Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 11.
V Ljubljani, dne 1. junija 1927.
Vil. leto.
VO J N IH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
»
Kongres.
Nase udruženje vrši svoj 7. kongres dne 12. junija 1927 v Kragujevca.
Zopet bodo prišli delegati naših organizacij skupaj, da revidirajo delo našega celokupnega udruženja in mu dajo nove direktive.
Vsak se bo- moral zavedati, kako važna misija mu je poverjena, da je izbran od mase kot prvcboritelj in najboljši funkcijonar v našem udruženju.
V srcu Šumadije, kjer se bodo ustalili naši tovariši, hočejo zastaviti letos svoje delo. Na zgodovinskih tleh, kjer jih bo navdajal spomin na minula leta, na težko prestano zgodovino, polno naporov za osvobojenje, .naj se zavedajo resnosti in se združijo k složnemu delu.
Pričakujemo polnih uspehov, ki jih more roditi naša organizacija v našem vprašanju. Kot zvesti sodelavci in neomahljivi pripadniki edinstvenega udruženja, želimo vojne žrtve Slovenije, da bi postalo isto še jačje. zmožno kljubovati vsem zaprekam, ki so stavljene razvoju našega vprašanja. To je predvsem namen našega kongresa.
S to iskreno željo ga pozdravljamo in mu želimo ter pričakujemo od njega mnogih uspehov.
Kongres naj gre kratko preko revizije izvršenega dela v našem udruženju, odpadejo naj raznovrstni dolgi »izveštaji«, ker preko vsega tega smo že šli. Pač pa naj kongres išče novih smernic za bodočnost, da pokaže inicijativo za nadaljno organizacijsko borbo v invalidskem vprašanju. Imamo veliko nepravilnega, veliko nerešenega in pogaženega. Veliko izkušenih mož, ki bodo tvorili naš kongres, lahko marsikaj napravi. Kako bomo iz-vojevali to in ono; to naj bo prva skrb kongresa. Kamor pogledamo v invalidsko vprašanje, vidimo same nedostatke.
Na vsak način je zanimivo, ako pogledamo nekoliko kako se godi vojnim žrtvam drugod, zato hočemo nekoliko razjasniti njihov položaj v Nemčiji.
Na isti način kakor pri nas imajo tudi vojne žrtve v Nemčiji združene svoje organizacije v enotno udruženje, ki se imenuje »Reichsbund«. Isti ima svojo centralo v Berlinu, kakor imamo pri nas Središni odboj- v Beogradu.
V	dneh od 22. do 25. maja 1927 se je vršil v Hamburgu četrti kongres vseh nemških organizacij, ki bo obenem nekaka proslava 10-letnice njihovega obstoja. Iz predpriprav za ta kongres posnemamo zelo veliko organizacijsko nioč nemških vojnih žrtev, pa tudi mnogo zanimivega o stanju njihovega vprašanja.
Iz referatov, ki so v ta namen podani, hočemo našim čitateljem nekolikö razjasniti.
V	Nemčiji so invalidi ustanavljali svojo organizacijo že med vojno. Sedanji »Reichsbund« •nia svoj početek iz leta 1917., tako da slavi le-!°'S svojo 10-letnico. Imel se je boriti pri svotom razvitku tudi z velikimi težkočami. Obsto-
so že od poprej razne organizacije, med Klimi pa takozvana »Zveza borcev«, ki je bila 2S0lj reprezentativna in vojaško patriotičnega enačaja. Vojne posledice in težkoče pa so zahvale, da so se morale žrtve vojne posluže-"at! socialne borbe in si razviti organizacijo na ocialno Političnem temelju. To pa je pdstajalo "Sodepolno za »Zvezo borcev«, ki je pričela nstopati proti snovanju invalidskih cTganiza-
Kakor pri vseh stanovskih organizacijah, mora biti tudi v naši glavna skrb, da se legalno borimo za zboljšanje eksistenčnega položaja. Ne samo, da uredi našo organizacijo na znotraj, mi smatramo naš kongres za nekaj višjega. Treba je, da se loti ta naj višji forum eksistenčnega vprašanja, ki naj bo naj-glavnejši predmet dnevnega reda.
Mi hočemo stopiti pred kongres za to pripravljeni in smo že tudi poslali nekaj gradiva z željo, da ga kongres predela.
Kar nas vedno teži, to smo razodeli.
Z istimi in drugimi težavami bodo prišli tovariši iz raznih strani naše domovine.
Apel, ki ga bo vzdignil kongres, še ne bo zadoščal, treba bo, da bo naše udruženje zastavilo svojo energijo, da se bo bodočim voditeljem naložilo, poskusiti izvesti delo z oporo celokupnega članstva. Koliko gradiva imamo, poslali smo ga le nekaj, drugi bodo zopet drugo in kongres bo imel veliko razpravljati.
Poglejmo naše prevedbe na nove prejemke, ki tečejo že 2 leti, zaostale invalidnine, ki vedno naraščajo in se popolnoma nič ne izplačajo, naš davčni cenzus, kako neusmiljeno nam krati s krvjo zasluženo pravo, kako slabo imamo razpredeljene prejemke invalidnin, kako se nam gazi pravo pri raznih koncesijah, trafikah, službah itd. Naše udruženje ne uživa nikake pomoči iz državnih sredstev pri svojem zadružnem pokretu. Veliko se da razpravljati in kar je najvažnejše, najti način, kako se bo izboljšalo in izvojevalo.
Svojo organizacijo smo poživili, smo jo reorganizirali, sedaj jo pošljimo v novo borbo za naše pravice, za kar.naj pokaže pot ravno kongres.
S tem ga1 pozdravljamo in pozivamo k slogi in edinstvenem delu.
cij s tem, da jih je slikala za patriotično škod-Ijive.
Na ta način so vojaške oblasti upeljale takoj'ob početku razvitja cenzuro' nad novimi invalidskimi organizacijami. Merodajni krogi in višji častniki so povzročili celo, da se je vsak nadaljnji razvoj teh organizacij iz političnega stališča zabrani!. Na zahtevo pruskega vojnega ministrstva je takratni državni kancler Beth-mann Hollweg pod kaznijo prepovedal nadaljno snovanje invalidske organizacije. Po polletni borbi v javnosti in parlamentu, se je invalidom posrečilo dokazati popolno neškodljivost in nepolitičnost, nakar so se v marcu 1918. začele polagoma sklicevati invalidske skupščine.
Šest do G'sem mesecev pozneje so imeli v Nemčiji 300 invalidskih organizacij s približno 25.000 člani. Socialna borba je zmagala in organizacija s temi potrebami,!je pridobila simpatije. Takratni načelnik državnega odbora za preskrbo vojnih žrtev dr. Geib je dobil nazira-nje o invalidskih organizacijah, tako da je znal uporabiti te velike organizacijske moči za državno koristno delo. Seveda je imela invalidska organizacija v Nemčiji tudi na znotraj mnogo notranjih razdorov od strani raznih organizacijskih diletantov. Kljub temu so nemške invalidske organizacije hitro napredovale ter so se že proti koncu leta 1918. na kongresu v Weimarju združile v enotno udruženje v celi državi,*ki ima svojo centralo v Berlinu. Pozneje so se še večkrat dogajala prerekanja na eni strani od skupine, da naj bi se dala invalid-
ski organizaciji podlaga, ki so jo' priporočali voditelji krščansko socialnih delavskih organizacij, na drugi strani zopet od skupine, ki je hotela komunistično podlago.
