GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto i	ROGAŠKA SLATINA
POSEBNA ŠTEVILKA
USTAVA IN DELOVNA SKUPNOST
OKTOBER 1973
Celje - skladišče
D-Per
545/1973
1119871519,PR
COBISS o
Samo še dober mesec nas loči od dneva, ko bo zvezna skupščina sprejela novo ustavo. Nova ustava je plod želja in dela delovnih ljudi, saj vsebuje take določbe, ki zagotavljajo neposredno odločanje in upravljanje vsakega, delovnega človeka.
Doslej smo neposredna odločali samo na volitvah in z referendu-
mom. Zato pa bomo v prihodnje odločali o najpomembnejših vprašanjih na zborih delovnih ljudi z javnim glasovanjem.
V našem kolektivu bomo še ta mesec na zborih odločali o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela. Nato bomo na zborih sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizaci-
jo steklarne. Vsaka temeljna organizacija združenega dela bo sprejela še svoj statut, izvolila delavski svet in druge organe, ki jih predvideva statut, ter imenovala vodstveni kader.
Do konca leta nas čaka še precej dela in pri njem mora sodelovati sleherni član kolektiva, saj se vsi ti sklepi in odločitve sprejema-
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma S Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina S Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana
STEKLAR
jo z več kot polovico ali celo z 2/3 večino vseh članov delovne skupnosti.
Nova ustava torej ne daje delovnemu človeku samo pravice upravljanja s podjetjem, temveč mu to dolžnost celo nalaga kot njegovo osnovno obveznost, ki izvira iz članstva v delovni skupnosti. Tako kot so člani delovne skupnosti dolžni delati na svojem delovnem mestu, tako so tudi dolžni upravljati s podjetjem. Kakšno vlogo ima torej posamezen delavec, vidimo že iz naslednjih določil:
—	pravico, da daje predloge
—	pravico do sodelovanja pri odločanju na zborih delovnih ljudi
—	če meni posameznik ali skupina, da je kršena katera izmed njegovih ali njenih ustavnih ali samoupravnih pravic s splošnim aktom podjetja, ima pravico dati pobudo ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti takega akta
—	če je konkreten sklep v nasprotju z ustavo ali zakoni, bo delavec lahko sprožil tudi postopek pred sodnim organom za samoupravne spore, ki bo ustanovljen po sprejetju ustave.
Nekatere zadeve pa člani delovne skupnosti zaupajo kolektivnim organom. Kolektivni organi, kot sta delavski svet TOZD in odbor za medsebojne odnose, pa morajo biti izvoljeni neposredno s tajnim glasovanjem, pri katerem imajo pravico in dolžnost sodelovati prav vsi člani delovne skupnosti.
Pravice in dolžnosti teh izvoljenih samoupravnih organov pa bo predpisal STATUT temeljne organizacije združenega dela, ki ga bo vsaka TOZD sprejela samostojno z večino glasov vseh zaposlenih.
V okviru celotnega podjetja pa se izvolijo še skupni organi, kot sta delavski svet podjetja in izvršilni odbor. Ti organi bodo odločali samo o zadevah, ki zadevajo podjetje kot celoto. Delavski svet podjetja ne bo imel pristojnosti, da bi razpolagal s skladi posameznih temeljnih organizacij združenega dela, temveč samo s tistimi sredstvi, ki jih bodo TOZD vložile v skupne sklade podjetja. Taka sredstva pa bomo formirali le namensko in vsakokrat posebej s sklepom posamezne TOZD.
Sredstva, ki jih bo ena temeljna organizacija združenega dela vložila v drugo temeljno organizacijo združenega dela, mora dobiti nazaj, saj po ustavnih določilih lahko s sredstvi razpolaga le tisti, ki jih je ustvaril.
Delavski svet podjetja bo sestavljen iz delegatov, ki jih bodo izvolile temeljne organizacije združenega dela. Osnutek samoupravnega sporazuma, ki ga objavljamo v tej številki, predvideva, da bo DS štel 25 delegatov. Delegati bodo odločali
na podlagi naloga, ki ga bodo pred sejo dobili od svojih volivcev oziroma od samoupravnega organa svoje TOZD.
Poudariti pa moramo, da se bodo sklepi delavskega sveta podjetja, ki se bodo nanašali na neodtujljive pravice delavcev, spremljali s soglasjem vseh delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela.
To je samo nekaj uvodnih misli
pred sprejemom ustave in uvod v začetek razprav in odločanja o organiziranju organizacij združenega dela v našem podjetju. Delo je obsežno, predvsem pa odgovorno in med drugim vezano na določene roke, saj moramo še pred novim letom registrirati vse temeljne organizacije združenega dela pri gospodarskem sodišču v Celju.
