sekundarnih surovin na poslovni enoti v Mozirju, Mozirje št. 188.
Ponovni odkup po dnevnih cenah, bomo organizirali s L 6. 1987 na Homcah — komunalno odlagališče.
Odkup se bo vršil dvakrat tedensko in sicer vsak torek in četrtek od 7. — 13. ure.
Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje objavlja prosta dela in naloge pomožne kuharice za kuhinjo Mozirje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v roku 15 dni po objavi na naslov Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Mercator-ZKZ Mozirje — TOZD Trgovina in gostinstvo obvešča svoje cenjene kupce, da bo prodajalna DISKONT v Mozirju od 16. 6. 1987 dalje odprta NON-STOP, to je od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
Kolektiv prodajalne DISKONT se priporoča za nakup!
Mladina o turizmu
Celjska turistična zveza si prizadeva za sodelovanje z mladimi po šolah. Da bi nenehno opozarjali na pomembnost tujskega prometa, so tudi to leto razpisali nagradne šolske naloge pod naslovom Kaj mi pomeni turizem. Na razpis se je odzvalo 28 šol in te so poslale kar 105 nalog. Med nagrajenimi spisi je tudi zapis naše učenke Vesne Tlaker s šole II. grupe odredov v Mozirju. Spis objavljamo na drugem mestu te številke.
Kaj so pisali otroci o turizmu? Ugotovitev strokovne komisije pri CTZ je, da so pisci pač preveč pod vtisom raznih kritik turizma. V povprečju pa je vsebina dobra. Morda je preveč poudarka na gospodarski plati te gospo-
darske dejavnosti (pridobivanje deviz in podobno). Odločno premalo pa je govor o kulturni in humani plati tujskega prometa, tu je mišljeno predvsem tisto o odnosih med ljudmi, ki jih bi naj turizem poglabljal. Morda so učenci dejansko izražali premalo svoje poglede na vse in preveč ponavljali vsakodnevne ugotovitve.
Komisija pri zvezi je 14 nalog nagradila s knjižnimi nagradami, vsem sodelujočim pa se bodo pisno zahvalili. Posebno pa se Celjska turistična zveza zahvaljuje vodstvom šol in mentorjem, ki so k širjenju spoznavanja turizma in njegovega pomena za družbo, veliko pripomogli.
Izleti Društva invalidov
Društvo invalidov Mozirje prireja večje število izletov. Te bodo pripravili, če bo dovolj prijavljenih, zato prosijo člane, da pravočasno sporočijo udeležbo na naslov društva.
11. julija t.l. bo izlet na Dolenjsko, skozi Ljubljano, Stično in Muljavo. 25. julija t.l. bo izlet v Podravje, 7. julija t.l. bi pripravili izlet v Benetke, med 5. in 15. avgustom t.l. bi potovali na Gorenjsko, v septembru nameravajo potovati v Slovenske gorice, v Bratislavo pa v drugi polovici avgusta t.l., dočim bi na Koroško (Avstrijo) potovali v septembru.
Izlete bodo organizirali le, če bo dovolj prijav. Ponudba je bogata, zato vabijo k udeležbi. Vsa pojasnila dobite pri Društvu invalidov v Mozirju.
S kolesi okrog Menine
Športno društvo »LIPA« Šmartno ob Dreti je v nedeljo dne 7. 6. 1987 organiziralo sedmi kolesarski maraton MENINA, tretji za MEMORIAL BRIC Staneta, kije na četrtem v letu 1984 od srčne kapi zadet umrl v Cvenu pri Vrhpolju. Tam je sedaj spominska plošča ob kateri sedaj vsako leto priredimo krajšo komemoracijo tako, da vsak kolesar ki pripelje do plošče se najprej vpiše v spominsko knjigo, nato dobi nagelj in ga vloži v vazo ob plošči, za trenutek postoji in nato odpelje
Tekmovanje v
Športno društvo Solčava je pod pokroviteljstvom TOZD Kovinarstva iz Ljubnega organiziralo deveto tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za memorial Franca Herle. Tekmovanje je bilo v nedeljo dne 24. 5. 1987 na plazu pod Planjavo v Logarski dolini.
Tekmovanja se je udeležilo devet ekip športnih in planinskih društev iz naše in velenjske občine. Prehodni pokal je osvojila ekipa ŠD Solčava, katero so zastopali tekmovalci: Roban Bar-bika, Golob Pia, Kramar Jože, Golob Albert in Nadvežnik Boris.
Rezultati ekipno:
L mesto ŠD Solčava, 2. mesto TVD Partizan Gornji grad, 3. mesto PD Šoštanj.
Mali nogomet
Po uspešno končanem nogometnem maratonu so člani Š. D. Vrbovec Nazarje končali še eno pomembno tekmovanje, krajevno ligo''v malem nogometu. V njej je sodelovalo 6;elčip, med njimi tudi ekipa z Rečice. Tekmovali so v štirikrožnejn načinu, kar je nudilo prijateljem tega športa užitek skozi dvajset nedelj. Seveda jim vreme ni bilo vedno naklonjeno. Samo tekmovanje je potekalo vzorno in športno. Organizacijsko pa je bilo odlično pripravljeno.