Vsi taki poskusi so se razbili, ustanovila se je poleg tega nemškega udruženja le neka internacionalna zveza vojnih invalidov in drugih žrtev tudi s sedežem, v Berlinu pod predsedstvom tčv. Tiedta.
Takozvani »Reichsbund« pa je ostal nepolitičen in izvenverski ter zastopa le socialnopolitične težnje vojnih žrtev.
Videti je, da zelo napreduje in ima mnogo iniciative na državno» in drugo dlkrbo vojnih žrtev. Ima stotisoče članov, stotine odborov, v Berlinu veliko svojo hišo za vse društvene potrebe ter mnc'go svojih naprav, naselbin v obliki stanovanjskih hiš in domov ter zdravstvenih zavodov po celi nemški državi.
Treba je. da omenimo tudi. da imajo svojo lastno tiskarno', ki tiska za svoje člane poleg drugega čtiva predvsem stanovsko glasilo.
Za naše čitatelje naj bo to neka spodbuda, ako primerjajo naslednje z našo nezavednostjo.
Že med vojno je bilo 50.000 naročnikov, v začetku leta. 1919. so prekoračili že število 100.000. v juniju 1918. pa že 200.000, danes pa tiskajo na 32 strojih preko 300.000 izvodov organizacijskega glasila, in sicer dvakrat mesečno. Poleg glasila izdajajo tudi ilustrirano' revijo in razne druge brošure.
To je lep primer za naše razmere, ko se naši člani tako malo zanimajo za naš list in za njegovo naročitev.
S tem smo1 podali nekoliko pregleda o organizaciji nemških vojnih žrtev, dobro pa je, če se seznanimo še nekoliko z njihovo zaščito.
Zaščita je dvojne vrste, in sicer državna ter deželna oziroma občinska.
Država daje vojnim žrtvam invalidnino, ortopediranje, učenje in razne ugodnosti. Kar pa se tiče materijalnega podpiranja in oskrbe, pa je dolžnost deželnih in občinskih preskrbovalnih odborov, ki pa so v ta namen tudi od države podpirani in imajo v to svrho posebno odredbo, nazvano »odredba o dolžnosti preskrbe«.
Zadnjo tako' odredbo- imajo od 13. februarja 1924.
O načinu take preskrbe smo že enkrat pisali v našem glasilu, kakor tudi o invalidskih odborih, ki so postavljeni poleg teh preskrbovalnih inštanc, da skrbe za prisiljeno zaposlovanje vojnih žrtev v privatnih podjetjih. Kar pa se tiče državnih služb dobe invalidi itak po svoji zmožnosti certifikate, slično kot pri nas dosluženi podoficirji. Invalid pod 50% dobiva v mestu 15T0 M, na deželi pa 1270 M mesečno.
Nad 50% invalid z ženo in dvema otrokoma dobi v mestu 186‘45 M. Vdova z otroci dobiva v mestu 69’40 M, na deželi 54 M. Za otroke dodatkov ne dobivajo, ker je za nje posebna »odredba o dolžnosti preskrbovanja mladine«, po kateri je treba nuditi otrokom dostojno vzgojo in izobrazbo.
Za proteze imajo natančno predpisano v zakonu, kakšne pripomočke meta kdo dobiti za to ali ono hibo. Omenjamo samo, da dobe slepci dresirane pse, ki jih vodijo.
Za vsako' panogo preskrbe obstojajo posebne odredbe. Tako imajo težko ranjeni poleg invalidskega zakona še posebni »zakon za težko ranjene invalide«. Imajo specialne odredbe za nastavitve, za dolžno'st preskrbovanja. za dodatke k invalidnini, za preskrbo sirot itd.
S tem smo podali malo pojmov o razmerah vojnih žrtev v Nemčiji. Kljub vsemu temu pa tudi niso zadovoljni in vodijo svojo stanovsko borbo za izboljšanje njihovega položaja.
Invalidsko vprašanje v Nemčiji.
Kakšne naj
V interesu vsakega posameznika je, da pazi na to, da bo njegova vloga, ki jo dela za to ali ono pomoč po invalidskem zakonu pravilna.
Oblastni odbor, kjer se centralizirajo vse vloge našega članstva iz Slovenije, ima zelo veliko sitnosti ker prihajajo dan za dnevom zelo nepopolne.
Pošiljati jih mora nazaj, sam izpopolnjevati in čakati z njimi, tako da povzroča vse to veliko nepotrebnega dela in stroškov. Že večkrat je opozoril v našem glasilu, pa tudi na zborovanjih kako naj izgledajo vloge, pa kljub temu ni dosti boljše. Za to hoče še enkrat s tem člankom razjasniti članstvu kakšne naj bodo vloge, opozarja pa krajevne organizacijske funkcijdnarje, da naj se gotovo po tem ravnajo. Njihova dolžnost je, da nevešče člane doma poduče in izpopolnjujejo njihove vloge, s tem pa prihranijo mnogo dopisovanj in poštnine naši organizaciji. Nepotrebno je omenjati kako se dotičnim nepopolne prošnje zavlečejo.
Nobena vloga za katerokoli pomoč ali pravico po invalidskem zakonu pri nobenem ob-lastvu ne more biti rešena, ako niso priložene potrebne priloge. Brez dokazil ne sme biti prav nikak_a vloga.
Pri vsaki vlogi, ki gre na ministrstvo, velikega župana, protezno delavnico ali kakemu drugemu državnemu oblastvu, mora biti priložen prepis sklepa, s katerim je dotičnemu označena invalidnina. Tak prepis mora biti vedno potrjen od sodišča (ne od občine ali krajevnega odbora). Tudi ni nikdar prilagati izvirnika (originala) sklepa, ker se lahko zgubi, je pa važen dokument za vsakega.
Lahko je namenjena vloga za naše udruženje, da naj isto za kakega člana nekaj stori v lastnem delokrogu, ni treba prilagati sklepa.
Pač pa naj vsebuje vsaka vloga številko članske knjižice. V pojasnilo zakaj je treba ob-lastvom prilagati vedno prepis sklepa naj bo, da se na podlagi tega prepričajo ako je dotični zaščiten po invalidskem zakonu, sicer mu nobena pravica ne gre. Iz tega se vidi kako brezpogojno je treba za vsako stvar priložiti prepis sklepa.
K vsem vlogam ali prošnjam, ki gredo ministrstvu za socijalno politiko ali velikemu ' županu, s katerimi se prosi za takozvano špe-cijalno pomoč (podporo, orodje, ‘posojilo, povračilo zdravniških stroškov, sprejem otrok v učenje ali zavode itd.) je treba priložiti poleg sklepa še dve važni prilogi:
1.	Potrdilo davčnega urada. (Dokazati mora da je siromašen.)
2.	Potrdilo pristojne občine.
Kako naj pa izgledajo potrdila občin? Ministrstvo samo nas je opozorilo, da naj izgledajo dotična potrdila drugače, sicer se prošnja ne more rešiti. Že v naši štev. 8. od 15. IV. t.
1. smo pojasnili, sedaj hočemo še enkrat, da bo vsak pazil na to.
Občina navadno potrdi kar na prošnjo »Se priporoča« ali kaj podobnega. Iz tega se ne more povzeti nič konkretnega. .Potrdilo občine mora vsebovati vse razmere prosilca in njegove družine. Kdo pa naj pozna bolje razmere nego župan? Vsebuje naj tole: Kakšno imetje ali plačo ima dotični, od česa se živi. ali ima družino, koliko članov, starost prosilca in
bodo vloge?
vseh družinskih članov, od česa se žive. za koliko jih prosilec skrbi, zdravstveno stanje v družini, ali so že kaj pomoči od države dobili ali odkod drugod, ali prejema za nje dodatke, kakšnega obnašanja je prosilec in njegova družina, končno pa jih v obče priporoči ali so vredni, da se ihn nudi pomoč in v kaki obliki?