V. MRHAR
PRED PODPISOM SAMOUPRAVNEGA
SPORAZUMA
V tej številki objavljamo predlog osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi delov podjetja v skupno organizacijo združenega dela steklarno »Boris Kidrič« s sedežem v Rogaški Slatini.
Predloženi osnutek pomeni eno od najpomembnejših odločitev kolektiva na področju samoupravljanja, saj se s tem sporazumom prenaša del pravic temeljnih organizacij združenega dela na skupne organe podjetja kot celote.
Prav zaradi tega je nujno, da sleherni član delovne skupnosti dobro prouči predloženi osnutek, saj je to dokument, na podlagi katerega bomo v prihodnje organizirali podjetje, organizirali samoupravo in sprejemali prav vse interne akte v podjetju.
Predloženi samoupravni sporazum je trajnejši akt, pomembnejši od statuta podjetja in vseh drugih pravilnikov. To je v bistvu ustava podjetja, saj bodo neveljavni vsi akti, ki se ne bodo skladali z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo . . .
Zaradi tako velikega pomena tega akta je prav, da se z njim seznani celotno članstvo naše delovne skupnosti. Preden pa ta akt sprejmemo, pa moramo opraviti še celo vrsto pomembnih nalog.
Nekaj nalog smo že opravili. Tako so organizacija Zveze komuni-
stov, sindikat pa tudi delavski svet podjetja že sprejeli pobudo za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela.
Prva komisija je že napravila shematski osnutek organizacije podjetja, kot ga priobčujemo na koncu tega članka.
Zbori delovnih ljudi so po oddelkih že izvolili delegate za komisijo, ki bo pripravila elaborat o gospodarski upravičenosti ustanovitve več TOZD. Komisija bo verjetno zasedala okrog 25. 10. 1973 in sprejela končni sklep o začetku postopka o ustanovitvi TOZD.
Po 25. 10. 1973 pa bomo v celotnem podjetju sklicali zbore delovnih ljudi. Zbori delovnih ljudi bodo verjetno med delovnim časom, kajti sklepčnost in odločitev sta tako pomembni, da moramo zagotoviti skoraj 100-odstotno udeležbo tistih, ki bodo tistega dne na delu.
Na zborih bomo obravnavali elaborat, ugotavljali pogoje za ustanovitev TOZD in sprejeli ustrezne sklepe ter sklep o določitvi pooblaščene osebe, ki bo zastopala TOZD pred sodiščem.
V osmih dneh po odločitvi dela podjetja, da se organizira kot TOZD, mora biti opravljena zaznamba o ustanovitvi TOZD na gospodarskem sodišču. Vsi drugi deli podjetja pa lahko v roku 30 dni sprožijo sodni spor, s kfaterim opo-
STEKLAR
TOZD POSLOVALNICA
NAŠE STEKIO-BGO
1 —ZBOR DEL. LJUDI 2—VODJA ENOTE
TOZD RESTAVRAC
(DELEGATI IZ TOZD)
l-ZBOR DEL.LJUDI
Z-IZVRŠILNI ODBOR
2-VODJA REST.
3-DIREKTOR
I 1-Z80R DEL.LJUDI Z-DELAVSKI SVET 3—ODBOR ZA MED SODNO! \4-VODJA ENOTE
TOZD X SLOV BISTRICA
/ 1—ZBORI DEL.LJUDI / 2-DELAVSK! SVET [3—ODBOR ZA MEOS.ODNO: 4—UPRAVNI ODBOR I 5—VODJA ENOTE \—SKUPNE SLUŽBE VENOTA ZA GOSPOD,/ X S STAN. STAVB /
TOZD X ROG SLATINA
1-DELAVSKI SVET PODJETJA
rekajo temu delu podjetja, da bi se organiziral kot TOZD.
Po 30 dneh od dneva sprejema sklepa o formiranju dela podjetja kot TOZD, v našem primeru okrog
1.	novembra, bomo spet sklicali zbore v celotnem podjetju z namenom, da sprejmemo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo (to je sporazum, ki ga objavljamo v tej številki) in statutarni sklep, s katerim bomo začasno uredili vprašanja, ki jih bo urejeval statut. Možno pa je tudi, da že na tem zboru sprejmemo statut vsake TOZD, saj smo že izdelali osnutke teh aktov.
Ko bomo vse te naloge opravili, nas čaka še konstituiranje podjetja kot celote in njenih TOZD. Konstituiranje se opravi s tem, da se sprejmejo statuti, izvolijo samoupravni organi, imenujejo vodstveni delavci temeljnih organizacij združenega dela na podlagi razpisa in opravi vpis v register gospodarskih organizacij.
Na koncu naj samo poudarimo, kako nujno je, da vsi člani delovne skupnosti sprejmejo te naloge kot del svojih delovnih obveznosti.