Namen tekmovanja je predvsem rekreacijski, tako skušajo pritegniti k
dalje. Ob tem pa tam držijo častno stražo člani naše borčevske organizacije. Te komemoracije pa se udeležujejo tudi svojci umrlega in drugi predstavniki DPO iz naše KS,
Letošnjega maratona seje udeležilo 37 kolesarjev vseh starosti, od naj mlajših 15 let do najstarejšega 74 let. Od tega je bilo 6 žensk. Vseh sedmih maratonov so se udeležili le štirje in med temi tudi veteran z 74 leti.
Vsak udeleženec je ob prihodu na cilj prejel medaljo kolesarja.
T. G.
veleslalomu
Rezultati članov posamično:
L mesto Škrubej Rajko, 2. mesto Kuzmin Aleš, 3. mesto Krznar Marjan.
Rezultati žensk posamično:
L mesto Pusovnik Mojca, 2. mesto Škrubej Tatjana, 3. mesto Roban Barbika Rezultati veteranov 35-50 let:
L mesto Kramar Jože, 2. mesto Žirovnik Rafel, 3. mesto Stradov-nik Ivan.
Rezultati veteranov nad 50 let: L mesto Podmeninšek Stanko
Podelitev pokala in medalj tekmovalcem je bila v koči pod slapom Rinka in je potekala v prijetnem vzdušju. Sama organizacija in izvedba tekmovanja je bila dobro organizirana.
Stanko Prodnik
sodelovanju čimveč krajanov. Tako širijo veselje do tega športa. Lahko bi trdili, da je tudi kakovost igranja na ravni. Mreža se je zatresla kar 437 krat, gole je doseglo 55 igralcev, najboljši strelec pa je Igor Hribernik, sledijo rru Cajner, Kekec, Špende, Pukart itd.
Prvo mesto je osvojila ekipa Mladost in prejela prehodni pokal, sledijo ji Bloki, SP. Nazarje, Zg. Nazarje, Opisani in Kurja vas.
Sedaj se bodo ekipe še pomerile v konici z ekipami Tolkec lige iz Mozirja.	F Pukart
Tekmovanje v šahu
V ekipnem hitropoteznem prvenstvu naše občine v marcu tega leta so se uvrstili: Solčava, Rečica in Mozirje. To je tudi vrstni red mesta, kr so ga dosegli.
Turnir dvojic v počastitev OF in 1. maja je bil aprila t.l. v Gornjem gradu, udeležili pa so se ga tudi šahisti iz Šoštanja in Titovega Velenja. Uvrstili so se: 1. Goršek-Stropnik — Velenje, 2. Špeh-Repše, Mozirje in 3. Mehting-Veršnik, Gornji grad.
Hitropotezno prvenstvo občine pa
je bilo v maju t. 1. tudi v Gornjem gradu, tokrat za posameznike. Uvrstili so se: 1. Bojan Mehtig, 2. Stane Ošep,
3.	Milan Mavrič.
Načrtujejo pa še julija turnir v Gornjem gradu, avgusta turnir na Ljubnem, kjer pričakujejo udeležbo iz vse Slovenije, avgusta simultanka z velemojstrom Brunom Parmo v Lučah, oktobra in decembra prvenstva krajevnih skupnosti, decembra-febru-arja 1988 občinska liga in novembra-marca 1988 redni mesečni turnirji.
M. Knapič
Tekmovalci Civilne zaščite so na Pobrežjupokazali odlično znanje v gasilskih veščinah
Tekmovanje ob
OSZ Mozirje je v počastitev Dneva mladosti organizirala na strelišču v Mozirju strelsko tekmovanje z zračno puško za pionirje, mladinci pa so tekmovali z MK puško.
Med šestimi pionirskimi ekipami je zmagala Sekcija Bočna, pred OŠ Mozirje in OŠ Ljubno/S. Posamezno je prvo mesto zasedla ŠEHELJ Manuela, drugi je bil HAJDINJAK Tine, tretji pa PURNAT Boris.
V konkurenci štirih mladinskih ekip je bila najboljša OSO Mozirje, pred Sekcijo Bočna in OSO Rečica/S. Najboljši posamezniki pa so bili KOR-PNIK Marko, TROGER Tomaž in ŠEHELJ Dušan.
dnevu mladosti
Dva tedna prej je bilo prav tako v Mozirju izvedeno občinsko posamezno tekmovanje z MK pištolo »Drulov«. Med 16 strelci iz OSO je zmagal ŠEHELJ Dušan — Sekcija Bočna, drugi je bil ŠIMENC Ivan — OSO Rečica/Š., tretji pa OŠEP Štefan — OSO Solčava.
Koledar strelskih tekmovanj je v teh pomladanskih mesecih izredno bogat in pester. Razveseljivo je dejstvo, da na strelišča redno prihaja vse več mladih strelcev, tekmovanj pa se zopet redno udeležujejo strelci iz najoddaljenejše OSO Solčava.
B. KRIŽNIK
Kajak na Savinji
V soboto 23. 05. 1987 je bil na Savinji izveden turistični kajakaški spust v organizaciji RTC GOLTE. Kajakaši so se spoprijeli z brzicami Savinje od Luč do Mozirja. Spust si je ogledalo razmeroma veliko ljudi, saj ta šport dobiva v Zgornje savinjski dolini čedalje več pristašev.,V poletnih mesecih bo v sklopu RTC GOLTE zaživela tudi kajakaška šola, ki bo septembra ponovno priredila spust po Savinji.