Iz tega more oblast posneti razmere, ki so uradno popisane, ono kar on sam napove v prošnji ni merodajno.
To so glavne tri listine, ki ne smejo v vlogah manjkati.
S sledečimi odstavki pojasnjujemo, kaj je treba pri posameznih vlogah priložiti:
Za nakazilo invalidnine: navesti likvidacijsko številko.
Za proteze, aparate, čevlje: prepis sklepa event. tudi nadpregl. lista.
Za orodje: prepis sklepa, davčno potrdilo, občinsko potrdilo.
Za podporo v denarju: prepis sklepa, davčno potrdilo, občinsko potrdilo.
Za posojilo (ne pri udruženju): prepis, sklepa, davčno potrdilo, občinsko potrdilo.
Za obleko: prepis sklepa, davčno potrdilo, občinsko potrdilo.
Za učenje: prepis sklepa in event. izjavo mojstra.
Za zdravljenje v bolnici:	prepis sklepa,
davčno potrdilo, izjavo uradnega zdravnika.
Za zdravljenje na Golniku ali v toplicah: prepis sklepa in nadpregl. lista, spričevalo uradnega zdravnika.
Za nadpregled: (stalni invalidi) spričevalo uradnega zdravnika.
Za nakazilo dodatkov:	(novorojenčkom)
izpisek iz rojstne knjige, (za one, ki se šolajo) spričevalo šole, (za pohabljence) zdravniško spričevalo.
Za pogrebne stroške: davčno potrdilo, mrtvaški list.
Za sprejemanje otrok v zavode:	prepis
sklepa, davčno potrdilo, šolsko spričevalo, potrdilo občine eventuelno tudi zdravniško spričevalo (za pohabljence).
Za obrtne liste: prepis sklepa, rojstni list, domovnica, nravstveno spričevalo, učno spričevalo, event. tudi potrdilo zadruge.
Za trafike: prepis sklepa, nravstveno spričevalo, domovnica, dokazi glede lokala.
Za obnove postopanja: (reducirane! radi zboljšanja) spričevalo uradnega zdravnika (re-duefranoi, ki niso dokazali), pismene listine izza časa vojne ali 2 priči.
Za odkupnine:	prepis sklepa, rodbinsko
polo, nravstveno spričevalo, lastno izjavo, izjavo dveh invalidov, izjavo občine, davčno potrdilo.
To bi bile najglavnejše vloge, ki se pogosto vlagajo.
Se enkrat opozarjamo, da čitatelji strogo pazijo na točnost izpopolnitve vlog in naj povedo tudi drugim. Posebno pa odborniki krajevnih odborov naj na to pazijo.
Vsak spis pa naj ima v dopisu na Oblastni odbor navedeno številko članske knjižice. Končno še opozarjamo, da onih dopisov, ki ne pridejo preko krajevnih odborov, ne bomo jemali v poštev.
Javni poziv.
Tovariši, tovarišice!
Kulturno središče Slovenije Ljubljana, hoče postaviti dostojni spomenik pokojnemu Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju.
Osnovan je odbor za postavitev, v katerem sodelujejo najodličnejši predstavniki slovenske javnosti. Ta odbor si je nadel za nalogo vzvišeno misel, napraviti viden simbol priznanja in hvaležnosti do blagopokojnega našega kralja. Dolžnost naša je, da se odzovemo apelu tega odbora, da tudi mi po svojih skromnih močeh pomagamo vzvišeni akciji za našega Najvišjega Vojskovodjo, ki si je priboril neven-Ijivih zaslug in zahvale za osvoboditev našega troimenega naroda.
Z vsakim še tako malenkostnim prispevkom pokažemo svojo veliko pripravljenost, podpreti to veliko plemenito akcijo.
Za to zbirajmo tovariši in tovarišice dajatve, da pripomoremo do čimprejšnega uresničenja započetega dela.
Krajevni odbori širite zbirke ter jih nakažite po položnicah čimpreje Oblastnemu odboru. Pokažimo, da znamo ceniti misel.
Notranja kriza organizacije slovenskih invalidov.
Pod tem naslovom me je neznani dopisnik v »Jutru« z dne 26. IV. t. L, št. 98 v poročilu o občnem zboru O. O. napadel, češ, da sem na občnem zboru dne 24. aprila odklonil besedo invahdu g. Hinko Chrištofu.
Žal, da mi je šele danes po preteku enega meseca mogoče na omenjeni dopis odgovoriti, ker sem se šel takoj po občnem zboru zdravit na morje in sem se šele sedaj vrnil. Ako bi prej zvedel, bi takoj v istem časopisu odgovoril, dočim sem danes primoran omejiti se le na »Vojnega invalida«.
Vsako leto se na oblastnem občnem zboru v Ljubljani pojavljajo gotovi invalidi, kateri zahtevajo iste pravice kakoršne pripadajo delegatom. Hočem govoriti, staviti predloge itd.. dasiravno niso zato od nikogar pooblaščeni. S tem seveda le omalovažujejo svoje lastne delegate, katerim so poverili svoje zaupanje.
Delegat ljubljanskega krajevnega odbora g. dr. Kodre je pred 4. točko dnevnega reda »Volitve«, zahteval besedo za invalida Chri-štofa, radi spora med O. O. in nekaterimi ljubljanskimi invalidi, dočim je samo ob sebi umevno, da je ta zadeva spadala k naslednji točki dnevnega reda »Predlogi in pritožbe«. Kljub vsestranskim pojasnilom, da veljajo pravila in dnevni red za vse enako in da ni mogoče delati izjem, je g. dr. Kodre trdovratno vstrajal na svoji neupravičeni zahtevi in vsled odklonitve demonstrativno zapustil občni zbor. Po njegovi odstranitvi se je takoj pri naslednji točki dnevnega reda pokazala potreba zastopstva ljubljanskih invalidov, ker je O. O. pri predlogih pismeno zahteval, da se vse dotične, ki so podpisali neko obtožbo proti O. O. in še niso svojega dejanja preklicali, izključi za 1 leto iz udruženja. Pri tej priliki sva jaz in tov. Čre-slovnik predlagala omiljenje, ako so res dotični kaj zakrivili.
Ako je med tovariši ljubljanskega krajevnega odbora obstojala želja, da se spor z O. O. obravnava pred volitvami, bi ljubljanski delegat g. dr. Kodre lahko pred početkom ob-
, L I STE. K.
V. J.:
Dragemu prijatelju Ivanu v spomin.
Seznanila sva se na občnih zborih Izvršnega odbora. Šaljivi ton ter originalno ribniško narečje ga je vsakomur, ki je prišel z njim v stik, napravilo prikupljivega. Tako tudi meni. Komaj sem čakal na priliko, da se na anketah ali občnih zborih snidem z njim ter zopet od srca nasmejam. »Kaj prav’š Jo'že?« me je pozdravil iz kakega kota in že se je pričelo. Kar stresal jih je iz rokava. In pa smejati se je znal, tako da je dostikrat že s samim smehom druge spravil v smeh.