K delovni organizaciji steklarne se lahko pridružijo še druga podjetja kot TOZD, ali pa se z novo organizacijo v podjetju ustanovijo nove TOZD, če izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje.
POGOJI ZA USTANAVLJANJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Uresničitev ustavnih dopolnil, posebno delavskih amandmajev, zahteva poleg politične dejavnosti, osnovne organizacije ZK in osnovne organizacije sindikatov tudi reševanje organizacij sko-ekonomskih vprašanj v podjetju. Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) pogojuje skladno delovanje družbeno-političnih in organiza-cijsko-ekonomskih dejavnikov. Le na takšen način bodo doseženi cilji neposrednega samoupravnega odločanja, ki jih postavljata ustava in zakon pri ustanavljanju TOZD.
Delavski svet Steklarne je imenoval komisijo, ki ugotavlja pogoje za ustanovitev TOZD, prav tako pa
pripravlja samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina.
Po »Zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register« morajo izvoljeni delegati delovne organizacije s pismeno analizo ugotoviti, ali obstajajo pogoji za organiziranje TOZD. Ta analiza pogojev mora obsegati predvsem:
1.	Obstoječe ekonomsko in finančno stanje podjetja in njenih organizacijskih enot.
2.	Ugotoviti, za katere dele podjetja obstaja temeljni pogoj za ustanovitev TOZD, to je, da ima možnost poslovati kot tehnološko-ekonomska celota in da je spo-
sobna tudi samostojno nastopati na tržišču.
3.	Določiti delovna sredstva delovne organizacije, s katerimi bodo upravljali delavci v TOZD.
4.	Ugotoviti terjatve in obveznosti delovne organizacije in njihove razdelitve na TOZD.
5.	Ugotoviti investicijske naložbe po TOZD.
6.	Ugotoviti pogoje pridobivanja dohodka po TOZD.
7.	Osnove, na katerih se urejajo odnosi med TOZD.
To so merila, ki naj jih zajema analiza pogojev za organizacijo TOZD. V našem podjetju je analiza pogojev izdelana in jo prikazujemo v skrajšani obliki. Vsi podatki so prikazani v novih dinarjih po stanju 30. 6. 1973, kot sledi:
Temeljne organizacije združenega dela
OPIS	Rogaška	Slovenska	Delavska	Naše	
	Slatina	Bistrica	restavracija	steklo	Skupäj
1. Obratna sredstva	74,490.806	24,604.658	439.792	1,724.210	101,259.466
2. Plasmaji poslovnih sredstev	4,468.488	1,447.529	9.480	272.587	6,198.084
3. Osnovna sredstva	17,685.097	3,266.926	2,302.638	756.835	24,011.496
4. Sklad stanovanjskih hiš	8,115.510	— '	—	—	8,115.510
5. Ostala poslovna sredstva	8.863	557.569	—	—	566.432
6. Rezervna sredstva	2,276.118	746.617	—	122.813	3,145.548
7. Sredstva skupne porabe	7,510.205	1,716.018	31.608	104.103	9,361.934
Skupaj sredstva	114,555.087	32,339.317	2,783.518	2,980.548	152,658.407
STEKLAR
Iz gornjega pregleda premoženjskega stanja delovne organizacije je razvidno, da so v skupnih sredstvih podjetja najmočneje zastopana obratna sredstva (to so zaloge mate-
riala, izdelkov, denarna sredstva, terjatve do kupcev ipd.) s 66,3 %, sledijo osnovna sredstva 15,7 %, sredstva sklada skupne porabe 6,1 % itd.
Steklarna je v prvem polletju ustvarila po TOZD naslednji dohodek in sredstva za sklade:
TOZD		DOHODEK I. polletje		SREDSTVA ZA SKLADE I. polletje		
	1972	1973	Indeks	1972	1973	Indeks
Rog. Slatina	21,781.050	27,562.104	126	4,723.464	4,814.183	101
Slov. Bistrica	6,597.038	8,375.586	127	2,574.540	3,812.327	148
Del. restavracija	150.014	201.042	134	—	—	—
Naše steklo	602.838	521.986	86	288.909	237.380	82
Skupaj	29,130.940	36,660.718	125	7,586.913	8,863.890	116
Kot vidimo, vsi TOZD ustvarjajo svoj dohodek, in s tem je izpolnjen osnovni pogoj za organizacijo TOZD. Le pri delavski restavraciji ta osnovni pogoj ni v celoti izpolnjen, ker ne ustvarja sredstev za sklade. Ta problem je treba ustrezno rešiti z večjim pokritjem razlik do ekonomske cene tople malice. Drugi TOZD pa v celoti izpolnjujejo pogoje za ustvarjanje dohodka in sredstev za sklade.