R. Sribar
Gasilci-pionirji
Kar prijetno je bilo videti med množico odraslih pripadnikov CZ številne pionirje, ki so se med seboj pomerili v gasilskih sposobnostih. Tekmovalni prostor na Pobrežju je bil prav zaradi živahnosti najmlajših še posebno prikupen.
Organizacija tekmovanja najmlajših gasilcev je bila v rokah Občinske gasilske zveze Mozirje. Tekmovali pa so v dveh starostnih skupinah A in B. Nastopili so pionirji in pionirke v svojih desetinah.
V skupini A so bili med pio-
Razstava naših
Osnovne šole naše občine že’ nekaj let pripravijo skupno razstavo likovnih in ročnih del. Tudi letos je bila v Galeriji Mozirje.
Uvodne besede je spregovoril prof. Alojz Zavolovšek, pri tem je poudaril, da so razstave bile vedno tematske in nudile tudi možnost izmenjave mnenj likovnim pedagogom. Ostalim obiskovalcem pa pomeni razstava pregled pedagoškega dela na oblikovnem področju. Razstava je pripravljena kot predstavitev najboljših del otrok na naših šolah, je torej otroški izraz in pomeni tudi izvirnost. Vemo, da je izražanje otrok neizčrpno, tako delajo pri
tekmovali
nirji prvi gasilci iz Gornjega grada, drugi iz Gorice ob Dreti in tretji iz Bočne. Med dekleti pa prvi iz Gorice in druge iz Gornjega grada. V skupini B pa so zasedli prvo mesto mladi iz Nazarja, drugo iz Bočne in tretje iz Gorice ob Dreti. V isti skupini, med dekleti pa so bile prve iz Pobrežij, druge iz Radmirja in tretje iz Gornjega grada.
Vsekakor gre gasilcem, ki si toliko prizadevajo za svoj podmladek priznanje. Delo z njimi ni naključno in zahteva veliko naporov, pa tudi smisla za delo z mladimi.
šolarjev
rednem pouku, pa tudi v likovnih krožkih. Pedagogi delajo s srcem, pritegujejo otroke, bogatijo njih čut za materiale, oblikovnost in estetski pogled.
Razstavo je pozdravila tudi predstavnica ZKO občine, prikupno pa so predstavili učenci šol kulturni del programa. Zelo lepo je deloval dekliški oktet šole z Ljubnega pod vodstvom Lenke Kraljeve.
Škoda je le, da takšnih razstav ne vidi večje število ljudi, ne glede na to ali imajo otroke na šolah ali ne. Otroška ustvarjalnost je naravnost občudovanja vredna, to pa je prilika, da jo občudujemo.
MERCATOR-ZKZ MOZIRJE, TOZD Trgovina in gostinstvo obvešča krajane Mozirja in okolice, da nudi možnost rekreacije — balinanja na obnovljenem balinišču v neposredni bližini kegljišča. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Informacije so na voljo v Bifeju Kegljišče.
Savinja razširja ponudbo
Trgovsko podjetje Savinja si prizadeva ponuditi potrošnikom čimveč različnega blaga, tako pač približa nakupe. V Mozirju je, kot smo že poročali odprla posebno poslovalnico na trgu (bivša Melavčeva hiša) v kateri nudi poleg talnih oblog vseh vrst tudi stenske obloge. Da pa bi graditelji in tisti, ki prenavljajo svoja stanovanja lahko dobili na enem mestu čimyeč, so oblogam dodali še premaze, stavbno pohištvo in še razne dele stanovanjske opreme. V zalogi pa imajo še kotne letve raznih izdelav.
Blago nakupljeno v večjih količinah je seveda deležno še ugodnejše cene.
Savinaj obvešča na ta način potrošnike in kot pravijo v upravi podjetja, bodo radi prisluhnili željam potrošnikov. Zato vabijo k sodelovanju.
Puškarstvo je zanimivo
Ob vsej obilici obrtnih dejavnosti v Gornji Savinjski dolini že leta ugotavljajo, daje malo in celo vse manj storitvenih ter uslužnos-tnih. V zadnjem obdobju se je marsikaj spremenilo na bolje na najrazličnejših področjih. Tudi puškarstvo je eno izmed njih, te dejavnosti pa ne manjka le v mozirski občini, marveč v vsej Sloveniji. Pravzaprav, za Gornjo Savinjsko dolino ta »pomanjkljivost« od teh dni dalje ne velja več. Tudi za širše območje najbrž ne, saj je potreb povsod veliko, uslug pa premalo.
Puškarsko delavnico je namreč na Ljubnem ob Savinji odprl Iztok Podkrižnik. Mlad, sposoben in zagnan fant je to, poln delovne vneme in načrtov. Streljanje in seveda orožje sta ga zanimala že od mladih nog, za puškarstvo pa je že v osnovni šoli »nagovoril« oče. Je že vedel zakaj! Puškarjev je blizu in daleč malo in premalo, torej možnosti za dobro delo več kot dovolj. Oče je lovec in je to dobro vedel. Tudi sina Iztoka je navdušil za lov inje lovec že šest let. _
Odločitev za puškarstvo je torej padla, veliko težje pa je bila njena uresničitev. Veliko tekanja od vrat do vrat je bilo potrebnega, veliko prepričevanja in papirjev in še česa. Skoraj nerazumljivo ob vsem pomanjkanju uslug te vrste. Po osnovni šoli se je Iztok odločil za strojno smer na Rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju. Nekako so vendarle uspeli poiskati rešitev in Iztok se je dva dni na teden praktično šolal v temeljili organizaciji Lovski material kranjske Save.