Za splitski kongres je bil tudi on določen delegatom, že v Ljubljani sva sklenila đogo'-vor, da bova ves čas »vkup držala«, pa naj si bo na suhem ali na vodi in če ne drugače, pa tudi v zraku. Skupno sva se naložila v nočni vlak, kateri nas je potegnil na dolenjsko stran, skupno smrčala, le v različnih durih, on v basu, jaz v tenoru, tako da je celo smrčanje bilo kolikor toliko harmonično. V Bakru se nama je odprl nov svet, zagledala sva mofje, kar pa je
imel Ivan le za »veliko lužo«. Ker smo bili v Bakru cel dan, sva si ogledala vse, kar je bilo vrednega videti. Najbolj nama je ugaiala cerkev sv. Andreja s prelepo oltarno slike, umetnino našega prerano umrlega Jurija Šubica. Skupno sva šla tudi v morje in oba je solnce prav pošteno osmodilo, tako da je bilo ponoči malo mrzlice.
Na »Kosovu« sva bila seveda tudi skupaj v kabini, kjer pa nisva mogla ostati in sva raje hodila po obširnem krovu ter le prav male spala. Ko se je danilo, sva že zopet prilezla na dan in ker je bil Ivan urnejši nego jaz, je imel priliko videti delfina, ki je plul ob ladji, jaz pa sem ga zamudil. Toda Ivan mi je tako živo* in natančno pripovedoval o njem, da sem ga imel pred seboj kakoršen je bil. Zjutraj smo pristali v Šibeniku in v naglici sva obletela skoro vse mesto; pisala razglednice, kar je pri takem potovanju neobhodno potrebno, dasi najbolj mučno in nazadnje si privoščila tudi kozarec pristnega dalmatinca, ki je pač nekaj druzega kot pa takozvani »dalmatinec« kakršnega dobiš v Ljubljani. Ko' sva se vrnila na krov, so tovariši kar gledali, ko je Ivan razlagal, kaj je vse videl in slišal v tej kratki poldrugi uri.
V Splitu so naju nastanili v supornem kupalištu, katerega oskrbnica je bila neka ruska emigrantka, ki pa ni imela nič kaj smisla za
Ivanove opazke, je li bova spala v banjah in čemu jim je parna kopel, ko pa imajo pred nosom morje? Predno sva se podala k počitku, sva morala še izvojevati vojsko v miniaturi. V najini sobi in seveda v celem velikem kopališču je ščurkov kar mrgolelo. Ako bi jih hotela prešteti, bi bila najbrže še danes v Splitu. In pa kakšni eksemplari so to bili, kot naši rogači ali klešmani, kakor pravimo na Gorenjskem. Copate so pele, da so v sosedni sobi mislili, da imava pri sebi strojnico. Vendar ne bova pustila, da bi naju ščurki alias klešmani ponoči ščegetali. Koliko je bilo pri tem smeha, je nemogoče povedati, posebno še, ko je Ivan enega dobil celo v postelji. Rekel je tudi, da bo' zahteval od vodstva kopališča odškodnino, ker je toliko črncev spravil na oni ščurkov svet. Da bi nama pri smrčanju le ne zlezel kateri v grlo, sva pustila, da naju je elektrika obsevala vso noč. Noči pa so v Dalmaciji kratke, in res sva bila že na vse zgodaj med mestnim jutranjim vrvenjem. Ivan je ogovarjal zdaj mlekarico; zdaj ribiča ob morju ali pa policaja, seveda vsakega v svojem žargonu, tako da ga gotovo nihče ni razumel. Bil sem na tem, da zbolim od smeha. Znamenitosti mesta sva skupno ogledovala, toda ker je teh v Splitu preveč, sva se kmalu utrudila, posebno še, ker ondotne vročine nisva bila vajena. Ko je šel Ivan svojo rokq.rekognoscirat, se je kmalu vrnil k
enega zbora predlagal spremembo dnevnega reda, oziroma zamenjavo 4. in 5. točke in stvar bi bila rešena. To se pa iz meni neznanih razlogov ni zgodilo, vsled česar je sedaj predba-civanje krivice in absolutizma meni popolnoma neumestno.
Vsakemu invalidu je umljivo, da mora na občnem zboru vladati red, ako se hoče mirno in stvarno obravnavati posamezna vprašanja dnevnega reda. Tudi delegati vedno zahtevajo red in objektivnost, vsled česar bo vsak odobril moje postopanje, osobito oni tovariši, ki od vsega početka poznajo moje delovanje na inva-lidsko-orgaijizacijskem polju.
Krško, dne 30. maja 1927.
Ivan Žabkar.
Politične beležke.
Državni odbor je bil pretekli teden izvoljen v finančnem odboru. Opozicija se volitev ni udeležila. Izvoljeni so poleg dr. Smodeja od SLS stranke samo člani vladnih strank.
Osemurnik v Franciji. Z veliko večino je sprejel francoski parlament washingtonski dogovor o osemurnem delavniku z dodatkom senata, da se osemurnik uvede še le takrat, ko to store sosedna Anglija in Nemčija. Pod vtisom zadnjih obiskov v Angliji, se je sklenilo, da se »Anglija« črta.
Razpust narodne skupščine in nove volitve.
Ves čas se ugiblje, povdarja in zatrjuje, da je razpust narodne skupščine siguren, da je razpust odložen, da ni nobenih neprilik itd., tako da človek zares ne ve, kaj bi mislil in komu bi verjel. Opaža se, da se nahaja sedanja vlada v veliki zadregi, ker ne more izvesti svojega programa. Veliko poslancev radikalnega kluba je proti volitvami S tem pa še seve ni rečeno, da bi se volitve ne vršile tekom letošnjega leta. Sedaj se širijo vesti o spopolnitvi vlade. Ne zna se pa še nič, kdo bo postal minister. Razpust narodne skupščine je po najnovejših vesteh definitivno sklenjen in da bodo volitve septembra.
Albanski razbojniki pripravljajo vpad na naše ozemlje. Kakor se poroča, se nahaja v Kasu v Albaniji že nekoliko dni zloglasni razbojnik Bula Mema Kanič, ki namerava z 11 tovariši preiti na naše ozemlje. Razbojniki so oboroženi do zob ter oblečeni v italijansko uniformo. Podvzeti so ukrepi, da se vsak poskus teh razbojnikov v kali zaduši. Za vse slučaje so bile poslane na mejo naše patrulje.
Ukinitev vojne kontrole v Bolgariji. Potrjujejo se informacije, da je ugodeno zahtevi Bolgarske po ukinitvi vojne kontrole. V našem zunanjem ministrstvu se naglaša, da je to najboljši dokaz naše dobre želje, da bi ne bili naši odnošaji z Bolgarsko samo normalni, temveč čimbolj prisrčni.
Madžarska stremi po vodilni vlogi na Po-dunavju. Madžari se ne morejo vživeti v povojni položaj, da so narodi, ki so bili pod njihovo vlado, postali svobodni v svojih državah. Grof Bethlen napoveduje aktivnejšo zunanjo politiko, ki naj bi spremenila sedanji položaj Madžarske. Madžarska si mora, pravi, zlasti v Podunavju zasigurati vodilno vlogo. Trianonska pogodba je Madžarsko popolnoma uničila in razkosala. Njegov ideal je močna Madžarska.