2.	Delovna sredstva TOZD
Delovna sredstva TOZD so osnovna sredstva, s katerimi bodo razpolagali upravljavci TOZD. Prikazujemo knjigovodstvene sedanje vrednosti delovnih sredstev po stanju 30. 6. 1973:
TOZD
Vrednost delovnih sredstev Rogaška Slatina Slovenska Bistrica Delavska restavracija Naše steklo Skupaj
3.	Investicijske naložbe
Podjetje gradi nove proizvodne objekte na treh krajih: v Kozjem, Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini. Investicijska dela bodo potekala v letih 1973—1975. Za investicije je najet kredit 26,907.000 din, razlika do 60,000.000 din, kolikor znaša predračunska vrednost celotnih investicij, pa bosta TOZD Rogaška Slatina in Slovenska Bistrica pokrili iz lastnih sredstev.
16.526.253.00
2.979.459.00
1.360.449.00 737.590,00
21.603.751.00
TOZD. To pa je primarnega pomena za delitev dohodka na osebne dohodke in sklade. Za potrebe Službe družbenega knjigovodstva pa bodo TOZD in delovna organizacija kot celota morale predlagati predpisane podatke (zaključne in periodične obračune), zato bo treba opremiti knjigovodske službe z ustrezno mehanizacijo, da bodo zmogle opraviti nove dodatne naloge.
Odnosi med TOZD se bodo urejali s samoupravnim sporazumom,' katerega predlog je objavljen v tej številki Steklarja. Ta samoupravni sporazum združuje vse TOZD v delovno organizacijo Steklarne »Boris Kidrič« z namenom enotnega nastopanja na tržišču, enotne razvoj-
ne in investicijske politike ter skupnega opravljanja določenih del strokovnih služb. O teh zadevah bodo odločali skupni organi upravljanja. Posamezne zadeve pa se bodo reševale tudi s pogodbami med TOZD, vendar le v okviru samoupravnega sporazuma o združevanju, ker je to temeljni akt o medsebojnih odnosih TOZD.
Iz navedenega sledi, da v Steklarni obstajajo pogoji za ustanavljanje TOZD. Seveda je ustanovitev TOZD prvi korak pri uveljavljanju delavskih amandmajev, slediti mora zavzetost in angažiranost upravljavcev TOZD, da bodo dosegli cilje, ki jih ustanavljanje TOZD omogoča.
FRANC ŠRIMPF
Spričo izjemne pomembnosti dokumentov, ki jih moramo sprejeti do konca leta, smo se odločili, da posredujemo osnutek vsem članom delovne skupnosti.
Le-tega uporabimo v pripravi na hitro bližajoče se razprave, kajti edino na ta način bomo lahko
4. Pogoji za pridobivanje dohodka TOZD in urejanje odnosov med ROZD
Dosedanja organizacija v podjetju omogoča ustvaritev pogojev za ugotavljanje dohodka po TOZD. Posamezne TOZD so tehnološko-ekonom-sko zaokrožena celota in lahko samostojno nastopajo na tržišču. Vsi poslovni dogodki se evidentirajo ločeno po TOZD, zato se tudi lahko ugotavlja dohodek vsake
uspešno in pravilno sprejeli odločitve, ki bodo izraz volje vseh članov delovne skupnosti.
UREDNIŠTVO
STEKLAR
Na podlagi ustavnih amandmajev in ustave SFRJ so temeljne organizacije zd roženega dela na svojih sejah delovne skupnosti sprejel
zbora delovne skupnosti in individualni izvršilni organ temeljne organizacije združenega dela.
8.	člen
OSNUTEK
SAMOUPRAVNEGA
SPORAZUMA
O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO »STEKLARNA BORIS KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
1.	člen
SPLOSNE DOLOČBE
Z namenom uspešnega in skupnega poslovanja, medsebojnega tehnološkega povezovanja, skupnega nastopanja na trgu in izkoriščanja storitev skupnih služb se združijo v delovno organizacijo naslednje temeljne organizacije združenega dela (nadalje TOZD):
A)	TOZD Steklarna Rogaška Slatina, na podlagi sklepa zbora delavcev z dne
B)	TOZD obrat Slovenska Bistrica, na podlagi sklepa zbora dela\feev z dne
C)	TOZD Delavska restavracija Rog. Slatina, na podlagi sklepa zbora delavcev z dne
D)	TOZD »Naše steklo« Beograd, na podlagi sklepa zbora delavcev z dne
pod firmo »Steklarna Boris Kidrič« Rogaška Slatina s sedežem v Rogaški Slatini.