»Po opravljeni šoli meje čakalo
šest mesecev pripravništva v tej temeljni organizaciji in nato še strokovni izpit. Vse sem opravil in nato tam delal še dve leti kot kvalificiran puškar. Na ta način se je usposabljalo še nekaj fantov, vendar so se usmerili v posamezne dejavnosti puškarstva ter se kas- • neje zaposlili drugje. Sam sem se usposabljal za vsa puškarska opravila in se tudi zato odločil za obrt. Seveda tudi zaradi velikih potreb na našem področju. Veliko je lovcev, veliko članov strelskih osnovnih organizacij, tu so še potrebe obrambnega značaja in podobno. Dela mi vsekakor ne bo manjkalo.«
Iztok bo popravljal in servisiral vse vrste lovskega, športnega in drugega orožja, usposobljen je za vse vrste sistemov montaže dalj-^ nogledov (Suhl, Schwenk), za obnavljanje lovskega orožja, za bruniranje pušk, po naročilu in želji naročnika bo izdeloval tudi kopita za karabine in prelamače, njegova velika želja pa je, da bi izdeloval puške po naročilu. Po- , treben bo kakšen »papir«, pa seveda ustrezni materiali, s katerimi pa je nekaj težav. Na domačem trgu cevi in drugih delov ni na pretek, kolikor pa jih je, so slabe kakovosti.
»Prav zato sem se povezal s puškarji iz Borovelj onkraj držav- « ne meje, saj si le na tak način lahko zagotovim orodja, dele in osnovna sredstva za puškarsko dejavnost. Dobro sodelujemo, si pomagamo, tudi izkušnje si izmenjujemo. Prepričan sem, da mi bo uspelo.« Dober pogled torej Iztok, v puškarski delavnici in na lovskih poteh.
J. P.
Postala bom mladinka
(nagrajen spis)
Čez dober teden bom postala mladinka. Tega dne se že zelo veselim. Nova obleka, čevlji, bluza. Mikavno, hm.
Tovarišica Miklavc nam je veliko pripovedovala o mladinski organizaciji, njenem delovanju, o akcijah in drugih dejavnostih, v katere se bomo lahko vključevali po sprejemu. Z zanimanjem smo jo poslušali. Biti mladinec ni kar tako. Z vstopom v to organizacijo dobimo nove dolžnosti in pravice. Potem bom tudi jaz nekaj pomenila v KS. Že zdaj sodelujem v mnogih dejavnostih v okviru krajevne skupnosti, zato se moje delovanje ne bo preveč spremenilo. Nekaj novega bo zame udeležba na mladinskih sestankih. V naši krajevni skupnosti delujejo v okviru mladinskih organizacij mnoge dejavnosti, prevladujeta pa športna in kulturno-umetniška. Na kulturnem področju izstopa dramska sekcija.
Doma sem premišljevala o mladinskih delovnih akcijah in brigadirjih. Tudi mnogo filmov sem že videla na to temo. Mladinci gradijo ceste, meliorirajo zemljišča, v prostem času pa se posvetijo svojemu konjičku ali pa svoji ljubezni, ki je v brigadah ne manjka.
Od mladinske organizacije pričakujem že kar veliko. Mi, ki
bomo sprejeti v mladince, smo šele začetniki. Bojim pa se, da nas starejši mladinci sploh ne bod£ ' opazili, in nam dali priložnost, da bi se izkazali. Tovarišica Miklavc je rekla, da je to ena izmed napak mladinskih organizacij. Če bom v naši mladinski organizaciji v KS dobila priložnost, se da se prebijem do kakšnega višjega položaja, bom vsem novim mladincem ponudila priložnost, da se izkažejo. Saj vendar vsi govorijo: na mladih se svet gradi, mladi bodo spremenili svet, pa spet mladi in mladi. To so samo besede, toda od besed bo treba preiti k dejanjem. Vendar, kako se bo to uresničilo, če nam starejši marsikdaj ne zaupajo, in nam ne pustijo zadev urejati tako, kot bi sami želeli? da kako se bo potem na mladih gradil svet? Nisem proti starejšim, ampak na svojih položajih naj bodo toliko časa, da se novi' kadri naučijo in privadijo na vodenje določenih zadev, potem pa naj vajeti prepustijo mladim. Samo tako bomo lahko mladi gradili svet.
Postati oziroma biti mladinec je torej velika nova naloga. Tej nalogi pa moraš biti dorasel, dajo lahko uspešno uresničuješ.
Mojca OSOLNIK, 7.a COS FRAN KOCBEK* GORNJI GRAD
Nikoli več ne bo pomlad
Tam je drevo.
Pod njim je sled udrta v trdi beli sneg.
Stopinje male mamine me vodijo čez log v polje. Pogledam levo, bela plan. Pogledam desno, mrzla dlan, brez dveh plavic, brez nežnih lic, stoji drevo in ni več ptic, da oživile bi nebo.
In grem naprej.
Sledi več ni, čez sneg se križajo poti, stopinj pa majhnih maminih, stopinj več ni.