Svetovna gospodarska konferenca se vrši v Ženevi. Udeležila se je konference tudi sovjetska Rusija. Zastopniki velesil, izvzemši
meni v kavarno ter mi skrivnostno povedal, da je »staknil« nekega kranjskega Dalmatinca, namreč gostilno pri Janezu. »Jože, veš kaj, kar tegale se bova držala'za časa bivanja v Splitu, temu jo vsaj lahke povem, če mi ne bo kaj prav.« Pa je res dobro, prav po kranjsko nostregel, dasi mu govorica ni več tekla po naše, ker je bil že 30 let ondi. Poučil naju je tudi, da tam mešajo vino’ z vodo šele na mizi, ne v kleti kakor na Kranjskem, in dasi je Ivan pripomnil, da imamo v Sloveniji pač boljšo vodo kot pa je dalmatinska ter se bo vode že napil ko pride zopet domov, tukaj pa hoče imeti vino, vendar je uvidel, da bo imel izkušen birtaš najbrže prav.
Zvečer sva bila tudi v gledališču, kjer pa tti bilo nič kaj posebnega, zato je Ivan upravičeno godel in kritiziral, da nam dajo tako slabo predstavo. Ko sva prišla v tingeltan-g.eh kjer so cigani obenem igrali in peli, mu tudi ui bilo všeč, Češ, »mi jo pa že bolj fajn urežemo«.
Tudi v Trogiru, kamor nas je popeljal sPutski Izvršni odbor, sva hodila svoja pota, si ^gledovala zanimivosti, posebno krasno katedralo in razstavljene paramente. Za vse si lahko Ivana navdušil le za »kdo«, katerega so Plesali na trgu pred cerkvijo, ne. To mu pa ni do všeč, posebno še, ker so se »kola« udele-
nemški, so sprejeli ruski predlog, da se prizna obstoj komunističnega gospodarskega reda, ne morejo pa sprejeti nadaljne ruske zahteve, da se od konference priporoča sodelovanje kapitalističnega sistema s komunističnim. S tem je gospodarska konferenca tik pred zaključkom stopila v krizo.
Vzhodne nemške utrdbe. Wolffov urad poroča, da uradnega potrdila, da so vzhodne nemške utrdbe že podrte, še ni. Toda pričakovati je, da vlada v kratkem izda o tem uradno poročilo. Vlada bo sklepala, v kateri obliki naj prizadetim vladam napravi poročilo, da so utrdbe razdejane in podrte.
10 letnica majske deklaracije se je praznovala v nedeljo 29. maja. Ljubljana in Maribor in druga mesta so bila v zastavah.
Anglija prekinila vse odnošaje z Rusijo. Londonska policija je naredila preiskavo v poslopju ruskega poslaništva. Odprla s silo jeklene omare in zaplenila spise in razne dokumente. Baje je imela vzrok, ker je izginilo iz ministrstva več tajnih dokumentov in bi se najbrž morali nahajati pri ruski delegaciji. Vsled tega je nastalo med Rusijo in Anglijo napeto razmerje, ki je imelo posledice, da je Anglija prekinila vse odnošaje z Rusijo. Proti temu je demonstriralo angleško delavstvo. Pa tudi v Rusiji se vrše ogorčene demonstracije proti Angliji.
Angleška zastava je bila 27. maja popoldne odstranjena s poslopja angleškega poslaništva v Moskvi v znak prekinitve odnošajev med Rusijo in Anglijo.
Pomorska zveza med Leningradom in Londonom je ustavljena. Parniki, ki so bili na potu iz Leningrada v London, so bili obveščeni o prelomu odnošajev in so zato opustili nadalj-no potovanje v London in pristali v Hamburgu.
Ruski poslanik v Berlinu je posetil zunanjega ministra dr. Stresemanna, ter ga v imenu svoje vlade prosil, naj bi Nemčija prevzela zaščito ruskih interesov v Veliki Britaniji, na kar je nemška vlada pristala.
Dve veliki bitki na Kitajskem. Severne armade v provinci Honan zmagonosno prodirajo. Osma nacionalistična armada je popolnoma razbita. Pred Nankingom- pa zmagujejo južne čete nad severnimi četami, ki so se morale umakniti.
Mussolinijeve fantazije o bodočnosti Italije.
Mussolini je imel na seji italijanske poslanske zbornice velik govor o notranji politiki. Govoril je o zdravstvenem stanju italijanskega naroda. Italijanski narod se mora do leta 1950. pomnožiti tako, da bo štel 60 milijonov. (Sedaj jih je 30 milijonov.) Zato bo uveden ne samb davek na samce, nego tudi davek na nerodovitne žene in rodbine brez otrok. Javna varnost v Italiji je vzorna, pravi nadalje. Država razpolaga s 60.000 karabinjeri, ima 15.000 policijskih agentov, 5000 policajev in 10.000 miličnikov. Meje čuvajo fašisti. Pred petimi leti je mislil, da bo njegova akcija dovršena v tej dobi. Ali treba vsekakor 10 let in stranka se bo v tej,dobi obnovila in bo napočil čas, ko bo lahko podpredsednik vlade 28 leten fant. Prepričal se je, da treba še 10 do 15 let, predno se bo rodil oni, ki bi lahko Mussolinija nadomestil.
Volitev prezidenta v Čehoslovaški je končana. Izvoljen je že tretjič Masaryk. Tako češki narod časti svoje prvoboritelje in ustanovitelje samostojne države.
žili invalidi, ki so imeli pojma o njem ravno toliko kot Ivan o tangu.
Na povratku smo pristali za večerjo v Kaštel Starem. Obsuli so nas otroci in starci, katerim je glad bulil iz oči. Pa bi bili tu videli našega Ivana kako je delil, vse je razdal, kar je imel pri sebi užitnega, kar je bilo zanj na mizi in še v denarnico je posegel. Še danes imam pred očmi obrazek 5 ali 6 let starega otroka, ki je bil tudi deležen Ivanovega usmiljenega srca.
Zadnji dan v Splitu sva še enkrat prehodila tesne ulice mesta, oglasila se v raznih trgovinah za »spominke«, pri Janezu naložila še nekaj dobre, zares izborne kapljice in popoldne se skupno z delegati skefo vseh Izvršnih odborov odpeljala. Split je ta dan videl zadnjikrat naš Ivan,*dasi je rekel, da bi tu sem prišel rad še enkrat. *
Na povratku je bila gnječa na parniku, tudi kabin ni bilo, zato sva se utaborila na krovu kakor sva pač najbolje vedela in znala. Kmalu je bila okolu Ivana vsa slovenska delegacija iri pričelo se je petje, v katerega je tudi Ivan posegel. Ko nam je pesmi »zmanjkalo«, smo pa pod predsedstvom gorjanskega župana improvizirali občinsko sejo. Predsedniška miza je bila tam, kjer je stala pletenka, ki je držala 14 litrov in ki jo je gorjanski župan vedno nosil seboj. Tega je imel Ivan najbolj na piki in dra-
Naše gibanje.
Krajevni odbori pazite: Nekaj krajevnih organizacij še ni predlagalo po dva najrevnejša člana za obdarovanje z velikonočno podporo ministra socijalne politike. Mogoče niso njihovi delegati tega naročili. Dotične onozarja-mo, da naj to nemudoma store, ker moramo razdelitev izkazati.
Uradni dnevi za invalide pri okrajnem sodišču v Celju. Člani invalidi in vojne vdove, ki spadajo' pod teritorij okrajnega sodišča Celje, se opozarjajo, da so od 15. maja t. 1. naprej uradni dnevi pri sodišču v invalidskih zadevah izključeno le vsako soboto pd 8.—12. ure dopoldne. Sodišče se bo izven uradnih dni oziralo le še na nujne slučaje, vse ostalo poslovanje z invalidi pa odpade izrecno na soboto.