2.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela se združujejo zato, da bi s skupnim delom in sredstvi dosegli večjo učinkovitost svojega dela in poslovanja ter skladnejši razvoj vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije, zlasti pa:
—	povečali dohodek v vseh temeljnih organizacijah združenega
dela
—	dvignili produktivnost in učinkovitost lastnega ki skupnega dela,
—	razširili in uskladili skupno delo in poslovanje.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, podpisnice sporazuma, bodo dosledno izpolnjevale določbe sporazuma in svoje splošne akte uskladile z njim.	\
Temeljne organizacije združenega dela, podpisnice sporazuma se posebej dogovorijo, da brez privolitve drugih podpisnic ne bodo spreminjale predmeta poslovanja oziroma nalog in funkcij v delovni organizaciji, ki so jih imele ob podpisu sporazuma ali so jih prevzele s podpisom le-tega.
Določbe sporazuma veljajo v celoti za vse podpisnice, izjemoma se posameznim podpisnicam ni treba ravtnati po tistih določbah, ki so zanje posebej navedene v sporazumu.
4.	člen
Poslovna in druga razmerja med temeljnimi organizacijami združenega dela se urejajo in usklajujejo tako, da je vsaka temeljna organizacija združenega dela udeležena v skupnem uspehu v sorazmerju z njenim prispevkom k uspehu.
Uspeh posamezne temeljne organizacije združenega dela ne more In ne sme biti dosežen v očitno škodo drugih temeljnih organizacij združenega dela.
5.	člen
Delovni ljudje temeljnih organizacij združenega dela, združeni v delovno organizacijo, urejajo svoje odnose na načelu vzajemnosti in solidarnosti in sklepajo dogovore, po katerih s! medsebojno pomagajo ter ustvarjajo skupne sklade v te namene.
6.	člen
II.	POSTOPEK
Osnutek tega in drugih samoupravnih sporazumov izdela komisija za samoupravni sporazum. Komisija objavi osnutek najmanj 15 dni pred sprejemanjem v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Samoupravni sporazum sprejmejo v enakem besedilu delavci vsake temeljne organizacije združenega dela na zborih delavcev z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela.
O načinu glasovanja odloča zbor sam.
7.	člen
Smoupravni sporazum, ki so ga delavci neposredno sprejeli v temeljni organizaci.fi združenega dela, podpišeta predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela aH predsedujoči
K temu in drugim samoupravnih sporazumom lahko s privolitvijo delavcev vseh podpisanih pristopijo tudi delavci druge temeljne organizacije združenega dela.
Postopek za pristop k samoupravnemu sporazumu, kot tudi postopek za privolitev, je enak postopku za sprejetje sporazuma.
9.	člen
III.	DELOVNA ORGANIZACIJA
Delovna organizacija Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina in temeljne organizacije združenega dela, podpisnice tega sporazuma, so pravne osebe in nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo po veljavnih predpisih in s tem sporazumom.
Delovna organizacija posluje pod firmo Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina.
Temeljna organizacija združenega dela A posluje pod imenom Steklarna Rogaška Slatina.
Temeljna organizacija združenega dela B posluje pod Imenom »Obrat Slovenska Bistrica«.
Temeljna organizacija združenega dela C posluje pod imenom »Delavska restavracija« Rogaška Slatina.
Temeljna organizacija združenega dela D posluje pod imenom »Naše steklo« Beograd.
10.	člen
Predmet poslovanja delovne organizacije Steklarne »Boris Kidrič« je:
Proizvodnja in prodaja luksuzno brušenega, slikanega, gladkega, gostinskega, kristalnega, razsvctljavnega, ter raznega tehničnega stekla, opalnega stekla, razsvctljavnih teles, steklenih palic, steklene galanterije in Izdelave lestencev. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji družbene lastnine, vodenje evidence ln register stanovanjskih stavb. Prodaja stekla, izdelkov keramične industrije, porcelana in izdelkov plemenitih kovin. Točenje vseh vrst vstekle-ničenih brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in izdajanje abonentskih obrokov članom delovne skupnosti steklarne. Opravljanje zunanje trgovinskega poslovanja Iz osnovnega poslovnega predmeta. Prodaja okrasnih ur, plastičnih proizvodov in kovinskih proizvodov za gospodinjstvo.
V okviru predmeta poslovanja opravljajo temeljne organizacije združenega dela naslednje dejavnosti:
A.	Steklarna Rogkška Slatina:
Proizvodnja in prodaja luksuzno brušenega, slikanega, gladkega, gostinskega, kristalnega, razsvctljavnega, ter raznega tehničnega stekla, opalnega stekla, razsvetljavnih teles in steklenih palic. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini, vodenje evidence in register stanovanjskih stavb. Prodaja stekla, izdelkov keramične industrije, porcelana in izdelkov Iz plemenitih kovin. Opravlja zunanjetrgovinsko poslovanje iz osnovnega poslovnega prometa. Prodaja okrasnih ur, plastičnih proizvodov za gospodinjstvo.
B.	Obrat Slovenska Bistrica:
proizvodnja ln prodaja luksuznega brušenega, slikanega, gladkega gostinskega, kristalnega, razsvctljavnega, ter raznega tehničnega stekla, opalnega stekla, razsvctljavnih teles, steklenih palic, steklene galanterije in izdelava lestencev.
