Ocena doseženih rezultatov in plan bodočega razvoja Izvršni svet naše občinske skupščine je izdelal anali/o uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letih 1981—1985 in osnutek družbenega plana občine Ljubljana Moste-Poljezaobdobje 1986—1990, karoboje bodo dele-gati naše skupščine obravnavali v mesecu juliju. Ker gre /a dokaj ob-sežni gradivi, povzemamo le nekatere glavne značibiosti. Analiza uresničevanja druž- izvozno proizvodnjo ter uvoz benega plana občine kaže, da nam vseh temeljnih ciJjev ra-zvoja v tekočem srednjeročnem obdobju sicer ni uspelo v celoti realizirati, da pa so skupna pri-zadevanja in sprejeti dodatni ukrepi ter aktivnosti v vseh oko-ljih zagotovili pozittvne rasti na ključnih področjih gospodar-skega tn družbenega razvoja naše občine. Planirano 8-odstotno stopnjo rasti konvertibilnega izvoza bomo predvidoma dosegli, koli-kor se bodo nadaljevala tigodna gibanja iz letošnjih prvih treh mesecev. V obdobju 1981—1.9K5 je na področju zu-nanjetrgovinske menjave dose-žen pomemben uspeh, ki se kaže zlasti v tnočno povečanem deležu izvoza v celotnem prihodku go-spodarstva; le-ta se je skoraj podvojil. Za obdobje 1986—1990. so naloge še za-htevnčjše, vendar je pogoj /a do-seganje planirane 12-odstotne povprečne letne rasti konverti-bilncga izvoza ohran janje razpo-lagalne pravice / devizami v go-¦spodarstvu. Le tako bi bila na-mreč omogočena uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za oprema /a posodobitev in kon-kurenčno usposobitev domačega gospodarstva na tujih trgih. Gospodarst\o občine v letih 1981 — 1984 ni doseglo plani-rane 2-odstotne stopnje rasti družbenega proi/\oda in bo tudi do konca srednjeročnega ob-dobja predvidoma realiziralo le 1-odstotno rast družbenega proizvoda. Vzroki za to so zastoji v začetku srednjeročnega ob-dobja, [iredvsem pa i/padi \ in-dustriji leta 19S1, v gradbeništv u v celotncm obdobju! Temeljni cilj organi/acij zdru-ženega dela s področja industri-je: 3-odstotna rast družbenega proizvoda — bo pred\ sem zaradi rasti fi/ičnega obsega industrij-ske proizvodnje \ letih 1984 in 1985 skoraj \ celoti dosežen. Tudi kmetijst\o je \ pretekkm obdobju li.spešno izpolnjevalo planske naloge in pri tem kljub nekaterim ekonomskim težavam beležijo rast pridela\e mleka in mesa ter predvsem rastlinske proizvodnje, kar je zagotavljalo večji delež doma pridelane krnie in večji tr/ni delež pšenice. . Družbeni sektor je povečai in-tenzivnost predelave in produk- tivnost, vendar je \ letu 1984 /ašel v večje težase kot posledice cenovnih nesorazmerij in cene kapitala. Gradbeništ\ o je \ teko-čem srednjeročnem obdobju be-ležilo upadanje obsega proi-zvodnje, pri čemer je število za-poslenih ohranjalo oziroma proti koncu srednjeročnega obdobja celo povečevalo, kar je imelo za posledico poslabšanje produk-tivnosti tega področja. Glede na to, da se tudi v prihodnje obseg investicijskih vlaganj ne bo po-večeval, načrtttjemo za to po-dročje nadaljnje upadanje, s čimer je povezana tudi zahte\a po zmanjšanju števila zaposle-nih. Različna dinamika razvoja po področjih dejavnosti je prispe-vala k strukturnim spremembam v gospcidarstvu občinc, saj se jc povečal delež industrije v skup-ncm dohodku gospodarstva in /manjšal delež gradbeništvva, pa tudi v industriji sami se jepcne-čal delež ra/vojno inten/ivnih panog (strojna, elektro in ke-mična industrija). Izboljšala se je tudi kvalifika-cijska stniktura zaposlenili de-lavcev, kar je v skladu z načrto-\animi nalogami. Tako se je zmanjšalo število delavcev s prvo, drugo in tretjo stopnjo izo-bra/be (nck\alificirani in polk-' \alificirani), povecalo pa šte\ilo zaposlenih z višjimi stopnjami izobrazbe. Zaradi nedoseganja planira-nih stopenj rasti družbenega proi/voda \ preteklem obdobju so upadali realni osebni dohodki in družbeni standard. V prihod-njem srednjeročnem obdobju bo možno ugotoviti 7austav!janje padanja standarda in nato po-stopno naraščanje le z dosega-njem vsaj tnodstotne rasti druž-benega proizvoda. Z različno di-namiko rasti po posameznih po-dročjih se bo predvidoma nada-ljevalo prestrukturiranje gospo-darstva, saj se bo povečal delež industrije, gosinstva in turizma, obrti ter tinančnih in poslovno tehničnih storitev. Tudi pri delitvi dohodka dose-gamo globalne cilje, saj rast vseh oblik porabe zaostaja za rastjo dohodka, \endar se večji del teh sredstev preliva v del dohodka za druge namene, še posebej \ obresti. Za naslednje srednje-ročno obdobje bo zato potrebno ohranjati pozitivne trende iz primarne delitve dohodka /a osebno. skupno in splošno pora-bo. Hkrati bo treba analitično spremljati in ukrepali tudi pri zdmževanju sredstev iz poslov-nega sklada (po samoupravnih