Razpis. Mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v (Prevaljah se razpisuje do 30. VI. t. 1. Pri okrajnem- sodišču v Kozjem se odda mesto sodnega sluge do 8. VI. t. 1. Mesto sodnega sluge v Metliki, za katero smo v našem zadnjem listu objavili razpis, se ne bo oddalo, ker je predsedstvo viš. dež. sodišča v Ljubljani razpis preklicalo. — Opomba. Menda obstoji naziranje, da se ne more po finančnem zakonu sprejeti novega uslužbenca v državno službo, pač pa se razpisujejo mesta samo *v svrho event. premestitev. Naše mnenje je, da se po dotičnem členu fin. zakona lahko reaktivira, torej upokojence in reducirance lahko nazaj sprejme v službo? Invalidi predčasni upokojenci pa so lahko tudi dnevničarji.
Članske knjižice naj dvignejo v pisarni Krajevnega odbora v Ljubljani: Berglez Ana, Cilenšek Ivan, Jerič Jožef, Jerina Rudolf, Kastelic Ignac, Kopač Jakob. Oni člani, ki še niso doprinesli slik, naj to čimpreje store.
Invalidske vožnje po brodovih. Pred kratkim smo dobili v roke neko obvestilo Jadranske plovidbe d. d. iz Sušaka, da morejo vojni invalidi dobiti polovično vožnjo tudi po brodovih. Omenjena družba je izdala tozadevno okrožnico svojim blagajnam že 14. julija 1926 pod br. 176. Pred vožnjo morajo invalidi pokazati pri blagajnah svoje invalidske legitimacije in uverenja. Na uverenja se pritisne žig kakor pri železnici. Invalidom ni potreba prositi od Jadranske plovidbe nikakih posebnih predhodnih dovoljenj za polovično vožnjo. Toliko v pojasnilo našim tovarišem, ki potujejo k morju. Zelo čudno se nam zdi, da nismo dobili tozadevnega obvestila za lani potom kake okrožnice, niti nas ni Središni, niti drugi odbor na to opozoril.
Poročil se je dne 26. maja t. 1. tov. Josip Arko, invalid iz Ljubljane z gdč. Cilko Urlep, dne 29. maja t. 1. pa tov. Aubreht Martin iz Mozirja. Obema paroma najiskrenejše časti-tamo.
Nova trafika se misli ustanoviti v Ljubljani za Bežigradom, Einspielerjeva ulica št. 20. Re-flektanti, ki imajo lokal in sredstva, naj se javijo najkasneje do 7. junija t. 1. pri Krajevnem odboru v Ljubljani.
Veliko vrtno veselico s srečelovom, šaljivo pošto itd. priredi Krajevni odbor v Tržiču dne 19. junija 1927 ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Babič. Svira godba iz Ljubljane ali Škofje Loke. Tovariši in tovarišice iz bližnje okolice pridite in agitirajte za čim večjo udeležbo. Cisti dobiček gre za revne člane. Občinstvo, ki se hoče par uric neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi prilike.
žil ga je kolikor je pač mogel, Pdeg »župana« je imel Ivan seveda glavno besedo in smeha je bilo, da je »Kosovo« pokalo. Škoda, da ni tovariš Vuk beležil, imel bi gradiva za dolg opis zadovoljnega Kranjca. Mark Twain je pravi dolgečašnež v primeri s tem, kar se je tu na-gromadilo šaljivk, zbadljivk in sličnega.
Na sv. Telesa dan zjutraj sva se v Ljubljani razšla. Držala sva besedo in bila ves čas skupaj pri občudovanju naše prekrasne Rivijere, pri veselju, žalostnega trenotka pa itak ni bilo na vsem dolgem potu.
'KolikoTkrat sva se pozneje videla, vsakokrat sva govorila o utisih, ki sva jih odnesla iz Dalmacije.
Sedaj Te ni več dragi Ivan, nič več se ne bova pogovarjala o Dalmaciji, nikoli več mi ne boš pravil onih Tvojih šaljivih, nikoli več me pozdravil z »Kaj prav’š Jože.« Pa ko bi mi bil vsaj kdaj pravil o Tvoji bolezni, ne bilo bi prišlo zame tako nepričakovano, tako nenadno. Toda govoril si o vsem drugem le o bolezni ne. Hotel si imeti le vesele obraze okoli sebe, kjer pa se govori o bolezni, tam takih ni in zato si prikrival in nosil težo boli sam zase.
Počivaj v miru dragi Ivan, jaz Te ne pozabim nikdar. Kadar bom prišel v Ljubljano Te bom pogrešal tam, tako neverjetna se mi zdi vest, da Te ni več.
Zahvala. Pri svojem odhodu iz zdravilišča na Golniku se najtopleje zahvaljujem gg. zdravnikom dr. Neubauerju, dr. Debevcu in dr. Račlu za izvrstno nego in zdravljenje. Tudi se zahvaljujem g. kuratu Goleju, čč. sestram in vsemu osobju za skrb, ki so jo imeli z menoj. Čutim se popolnoma zdravega, tako da se bom zopet lahko lotil svojega poklica. Vedno se bom spominjal preživelih dni na Golniku. — Invalid Rudolf Čeh, sodni oficijant v Ormožu.
Zagorje. Krajevni odbor U. V. I. v Zagorju je priredil s sodelovanjem dramatičnega odseka U. V. I. iz Ljubljane dne 15 maja v dvorani Sokolskega doma v Zagorju igro »Družinska sreča«. Igralci so svoje vloge častno rešili in tako pripomogli Krajevnemu odboru do čistega dobička 570-50 Din, da ga razdgli kot podpore svojim ubogim članom in članicam. Odbor se iskreno zahvaljuje društvu Sokol za brezplačno odstopitev dvorane ter raznim dobrotnikom, ki so se pri predprodaji vstopnic prav v lepem številu G'dzvafl ter sploh vsem udeležencem, ki so veliko pripomogli za plemeniti namen udruženja.
KRAJEVNI ODBOR U. V. I. CELJE priredi. kakor smo že poročali, dne 6. junija t. I. ob 3. (15.) uri popoldne svojo 3. veliko jdvno tombolo, katera bo obsegala 16 glavnih ter okroglo 700 drugih lepih dobitkov. Karte se razprodajajo po vseh celjskih tivhfikah in raz-našalcih po bližji okolici. — Za prireditev je med občinstvom že mnogo zanimanja, vendar odbor opozarja vse svoje člane in članice, da agitirajo ter s tem pomagajo do čimboljšega finančnega uspeha tombole. — To (e edina letna prireditev, katera prinese odboru novih sredstev za vzdrževanje ojsarne in pomoč svojim najrevnejšim članom. Dolžnost vsakega člana in članice je, da ob takih prilikah akcijo podpira ter po svoji možnosti stori vse v dobrobit svoje organizacije.
Trboveljska loterija. Čim bližje smo žrebanju, tem bolj se kaže uspeh trboveljske efektne loterije, ki je namenjena za postavitev invalidskega doma. Izgleda, da se bo mogel plemeniti namen lepo udejstviti. Občinstvo trboveljskega revirja izkazuje veliko naklonjenost za to invalidsko ustanovo. Saj so tudi pristopile za pomoč k akciji loterije razne ugledne organizacije po svojih zastopnikih. V prvi vrsti je pa moralna dolžnost nas vojnih žrtev, da pomagamo napraviti uspešen izid. Naše organizacije in odbori naj agitirajo in pospešijo razprodajo srečk. Radi pregleda naj javijo odboru za postavitev v Trbovljah dosedanji uspeh svojega razpečavanja ter naj zahtevaio še novih srečk. Tudi p. n. trafikante napnošamo, da to store in da opozarjajo občinstvo v vseh krajih Slovenije naj kupi srečke, ker lahko pričakuje lepih dobitkov. Naj nihče ne zamudi lepe prilike, ker nihče ne ve kje ga čaka sreča.