C.	Delavska restavracija Rogaška Slatina:
točenje vseh vrst vstekleničenih brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in izdajanje abonentskih obrokov članom delovne skupnosti steklarne.
D.	Prodajalna »Naše steklo« Beograd:
trgovina stekla in izdelkov keramične industrije in porcelana. Prodaja okrasnih ur, plastičnih proizvodov za gospodinjstvo.
11.	člen
Delovna organizacija je odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Temeljne organizacije združenega dela, podpisnice tega spora-
— voli in odpokliče člane izvršilega odbora, zuma so odgovorne za prevzete obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Za obveznosti delovne organizacije so odgovorne solidarno, 'če so bile obveznosti sprejete na način, ki ga določa ta sporazum.
Posamezne temeljne organizacije združenega dela niso odgovorne za obveznosti, ki jih je sprejela druga temeljna organizacija združenega dela, če ni bil o tem sklenjen poseben sporazum.
Sporazumov o medsebojnem prevzemanju obveznosti se vpišejo v sodni register.
12.	člen
<
Temeljne organizacije združenega dela, podpisnice tega sporazuma, so samostojne in samoupravne organizacije združenega dela, združene v delovni organizaciji Steklarni »Boris Kidrič« s tem samoupravnim sporazumom o združevanju, ki je njihov skupni temeljni akt.
Poslovanje in notranja razmerja ureja vsaka temeljna organizacija združenega dela s svojimi samoupravnimi normativnimi akti, razmerja s temeljnimi in z drugimi organizacijami združenega dela pa ■ samoupravnimi sporazumi ln pogodbami.
STEKLAR
13.	člen
IV.	UPRAVLJANJE
Zadeve temeljne organizacije združenega dela neposredno upravljajo delovni ljudje, ki v njej delajo.
Delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela lahko določene funkcije upravljanja poverijo delavskemu svetu ali drugim izvoljenim organom delovne organizacije.
Način upravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, vrste in pristojnosti izvoljenih organov določa splošni akt temeljne organizacije združenega dela v skladu z ustavo in zakonom.
14.	člen
2^a upravljanje skupnih zadev v delovni organizaciji delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela izvolijo delegata v skupni organ upravljanja, le-ta pa svoje izvršilne organe, ki jim zaupa funkcije, določene s tem sporazumom.
Skupni organ upravljanja je delavski svet delovne organizacije.
Izvršilna organa sta:
1.	izvršilni odbor,
2.	direktor.
15.	člen
Pristojnosti skupnih organov so naslednje:
1.	Delavski sve|:
—	sprejema statut in druge splošne akte delovne organizacije,
—	voli in odpokliče člane izvršilnega odbora,
—	odloča o predmetu poslovanja delovne organizacije in o drugih statutnih vprašanjih.
—	sprejema programe razvoja delovne organizacije,
—	določa skupno poslovno politiko združenih temeljnih organizacij združenega dela,
—	sprejema zaključni račun delovne organizacije,
—	določa o razpolaganju s skupnimi sredstvi v skladu s tem samoupravnim sporazumom,
—	sprejema ukrepe za koordinacijo dela med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela.
2.	Izvršilni odbor
—	vodi in usklajuje poslovanje delovne organizacije, skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta,
—- določa besedilo osnutka statuta in drugih splošnih aktov,
—	daje svoje mnenje k predlogom sklepov delavskega sveta, če Jih sam ne predlaga,
—	razpolaga s skupnimi sredstvi v mejah, ki jih določa statut,
—	odloča o sklepanju poslovnih dogovorov v skladu s tem sporazumom in statutom,
—	sprejema ukrepe, s katerimi se uresničujeta plan in program razvoja.
3.	Direktor:
—	zastopa in predstavlja skupno organizacijo,
—	skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta in izvršnega odbora,
—	skrbi za zakonitost poslovanja,
—	sklepa pogodbe s tretjimi osebami za skupno organizacijo v mejah pooblastil iz tega sporazuma,
—	odloča o razpolaganju s sredstvi v mejah, ki jih določa statut.
16.	člen
Delavski svet delovne organizacije šteje 25 članov in ga sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela, podpisnic tega sporazuma in sicer:
— TOZD Steklarna Rogaška Slatina 11
— TOZD obrat Slovenska Bistrica 11
— TOZD Delavska restavracija 2
— TOZD »Naše staklo« Beograd 1
Člani delavskega sveta se volijo za dve leti. Nihče, ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v delavski svet.
Podrobnejše doloflbe o volitvah članov delavskega sveta predpiše statut delovne organizacije.
17.	člen
Sklepi delavskega sveta, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, se sprejemajo ob soglasju delegatov vseh temeljnih organizacij združenega dela.