Samo belina žge v oči.
Po belem polju čas beži. Na belem polju še stoji drevo, morda sem jaz, ki v tihem upu čakam te, da mimo tod še vrneš se.
Bo sneg minil.
Drevo bo čas ozelenil, a iz mene veje led in hlad, nikoli več ne bo pomlad.
M.TRBOVŠEK
Pred 100 leti so pisali o
O sejmih v Lučah
Dosedaj še ni bilo sejma, letošnji je prvi, tako živinski kot tudi za drugo blago. Posebno živinski je pritegnil kupce s Koroške, Kranjske in celo s Tirolske jih dosti bilo. Na -Sejmu se je prodajalo kakih 200 parov goveje živine in od 500 do 600 drobnice. To so pokupili Korošci in Tirolci. Goveja živina pa zaradi slabih cen ni šla v denar, komaj 10 parov so je prodali. Trgovina bi bila veliko živahnejša v Lučah, pa manjka cesta z Ljubnega proti gorati Solčavi, kamor vse več turistov prihaja. Pa tudi pošto bi v kraju potrebovali. Želeti bi bilo, da se poslanci vendarle spomnijo zapuščenih Lučanov in Solča-vanov.
Tako je dopisnik pisal v Slovenskem gospodarju oziroma njegovi prilogi (Gospodarska priloga), ki je izšla 28. junija 1888.
Pust v Mozirju
Zbrali so se tržani na 12 okrašenih vozovih, vsi maskirani okoli poldneva, da bi flkoli 13. ure pred hišo Fran-koviča sprejeli me4se trške gospe. In zbralo seje dokončno kar 16 voz pustnakov, kar je za trg lepo število in krenili so po ulicah Mozirja. Na čelu je bila godba in trije konjeniki. Nato je krenil sprevod proti Rečici, med potjo jih je (pustnake) gledalo veliko ljudi, posebno veliko pa se jih je zbralo na Rečici, da so komaj skozi množico pot našli. Seveda je pot bila utrudljiva, pa so se vrli Mozirjani nekoliko okrepčali. To so storili pri Čuježu. Dali so si časa in veselja, pa jih je spreletelo, ko so zunaj našli vse vlečne vrvi na vpregah prerezane. Baje pa so jih zunaj trga pričakovali s cepi in podobnim orodjem, kot da bi prišli na boj in ne na veselo praznovanje...
Poročevalec je tako pisal v Slovenskem gospodarju 1888, številka 10 na strani 76. Nič pa ni napisal, če so se Mozirjani uspeli izogniti spopadu s tistimi, ki so jih čakali s cepi...
Prizadevni sadjarji na Ljubnem
Očitno tiste čase še ni bilo v dolini kakšnega sadjarskega društva. Zakaj bi sicer pisali, da bi kazalo na Ljubnem ustanoviti Sadjerejsko društvo cesarjevič Rudolf. Takšno društvo je na Štajerskem že dobro delovalo in je pospeševalo sadjarstvo. Zato bi bilo dobro če bi tudi Ljubno dobilo poverjenika tega društva. Za tega pa bil gotovo najprimernejši nadučitelj Peter Vudler, ki si za napredek sadjarstva že prizadeva. Torej, zakaj se ne bi za dolino ustanovilo takšno društvo na Ljubnem, kjer bi lahko postavili tudi drevesnico. Skrajni čas je, da se že zbudimo in sledimo naipredku v kmetijstvu.
Članek je napisal gozdar Jože Budna v Slovenskem gospodarju 1888, 15. januarja, številka 5.
Požarna bramba na Rečici
Rečičica v Gornji Savinjski dolini snuje požarno brambo, a je v tako velikem kraju že skrajno potrebna. Občni zbor so imeli spomladi 1883. Na njem so beležili 29 članov in 9 podpornikov. Izbrali so za načelnika Majerja, namestnika Turnška, v vodstvu pa so bili še Dobovišek, Mlinar, Trček, Rozenstein, Jurca in Mokrin. Komaj nekaj mesecev kasneje že poročajo, da šteje požarna bramba na Rečici 50 izvrševalnih in 18 podpornih udov. Z društvom se je zedinil tudi moški pevski zbor pod vodstvom organista Šefa. »Pri njem se tukajšnje mlade, deloma jako izvrstne moči v petji vadijo, ter so nas že mnogok-
nas...
rat s svojim izurjenim petjem naših milih slovenskih pesmi razveselili...«
Tako so zapisali v Slovenskem gospodarju leta 1883 v sestavkih v številkah 103, 119 in 141.
Konjske dirke v Žalcu
Pisec obširno piše o tekmah konj v Žalcu. Hkrati pa so konje tudi ocenjevali. Kot bi lahko iz vsebine razbrali je šlo za veliko prireditev, saj so seje udeležili ugledni športniki iz vse Avstrije. Bolj nas zanima to, da so sodelovali tudi lastniki konj iz doline. Tako so med dobitniki nagrad za konje tudi: Jože Govek iz Kokarij, Jože Čeplak iz Gornjega grada, Jože Zakonik iz Bočne, Janez Gomiljšek iz Kokarij in Jože Hajnžič z Rečice. Prireditev v Žalcu je trajala dva dni, na prvi dan so ocenjevali konje, drugi pa so bile tekme. Vsekakor so tekmovali 4. septembra 1882.