Ptuj. Na Jurjevskem sejmu v Ptuju 23. aprila t. 1. je izgubil, ali je bila ukradena našemu članu tov.' Francu Kozelu iz Nove vasi, občina Breg pri Ptuju članska knjižica štev. 4877 z denarnico, ki je bila k sreči prazna, a našemu članu Francu Juriju, hlapcu pri g. Zupančiču v Ptuju je izginila članska knjižica št. 7423 iz njegovega stanovanja ne da bi mogel koga sumiti. Opozarjamo pred izrabljanjem, Ako bi se kdo hotel poslužiti teh knjižic in izposlovati za sebe kako ugodnost, je dotične-mu vsak upravičen odvzeti knjižico in ga naznaniti pri najbližnji policijski oblasti. Najditelje teh knjižic pa prosimo, da jih čimpreje prinesejo ali pošljejo Krajevnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Ptuju.
Trafiko so odvzeli. Našemu tovarišu Josipu Hotko je monopolski inšpektorat odvzel trafiko v Ptuju, Spod. Dravska ulica št. 6, ker se je preselil v Celje in ne more več trafike sam izvrševati. Vendar pa je bila omenjenemu tovarišu trafika velika pomoč. Kljub temu, da ni bil stalno v Ptuju, je trafiko po drugi osebi točno izvrševal. Ker bo sedaj dobila to trafiko mogoče nezaščitena oseba), bo samo invalid eksistenčno udarjen, dotični neinvalid pa jo bo imel za priboljšek. Ako prodaja ni nič trpela, čemu tako postopanje v škodo invalida? Da bo trafika vseeno eksistenčno koristila kaki drugi vojni žrtvi, naj se naši člani in članice, ki na njo reflektirajo, javijo Krajevnemu odboru v Ptuju.
Druge novice.
O zaposlitvi inozemskih delavcev je sprejet na seji ministrskega sveta nov pravilnik, ki ga izdela in predloži minister za socialno politiko. Glavna načela so ostala neizpremenjena. Zaposliti se smejo samo oni de-lavci-strokovnjaki, ki jih pri nas sploh ni. Pri nas je zaposlenih okoli 30.000 inozemskih delavcev, dočim je od naših ljudi v tujini zaposlenih nad 300.000.
Prpič Mali, najkrvoločnejši razbojnik iz Čarugine tolpe je sedaj prišel v roke pravici. Vsa okolica si je oddahnila, ko je za to zvedela. Poleg drugih zločinov ima na vesti štiri roparske umore, j
Katastrofalni potres v Indiji. Skoraj vse potresne postaje so zabeležile strašen potres, ki je trajal 7 minut. Bil je v vzhodni Indiji, ki je sedaj popolnoma odrezana od sveta, da se še ne ve, kakšne so posledice.
Velika nesreča pri Splitu. Na splitski železniški progi sta trčila z vso silo dva vlaka. Brzovlak je zadel v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta pokvarjeni. Vlakovodja brzovlaka je vsled poškodb umrl. Štirje železničarji tovornega vlaka so ranjeni. Med potniki k sreči ni bil nikdo poškodovan. Vlakovodja tovornega vlaka je po prestanem strahu zblaznel.
Letalska nesreča. Dva vojaška letala v Moskvi sta se zaletela visoko v zraku drug ob drugega. Osem oseb je zgorelo.
Zanimive aretacije v Kairu. Policija je aretirala 500 prekupčevalcev kokaina.
Konec pouka na srednjih šolah bo v petek 10. junija. Ministrstvo prosvete je tudi odredilo, da odpadejo dosedaj običajni izpiti za sprejem v prvi razred srednjih šol. Za vpis v srednjo šolo zadostuje z uspehom končano štiriletno šolanje na osnovnih šolah.
Velika rudniška nesreča. V Trinidal Coloradu v Ameriki je izgubilo življenje pri neki rudniški nesreči 160 rudarjev.
Cene tujemu denarju. 100 avstrijskih šilingov 800 do 803 Din. — 100 nemških mark za 1348-50 do 1351-50 Din. — 100 italijanskih lir za 309-27 do 311-27 Din. — 1 dolar za 56-72 do 56"92. — 100 francoskih frankov za 222-50 do 224-50 Din. —• 100 čehoslovaških kron za 168-40 do 169 Din. — ,100 švicarskih frankov za 1093 do 1096-50 Din.
Papirnati drobiž po 1 Din in po 50 par bo s 1. oktobrom t. 1. razveljavljen. Zamenjava se mora zaključiti najpozneje do 30. septembra, ter se vrši pri finančnih upravah ter pri davčnih uradih in finančnih delegacijah.
Lakota v Hercegovini. Vsled potresa in poplav trpi že itak siromašna Hercegovina strašno lakoto. Ljudje nimajo ne obleke ne živil in tudi ne denarja. Zgodili so se že primeri, da so od lakote umrli. Jedo samo travo in hrastovo skorjo. Vlada je za prvo pomoč določila podporo 8 milijonov dinarjev.
Potresni sunki v Hercegovini in Bosni so se prejšnji teden zaporedoma pojavljali, a škode niso povzročili.
Potres v Srbiji. Pred 14 dnevi je bil v Beogradu in Srbiji potres, ki je v zgodnjih jutranjih uraii pognal ria ulice prebivalce na pol oblečene in vse zbegane. Sunki so se ponavljali potem ves dan. Središče potresa je bilo pri Rudniku. Potres je povzročil precej škode v raznih krajih, ter je bilo porušenih več hiš in v rudniškem okraju ubitih 6 oseb.
Ponovne strašne poplave veletoka Mississippija v Zedinjenih državah. Teh poplav si niti ne moremo prav predstavljati, tako strašne so. Trajajo že celo vrsto tednov, ves čas so naraščale in zajemale vedno nove kraje. Cele pokrajine so poplavljene, uničen ves pridelek bombaža in sladkornega trsja ter vse vasi in mesta ter polja sploh/ Nova poplava je pregnala novih 100.000 ljudi, tako da je sedaj brez strehe in vsega imetka nad pol milijona ljudi. Koliko pa jih je ubitih, pa še ni dognano. Škoda, ki jo je Missisippi naredil je neizmerna.
Polet z letalom čez ocean, t. j. iz Evrope v Ameriko. Dosedaj še nikdo ni preletel te zračne proge, zato sta se spustila dva francoska letalca Nungesser in Coli z letalom »Bela ptica«, da preletita iz Pariza v New York. Ves svet je z zanimanjem pričakoval uspeha drznega poleta. Toda oba letalca, ki bi morala že davno dospeti V New York, sta neznanokje izginila in je skoraj gotovo, da sta plačala svoj pogum s smrtjo sredi morja. Iščejo ju sicer povsod, a nikdo ne ve ničesar povedati, kakor da je bila takrat nad oceanom strašna gosta megla. Takoj nato pa se je iz New Yorka v Pariz spustil mladi ameriški zrakoplovni oficir Lindbergh in preletel približno isto pot, kakor sta hotela Nungesser in Coli v dobrih 33 urah. Častitk, ponudb in nagrad sedaj kar dežuje in Lindbergh je najslavnejši mož. Polet iz Evrope v Ameriko in obratno preko atlantskega oceana je izvršen.