Sklepi o drugih vprašanjih sc sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
Podrobnejše določbe o delu delavskega sveta ter načinu odločanja določa statut delovne organizacije.
18.	člen
Izvršilni odbor šteje 9 članov in ga izvoli delavski svet, tako da je v izvršilnem odboru vsaj po en delavec iz vsake temeljne organizacije združenega dela.
člani izvršilnega odbora se volijo iz vrst delavcev temeljnih organizacij združenega dela.
19.	člen
Podrobnejše določbe o volitvah skupnih organov vsebujejo akti temeljnih organizacij združenega dela, statut skupne organizacije in drugi splošni akti, medtem ko določbe o delu skupnih organov vsebujejo poslovniki teh organov.
20.	člen
Direktorja delovne organizacije imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije, ki je sestavljena na račun, M ga določa zakon.
|	21. člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela organizirajo v te-meljnin organizacijah združenega dela in v delovni organizaciji organ za delavsko kontrolo, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem splošnih samoupravnih aktov, uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev, določenih v teh aktih, izvrševanjem sklepov organov upravljanja, kakor tudi kontrolo nad uporabo sredstev in poslovanjem temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije.
22.	člen
V delovni organizaciji Steklarni »Boris Kidrič« se ustanovi komisija delavske kontrole, ki šteje 7 člandv.
Mandatna doba članov komisije traja dve leti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan v komisijo delavske kontrole.
23.	člen
Komisija delavske kontrole so lahko delegirani delavci, ki so po svojih moralnih kvalitetah neoporečni in delajo v osnovnih dejavnostih temeljne organizacije združenega dela.
Član komisije delavske kontrole ne more biti delavec, ki je dolžan po svoji funkciji skrbeti za izvrševanje sklepov organov uprav, ijanja in delavec, ki razpolaga z materialnimi in tinančmmi sreustvi.
24.	člen
Komisija delavske kontrole:
—	spremlja kako v delovni organizaciji izvajajo splošne samoupravne akte in ta sporazum, kakor tudi zakone in druge splošne predpise,
— spremlja izvrševanje sklepov organov upravljanja,
—	spremlja, kako se izvršujejo samoupravne pravice delavcev,
—	nadzira materialno — finančno poslovanje delovne organizacije in zlasti ocenjuje ali posamezni delavci ravnajo s sredstvi delovne organizacije kot skrben gospodar,
—	spremlja, analizira nagrajevanje v delovni organizaciji, ter opozarja pristojne organe na nepravilnosti, nadzira vsa izplačila posameznikom iz naslova potnih stroškov, provizij, pogodb o delu, avtorskih pogodb hi podobno, kolikor za to niso po določbah statuta pristojni organi za delavsko kontrolo posamezne temeljne organizacije združenega dela,
—	nadzira stroške poslovanja, posebno stroške za reklamo in reprezentanco,
—	nadzira uporabo družbenih sredstev delovne organizacije in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po statutu ali po drugih splošnih samoupravnih aktih.
25.	člen
Komisija za delavsko kontrolo sme zahtevati od vsakega delavca in od vsakega organa podatke, ki so potrebni z izvajanje nalog iz predhodnega člena.
Komisija za delavsko kontrolo lahko zahteva od strokovnih služb tudi izdelavo analiz, pregledov in podobno za enake namene.
26.	člen
Ce komisija za delavsko kontrolo ugotovi nepravilnosti, lahko
—	zahteva od prizadetega organa ali posameznika, da nepravilnost odpravi,
—	zahteva, da pristojni organi ugotovijo krivdo posameznih delavcev za nepravilnosti m izrečejo primerne ukrepe,
—	zahteva razpravo o ugotovitvah na delavskem svetu delovne organizacije ali organizira razpravo na zborih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela,
—	predlaga pristojnim organom zamenjavo posameznih delavcev.
Komisija za delavsko kontrolo lahko občasno, najmanj pa dvakrat na leto, poroča o svojem delu.
Delo komisije za delavsko kontrolo je javno.
27.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, podpisnice sporazuma ali samo nekatere od njih, lahko sklenejo ustanoviti poleg teh še druge skupne organe, če se izkaže, da bi bilo delo potem bolj učinkovito in bolj racionalno. Pri oblikovanju drugih skupnih organov je treba izhajati iz načel, ki jih vsebujejo določbe tega sporazuma.
28.	člen
V.	SAMOUPRAVNI AKTI
Temeljna organizacija združenega dela sprejme statut kot svoj temeljni splošni akt, s katerim ureja družbenoekonomska in samoupravna razmerja v združenem dčlu.
S statutom se urejajo tudi temeljna vprašanja, organizacija dela in upravljanje v temeljni organizaciji združenega dela.