Tako je zapisano v članku Slovenskega gospodarja, letnik 1882, stran 290.
Obrtna razstava na Dunaju
To je bila za tiste čase pomembna obrtniška prireditev v okviru takratne Avst-
rije. SevecTa je bila konkurenca izredno velika, saj je tiste čase bilo veliko število ljudi, ki so se bavili z obrtjo. Za nas je laskavo, da je med uglednimi razstavljalci bil tudi kovaški mojster Janez Močnik iz naše doline. Žal ni navedeno kje je ta mojster živel, vendar pa piše, da je iz Gornje Savinjske doline. Pohvalijo tudi njegove odlične izdelke, pa nič ne omenjajo s čim se je na Dunaju predstavil.
Tako v Slovenskem gospodarju, letnik 1880,‘'stran 332.
Niso znižali obresti
Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju je bila poslovno zelo uspešna. Že po sedmih letih delovanja so na občnem zboru
2.	2. 19882 ugotavljali višino rezervnega sklada že preko
13.000	goldinarjev, kar je bilo za tiste čase res veliko. Največ razprav je bilo okoli zahteve po znižanju obresti za posojila, te so bile 12%. Predlagala so želeli, da bi te bile le 10%, pa zaradi preglasovanja »močnih« niso uspeli. In pisec članka se zgraža, kako malo se prisluhne revnemu, ki potrebuje posojilo. Hkrati pa so namenili kar velik prispevek šolam Mozirje, Nazaret, Gorica in Rečica.
Članek je v Slovenskem gospodarju, letnik 1882, stran 44.	a. V.
V.po žgani Solčavi delijo hrano.
Takole so pričakali vodo na Gneču
Veterinarsko dežurstvo
22. 6. do 28. 6. 1987 Šturm Bojana, dipl.‘vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722 29. 6. do 5. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 6. 7. do 12. 7. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 13. 7. do 19. 7. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno tel. 840-112
Dežurna služba Elektro Celje
Od 29. 6. — 5. 7. Marolt Marko, Mozirje tel. 831-877 Od 6. 7. — 12. 7. Nadvežnik Srečo Nizka tel. 851-706 Od 13. 7. — 19. 7. Levar Peter Paška vas tel. 884-150 Od 20. 7. -r- 26. 7. Jeraj Franc, Prihova tel. 831-910 Od 27. 7. — 2. 8. Tratnik Franc, Pusto polje tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
Kino dom Mozirje za mesec julij
2. MRTVI IN'POKOPANI Ameriški film, pustolovski, 104’
4.	5. RAMBO
Ameriški film, kriminalka, 105’
7. ŽENSKA V PLAMENU Nemški film, drama, 100’
9.	LJUDOŽERCI IZ AMAZONKE
Italijanski film, pustolovski, 98’
11. 12. FLASHDANCE Ameriški film, glasbeni, 98’
14.	PEJSAŽI V MEGLI Domači film, drama, 98’
16. VOLKOVI
Ameriški film, grozljivka, 98’
18. 19. MOŽ IMENOVAN BULDOŽER
Italijanski film, komedija 21. SMARAGNI LED Ameriški film, pustolovski, 100’
23.	NEWYORSKI KLAVEC Italijanski film, kriminalka, 97’ 25.26. POLICIJSKA AKADEMIJA — II. DEL
Ameriški film, komedija 28. ZLE OČI
Italijanski film, grozljivka, 102’
30.	VROČA DEKLETA Nemški film, erotični, 90’
Kino Nazarje v juliju
L —2. ŠTRAJKER, ameriški film
5.	ŽENSKE V VRTEČEM, ameriški film
8. — 9. LEGENDA O TARZANU, angleški film
12.	PREBUJENJE POMLADI, ameriški film
15.	— 16. TEKSAŠKI farmer, ameriški film
19. FRANCOSKI ljubimec, francoski film
22. — 23. POLICAJ NA ROBU ZAKONA, francoski film
26. HUDOBNI FANTJE, ameriški film
29. — 30. ZLATOLASA KI D, ameriški film
Kino Gornji grad v juliju
I.	7. POBALINI NA DOPUSTU 4. 7. — 5. 7. PLAVI GROM
8. 7. DOLINA SMRTI
II.	7. — 12. 7. MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA KLUZOA
15. 7. BANANA JOE 22. 7. NA POGOJNI SVOBODI 25. 7. — 26. 7. GALIPOLJE 29. 7. PARTNERJI
Ebhardtovo Popotovanje v Logarsko dolino
- Ferdinand Ebhardt opisuje začetek popotovanja iz Železne Kaple v Logarsko dolino poleti 1895. Na pot se je odpravil s tovarišem in vodnikom, ki pa si je — zaspal.
Vsi njeptu namenjeni očitki in graje so se odbili od njegovega nedotakljivega miru in iz njegovih ust, okrašenih z zobnimi razvalinami, se je širil le močen duh po žganju. Sicer je njegov pogled zbujal dvome, toda da bi končno le šla naprej, sva jih premagala. Potem ko sije nadel mojo tor-nistro in čutaro z rumom, smo ob sedmih odšli, obuti v planinske čevlje in s planinskimi palicami v rokah.