Vsedelavski zlet se vrši v Ljubljani 4. in 5. junija t. 1. Delajo se velike priprave in bo ta dva dni Ljubljana polna delavskih gostov iz dežele pa tudi iz inozemstva.
Nevarnosti ledene gore. Pred kratkim so v server-nem Atlantiku naleteli na ledeno goro 500 čevljev dolgo in nenavadne lepote. V sredini je bila gora izdolbena 90 čevljev široko in to jamo je pokrivalo krasno smaragdno zeleno jezero, globoko štiri čevlje. Ko naletijo na tako goro, se je takoj lotijo. Po Atlantiku namreč vedno patrolirajo ladje, ki brezžično obveščajo potniške parnike, kje se nahaja nevarnost. Oboroženi s sekirami, vrvmi, mogočnimi električnimi svedri gredo nadnjo. Ko so zvrtali globoke vdolbine, položijo vanj razstreliva in kemične tvarine, katere potem zažgo z vžigalnimi vrvicami. Kemične sestavine razvijajo vročino do dva tisoč stopinj in v par urah je tudi ledena, gora 'Izginila ter nevarnost odstranjena.
Raznoterosti.
Dekletce pod gomilo srbskih žrtev. Mala Rosa, ki je pretrpela barbarstvo svetovne vojne, kot gojenka invalidov v Beogradu. V nedeljo se je v Prokuplju vršila slavnostna proslava 10-letnice topliške vstaje, ki so jo vdušili Bolgari, Nemci in Avstrijci. Okrog 20.000 srbskih prebivalcev je takrat postalo žrtev barbarske maščevalnosti. Izmed številnih pretresljivih prizorov, ki so.se
v nedeljo odigravali v Prokuplju, naj iz novinskih poročil posnamemo naslednjo epizodo razgovora z malo Roso Radovanovičevo:
Ko smo po zadušnici za topliške heroje stopali iz prokupniške cerkvice, nas ustavi vojvoda Kosta Pečanac.
—- Ali hočete videti malo Roso, ki se je pred deset leti z ranjeno roko izvlekla izpod gomile 40 mrtvih trupel?
Stopali smo za vojvodo. V hladu pristrešja neke starinske hišice blizu cerkve je stalo dekletce plavih podrezanih las, modrih oči, v črni do vratu zapeti dijaški haljici. Pristopimo k njej.
— Kako se zoveš mala?
Rosa Radovanovičeva.
— A od kod si?
— Iz Bačiča, toda študiram gimnazijo v Kuršumliji.
Okrog,, nas se je zbral radovedni svet. Vsak ji je. stavlja! vprašanja. A mala bistra devojčica nas je s svojimi iznenadenimi očmi bistro opazovala in se prizadevala, da odgovori na vsa vprašanja ter pripovedovala:
— Ne spominjam se, kdaj in kako je to bilo. Bila sem mala. Jedva, da sem dopolnila tretje leto. Ali pozneje so mi ljudje pripovedovali, da so Bolgari za časa topliške vstaje zbrali večje število prebivalcev iz sela Bačiča. Niso upoštevali niti spola niti starosti. Tu je bila vmes tudi moja mati, jstarejša sestrica in moj mlajši brat. Mati je nosila na rokah svojega sinka. A mene je vodila za. roko...
Dekletce nam pripoveduje izpočetka rahlo in mirno, nato pa ji začne glas bolj in bolj drhteti, v očeh zablestijo solze.
Mi jo poslušamo in se tudi nam zameglijo oči. Mala Rosa nadaljuje:
— Nato so nas odvedli vse na poljano izven sela. Prebadali so nas z bajoneti. Ubili so tudi mojo mater in malega brata in starejšo sestrico. Prebodli so tudi mene...
Ko smo prosili, naj nam pokaže kje je bila ranjena, je sramežljivo zasukala rokav na levici in tik nad laktom se nam je pokazala zarastla ogrebotina od preboda z bajonetom. Nato nam je nadaljevala:
—• Ostali so tako vsi mrtvi na kupu, a jaz sem bila ranjena. Skušala sem se izvleči, a šele pozneje so me našli ljudje in me rešili, kakor pravijo. Očka je takrat bil na fronti, a starejši brat nekje od doma. Oba sta ostala, živa. Toda očka je po sklenjenem miru izgubil življenje po nesrečnem slučaju v službi kot aktivni poročnik ...
Tako nam je dekletce zaključilo žalostno pripovedovanje. Glas il3-letne Rose je bolj in bolj drhtel ter se pretvoril v jok, a iz oči so se ji vlile solze. V nas sta se borili dve želji: prva, da utešimo to dekletce, ki ie v rani nedolžnosti bila žrtev strašnega barbarstva, a druga, da čimprej pobegnemo od te male devojke, ki nam je vlila tugo v srce in izvabila solze v oči. Ta mučni in težavni položaj so prekinili invalidi, ki so kot odposlanci svojega udruženja prišli na slavnost iz Beograda. Eden izmed njih je dekletce vprašal:
— Mah bi hotela oditi z nami v Beograd, da tam nadaljuješ gimnazijo?
— Bi! je odgovorilo dekletce med jokom.
— Dobro! Vzeli te bomo mi v nadaljno oskrbo in šolanje.
Tako so predstavniki Središnjega odbora invalidov sklenili, da malo Roso vzamejo k sebi v Beograd kot gojenko invalidskega udruženja.
Postrnšnik (Lemming). Predstavljajmo si, da stojimo vrhu hriba nekje v severnem koncu Norveške ter gledamo* doli v rodovitno nižavo. Vendar se nam tamkaj nekaj ne zdi v redu, nekaj nenavadnega se mora dogajati, kajti v zraku je vse polno ptic, vran, kavk, tudi par orlov je med njimi, ki se vsak hip spuščajo k tlom ter zopet dvigajo. A ne samo ptice se tako nenavadno vedejo, pač pa tudi krotke živali, konji, govedo, koze in celo prašiči so se razburili, kajti vse teka sem in tja nemirno, zbegano.
Pa pojdimo pogledat v dolino, kaj mora biti temu vzrok! Ko se bližamo nižavi, vidimo tupatam malo ru-javkasto, podgani podobno žival, le da je debelejša. Z vsakim korakom pa, ki ga napravimo, naletimo na več teh živali, dokler jih ne štejemo več na stotine, pač pa na nepregledne stotisoče. To je takozvani lemming ali kakor se zove po Poljancu: postrušnik. In kar je posebnega pri pogledu na te živali, je to, da ne skačejo sem in tja, ampak vse hite v eno in isto smer. V navadnih letih jih niti ne vidimo, ker se nahajajo pod zemljo visokih gora, kjer se žive s koreninami rastlin.
Na pet, šest, ali tudi dvajset let pa jih nevidna sila dvigne. Zapustijo svoje domove ter se podajo na pot, milijoni in milijoni po številu. In vsa ta neizmerna armada ima samo en cilj — morje. Ni je ovire, ki bi jo ustavila. Da jih ptice in druge živali na potu napadajo, za to se niti ne menijo in zdi se, da jih radi tega ni nič manj. Ko dospejo do morja, se vržejo v vodo in plavajo, dokler ne obnemorejo. Od vsega ogromnega števila se ne vrne niti en sam postrušnik. Le oni mladiči, katerih nevidna sila ni vzdignila, ostanejo še na pogorjih.
Nekateri menijo, da postrušnik 'išče izginuli kontinent v Atlantiku in da se vrši ta selitev že stotisoče let.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj«

j