sporazumih za infrastrukturo in ?a manj razvite repubJike ter av-tonomni pokrajini) in tudi s tem — in ne !e z zniževanjem osebne, skupne in splošne porabe — za-gotoviti rast razpoložljivih sred-stev za nove investicije. Glavni problem v razvoju dmžbenih dejavnosti, ki se po-javlja v tem srednjeročnem ob-dobju, je v tem, kako uskladiti relativno vedno manj sredstev z zahtevami oziroma željami za zadovoljevanje potreb. Sredstva ?a družbene dejavnosti so od leta 1981 do leta 1984 realno padala, čemur se je ustrezno prilagajala tudi poraba. V preteklih letih je šlo to usklajevanje na račun si-romašenja družbenega stan-darda zaposlenih v tej dejavnosti in neposrednih uporabnikov. Kljub temu pa smo na področju družbenega standarda dosegli nekatere pozitivne premike, kot npr. večjo vključenost otrok v vzgojno-varstvene ustanove in boljšo organiziranost zdravstve-nega varstva predšolskih otrok tev porast števila zdfavnikov v spJošnih in zobozdravsivenih ainbulantah. Pri razvoju družbe-nih dejavnosti moramo v ob-dobju 1986—1990 doseči ohra-nitev in postopno realno rast sredstev. Osebni standard zapo-slenih v družbenih dejavnostih in neposrednih uporabnikov stori-tev se bo ohranil in postopoma rastel. Dostopnost dobri m in sto-ritcv družbenega standarda se bo ? izgradnjo načrtovanih objektov izenačila z drugimi ljubljanskimi občinami, prednost v razvoju pa bodo imeli programi tistih de-javnosti, kjer smo v dosedanjem razvoju še zaostajali za drugimi Ijubljanskimi občinami. Na področju komunalnega gospo- darstra smo v preteklem srednjeroč-nem obdobju zagotavljali gradnjo komunalne infrastmkture \ novih stanovanjskih soseskah, skrbeli za obnovo in ivdrževanje obstoječih komunalnih \ock)v in naprav ter na-daljetali z novogradnjo in delno ob-novo lokalnih vodovodov, kar so tudi giavne naloge /a naslednje srednje-ročno obdobje. Na področju cestnega gospodar-stva smo v skladu i zakonom o cestah ustano\ili samoupravno interesno skupnost za ceste Ijubljanskih občin, mrstili del cest med ickalne ceste in jih predali v upravljanje f.estnemu podjetju Ljubljana. Kljub zastavlje-nin. ciljem, da bo po reorgani/aaji cestnega gospodarstva standard vzdrževanja na lokalnih cestab enak kot tedaj,ko?oz njim upravljaleob-činske komunalne skupnosti, pa se je zaradi nevirejenega sistema financi-ranja standard vzdrževanja zmanjšal na minimum. V naslednjemsrednje-ročnem obdobju borao zato zagoto-vili rcdiio vzdrževanje in obnovo ka-tegoriziranih cest ter nadaljevali z rekonstrukcijami in novogradnjami cest po sprejetem programu 10-letne gradnje cest v I.jubljani. iNa področju stanovanjskega go-vpodarvlia smo siedili /astai Ijentm ciljem ra/voja stanovanjske gradnje, prenove, vzajemnosti, odprave ba-rakarskib naselij in samoupravne or-ganiziranbsti. V.naslednjem srednje-ročnem obdobju bomo nadalje\ali z gradnjo \ Novih Fužinah, Zg. Kašlju in Zeleni jamt ter zagotovili prostor za kontinuirano enodružinsko grad-njo. Paleg tega bomo nadaljevali s prenovo stanovanj in odpravo naj-slabSih že amortmranib stanovanj. gradili stanovanja za potrebe soli-darnosti ter skupaj z ozdi nadaljevali z odstran jevanjem baiakarskih nase-lij. Na koncu je izvršni svet ugotovil, da povzroča sočasna priprava dolgo-ročnih in srednjeročnih plano\ te-žave pri planiranju konkretnih nalog v sredn jeročnih planih, saj se interesi o prednostni rabi prostora v dolgo-ročnih planih šele usklajujejo, hkrati pa so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov. Hkrati je i7vršni svet pozval vse nosilce plani-ranja, zlasti pa samoupra\ne intere-sne skupnosti, da pospešijo priprave svojih srednjeročnih planskih doku-mentov. kar bo omogočilo tudi realno in zakonito pripravo in spre-jemanje občinskih planov. JANKO KRAMŽAR Inršnt s\et skupščine občme Ljubljana Moste-Polje je na podlagi -16. člena /akona o iirejanju prostora (L'r. 1..SRS šte\. lX/84) in 224. členastatntaobčine Ljnbljana ,vloste-Polje(Ur. l.SRSštev. 1i prostorskih sestavin osnutka clmžbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje /a obdobje 1986-1990. I. Javno se razgrnejo prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine L)iibljana Moste-Polie za obdobje 1986—1990, ki sia jih izdelala Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Zavod za izgradnjo Ljubljana — tozd Urbanizem — LUZ. II Prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine Ljub-Ijana Vloste-Polje za obdobje 1986-1990 bodo razgrnjene \ prostorih skupščine občine Ljubljana Mostc-Polje, Proletarska c. 1, od 16. julija do 30. septembra 1985. Rok za pripombe k osnntku poteče zadnji dan ra/grnitve. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vloste-Polje Vlilan Jelenc s. r.