Bilo je še hladno in s primerno hitrim korakanjem smo hoteli nadomestiti zamujeni čas. Sonce se nam je prijazno smejalo in začelo sušiti roso. Potem ko smo šli mimo Koroškega vrelca, smo na senčnati poti ob Beli hitro dosegli izliv Remšniškega potoka. Zdaj smo korakali po dobri vozni poti po lepi, spreminjajoči se Remšniški dolini navzgor.
Po travniku, svežem od rose, so tekale z zvonci ovešene in dobro napasene krave in ostalo govedo. Na jugovzhodu se je v žarkih jutranjega sonca dvigala veličastna skalna gmota Olševe med molčeče jelove gozdove, ki so se spuščali z gorskih pobočij ponekod vse do dna doline. S tovarišem sva med veselim pogoyorom čilo korakala naprej, ob tem pa kmalu čisto zgubila z oči svojega spremljevalca in z njim tudi mojo tornistro s periloip, zalogo jedi in veliko čutaro z rumom. Zato se nam je zdelo
tvegano, da bi ga prepustila usodi. Tako sva se, čeprav nerada, odločila za predčasen počitek in sedla na velikansko deblo na tihem prostorčku, obdanem z jelkami.
Že so čebelice začele brenčati, škrjanci so prišli na piano žvrgolet svojo jutranjo pesem proti temno modremu nebu in iz gozda je zadonel melanholični klic kukavice.
Približal se je majhen, tih sprevod. Spredaj sta korakala dva močna moža v lodnastih oblekah in s planinskima klobukoma, okrašenima s širokima zelenima trakoma. Na ramenih sta nosila enostavno krsto iz neobdelanih desk, ki je počivala na močnih drogovih. Krsti je sledil s sklonjeno glavo moški, star kakih 35 let. Na svoji desni je vodil majhnega dečka, starega sedem let, na levi pa štiriletno deklico, bila sta modrooka, s plavimi pre-divnatimi lasmi, skrbno oblečena in zdravega obraza. Ti trije so zadnjikrat spremljali ženo in mater.
Visoko zgoraj v pogorju, na osamljeni kmetiji, na svežem travniku, kjer šumijo temnozeleni gozdovi, je živela, ljubila in trpela. Tam je po kratki bolezni umrla. Kako pusto je bilo zdaj v samotni gozdni hiši, kako prazno pozimi, ko visok snežni okop obda hišo in jo loči od preostalega sveta! Ko je še živela, mož in otroci še niso čutili osamljenosti, kajti v materinem srcu so našli tolažbo in ljubezen — tam je bil njihov svet. Zdaj je vsega konec, družinska sreča je
skrbno je za božič okrasila drevce, kako svetlo je žarel njegov blesk od velike mize v snažni izbi s Kristusovo sliko in Marijo ter prijetno toplo pečjo.
Kdo ga bo okrasil nasle-dnjikrat? —
Takim mislim sem se predajal, medtem ko je moj popotni tovariš v bližnjem potoku opazoval postrvi.
Kmalu je žalni sprevod izginil za grmovjem, tedaj se je končno prikazal tudi naš mečkavi nosač, s svojo počasno, umirjeno, mehedravo in v kolenih mehko hojo. Zadovoljna, da ga spet imava, sva se odločila, da ga ne bova več spustila izpred oči. Zdaj je moral hoditi spredaj, še toliko bolj, ker nama je bila nadaljnja pot čisto neznana.
Ura je bila že skoraj osem, ko smo stopili z dolinske poti ob Remšnikovem potoku, ki zavije proti jugu, v romantično Kupicovo sotesko.
Ta tesen se odlikuje manj po izredni višini obdajajočih skal .kot po raznovrstnih oblikah in divjosti okolice, ki je omiljena le z drčo, po kateri spuščajo z visokega gorovja v dolino mogočne hlode.
Potem ko smo šli skozi pravo sotesko, smo počasi stopali po strmem in vse slabšem kolovozu v še vedno ozki dolini navzgor.
Zdelo se je, da postaja naš vodič toliko krepkejši, kolikor višje prihajamo. O zaostanku zdaj ni bilo več govora.
dohajati. Šli smo mimo več samotnih hiš, zgrajenih v gorskem slogu, in kmalu smo prišli do gozda z visokimi debli, ki nas je varoval pred vedno toplejšimi sonca žarki, ki seje dvigalo proti jugu. Približno ob četrt na enajstih smo prišli v gozdu na mesto, kjer se v globoki osamljenosti dviga bajta iz hlodov. Tam smo našli drvarje, ki so sprejemali ukaze od lepo oblečenega logarja v sivi lodnasti obleki z zelenimi progami. Bil je prelep mladi moški z rjavimi lasmi in brado, ki nam je rade volje povedal za nadaljnjo smer. Nedaleč od tod se je pot razcepila.
Ena je vodila na levo h kmetu Tomažiču, druga pa naravnost navzgor. Naš vodič, ki je morebiti mislil iti mimogrede na dober požirek, je hotel k Tomažiču, midva pa sva se odločila za pot na desno in v kratkem smo dospeli do s koli obdanega dela gozda, kjer je kadeča se oglenica povzročala gnusen gost dim. Zdaj smo šli čez razmočen del poti in kmalu je bil nosač spet spredaj, otoplilo seje in počasi smo se skozi redek gozd bližali nizkemu, povečini golemu gorskemu hrbtu, po katerem poteka meja med Štajersko in Koroško, in sicer po razvodju Savinje in potoka Bele. Presenetljivo pa je bilo, ko smo dosegli vrh in pred seboj zagledali orjaške glave Savinjskih Alp — Mrzlo goro, Brano, Babo in Ojstrico, ki so s svojimi zobmi, razpokami in brezni nenadoma vstala pred nami.
Uvod in prevod Peter Weiss
mipUft. fliytj trirtva! _ Jtako „_Nasprotno,._ težko ga je bilo
Matična kronika za maj 1987
POROKE: L Prepadnik Rajko, star 26 let iz Luč 60 in Klaužar Verica, stara 23 let iz Petrovč, 2. Matijovc Jakob, star 31 let iz Luč 92 in Zalesnik Bernarda, stara 24 let iz Tera 81, 3. Ugovšek Janez, Star 23 let iz Vologa 9 in Govek Danica, stara 21. let iz Radmirja 94.4. Remic Robert, star 24 let iz Vologa 28 in Resnik Vesna, stara 22 let iz Dola 4, 5. Skornšek Andrej, star 28 let iz Mozirja 118 in Gregorc Marija, star 22 let iz Ljubije 2, 6. Tesovnik Ivan, star 28 let iz Dola 16 in Tajnikar Marta, stara 27 let iz Tiroseka 50, 7. Goltnik Ivan, star 28 let iz Šmihela 24 in Goltnik Jožica, stara 24 let iz Šmihela 13, 8. Brezovnik Slavko, star 21 let iz Poljan 2Hn Jurjovec Bernarda, stara 24 let iz Rečice/S 108, 9. Skornšek Florijan, star 26 let iz Brezja 23 in Goličnik Andreja, stara 23 let iz Radegunde 44, 10. Robida Alojz, star 33 let iz Rovta 30 in Podlesnik Mika, stara 22 let iz Primoža 43, 11. Orel Branko, star 20 let iz Dol. Suhe 14 in
Brinovšek Martina, stara 22 let iz Ljubije 27,12. Planovšek Zdravko, star 27 let iz Lačje vasi 1 in Bastelj Milena, stara 18 let iz Šmartnega/D 63, 13. Mazelj Zvonko, star 28 let iz Ljubije 45 in Kovač Alenka, stara 22 let iz Ljubije 109.
SMRTI: 1, Marovt Martin, star 61 let iz Ljubnega/S 79. 2. Coklin Martina, stara 62 let iz Radmijra 51, 3. Obojnik Martin, star 43 let iz Radmirja 108, 4. Dešman Frančiška,stara 82 let iz Primoža 72, 5. Pezar Alojz, star 67 let iz Šentjanža 6, 6. Šimenc Antonija, stara 62 let iz Poljan 17, 7. Jelen Mihael, star 61 let iz Lepe njive 41, 8. Hrastnik Nejc, star 1 leto iz Lepe njive 8, 9. Zajec Mihael, star 81 let iz Radegunde 15, 10." Kladnik Anton, star 61 let iz Luč 29, 11. Robnik Marija, stara 84 let iz Luč 25, 12. Breznik Frančiška, stara 89 let iz Krnice 41, 13. Bezovnik Berta, stara 66 let iz Raduhe 17, 14. Glojek Ivan, star 87 let iz Šmartnega/D 6
Nove knjige v občinski knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Holt, V.: Revna sorodnica, Grizila, S.: Dva modra zvezka, Peternelj: Bukovci, Rožanc, M.: Makov evangelij 1/8, Dhamma-pada, Sužnjevo srce, Hasan, S.: Veter in hrast, Tomizza: Mladoporočenca iz ulice Rossetti, Walker, A.: Nekaj vijoličastega, Ende, M.: Neskončna zgodba, Kleč, M.: Parada (pesmi), Rachels: Pravica do smrti, Puzo, M:: Siciljanec, Gradišnik, B.: Mistifika-cije, Novak, M: Vila Michel, Vidic, J.: Noč v hotelu Park, Malenšek, M.: Purgarji
II.	STROKOVNA LITERATURA: Ripel: Magija Atlantide, Pokorn, D.: Magnezij v vsakodnevni prehrani, Kocbek, M.: Odškodninska odgovornost delavca, Rak. M.: Radiestezija za začetnike, Oreb, G.: Naučimo se jedriti na dasci, Klemenc: Igra za vsakogar — tenis, Novak, D.: Prlekija, Koller: Struktura atomov in molekul, Ferbar: Poskusi iz tolplote, Hribar: Zgodovina filozofije, Mamilovič: ABC škropljenja, Turk, L: Pojmovnik poslovne informatike. Najhujše svetovne katastrofe, Najokrutnejši morilci našega časa, Največje skrivnosti naše dobe, Najuspevnejši vohudni vseh časov, Največji ljubimci sveta.
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zagorski, C.: Moj prvi maj, Makarovič, S.: Črni muc, kaj delaš? (leporelo), Makarovič, S.: Kaj bi miška rada (Leporelo), Enciklopedija Povej kaj je to. Povej kako deluje. Povej kaj naj postanem, Bitenc. J.: Telefon v mestu Tutukaj, Manček, M.:
Modri medvdek, Rainer, M.: Zajček skakalček. Stripi M. Mustra: Džungla, Detektiv, Šerif, V srcu Afrike
mmmmi
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na' promet proizvodov.