Statut sprejmejo delavci temeljne organizacije združenega dela neposredno na predlog delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela oziroma posebne komisije, ki jo imenuje zbor.
Statut vsake temeljne organizaciju združenega dela mora biti uskladene s tem samoupravnim sporazumom.
29.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme delavski svet delovne organizacije statut delovne organizacije, s katerim se ureja ursničevanje tega samoupravnega sporazuma, določajo načela in poslovanja, podrobneje določajo medsebojne pravice in obveznosti, ter druga vprašanja, pomembna za organizacijo in delo delovne organizacije in za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev temeljne organizacije združenega dela.
STEKLAR
Statut delovne organizacije ne sme biti v nasprotju s tem samo-upravnim sporazumom.
Ce pride do kolizije med besedilom statuta in tega sporazma, velja besedilo tega sporazuma.
30.	člu&
Posamezne temeljne organizacije združenega dela lahko urejajo medsebojna razmerja, ki niso urejena s tem samoupravnim sporazumom, s posebnimi samoupravnimi sporazumi, le-ti ne smejo biti v nasprotju z določbami tega samoupravnega sporazuma.
31.	člen
Delavski svet delovne organizacije lahko sprejme poleg statuta tudi druge splošne akte, s katerimi se zagotavlja uresničevanje delavčevih z ustavo zagotovljenih pravic v temeljni organizaciji združenega dela. Zbor delavcev vsake temeljne organizacije združenega dela ali drug pristojni organ svobodno odloča, ali bo sprejel za uveljavljanje pravic svojih delavcev svoje splošne akte, ali bo uporabil skupne splošne akte.
32.	člen
VI.	POSLOVANJE
Temeljne organizacije združenega dela uresničujejo svoje cilje, določene s samoupravnim sporazumom o združevanju, s tem da izvršujejo soglasno sprejete plane in programe razvoja ter uresničujejo sprejeto poslovno politiko. Plane In programe razvoja sprejemajo vse temeljne organizacije združenega dela In delovna organizacija.
33.	člen
Za izvajanje sprejetih programov je odgovoren kolektivni in individualen izvršilni organ temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije.
34.	člen
Individualni izvršilni organ, kakor tudi delavci, ki j se upirajo izvrševati sklepe organov upravljanja, ne morejo opravljati funkcije oziroma biti izvoljeni kot individualni izvršilni organi ali delati na vodilnem delovnem mestu ali na takem mestu, na katerem bi lahko s svojim negativnim delovanjem ogrožali Interese ali upravičene posamezne Interese.
35 člen
Za Izvajanje sklepov organov upravljanja in izvršilnih organov, za strokovno pripravo gradiva, organizacijo dela in poslovanja ter za koordinacijo dela v delovni organizaciji organizirajo temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne organizacije skupne strokovne službe, katerim temeljne organizacije združenega dela poverijo določene naloge.
Skupne strokovne službe opravljajo za temeljno organizacijo združenega dela predvsem koordinacijske zadeve, razvojno službo, kadrovsko službo, komercialno službo, službo analize In planiranja, pravno službo, službo varnosti pri delu ln_ druge službe, za katere se dogovorijo in so določene v pogodbi.
36.	člen
Skupne strokovne službe vodi direktor.
Posamezne sektorje skupnih služb vodijo vodje sektorjev, ki so za svoje delo odgovorni direktorju.
37.	člen
Skupna strokovna služba v posebni pogodbi z vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela natančneje določi zadeve, ki jih opravlja za temeljne organizacije združenega dela, določa način plačila za svoje storitve, pooblastila, ki jih imajo pri organizaciji poslovanja, ter odgovornosti, ki iz njih izhajajo.
Pri določanju plačila za storitve te službe je treba zagotoviti osebne dohodke delavcev skupnih strokovnih služb v skladu z načelom delitve po delu, sredstva za skupne potrebe teh delavcev in sredstva za pokritje materialnih Izdatkov te službe.
Svoje pravice iz dela uresničujejo delavci skupnih strokovnih služb neposredno in v organih upravljanja, ki jih sami Izvolijo.
38.	člen
Delavci skupnih strokovnih služb so odgovorni za škodo, ki je nastala zato, ker so s svojimi predlogi spravili v zmoto organe upravljanja in Izvršilne organe.
Natančnejše določbe o odgovornosti posmeznlh delavcev se določajo s pogodbo v skladu z zakonom.
VII.	UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA TER ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
39.	ölen
Dohodek, ki se ustvarja s poslovanjem, pripada v celoti delavcem tiste temeljne organizacije združenega dela, ki so ga ustvarili v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev.
40.	člen
Dohodek se ugotavlja na način, ki ga določa zakon.
Temeljna organizacija združenega dela pri delitvi dohodka, ki ji pripada, upošteva družbeni dogovor ln samoupravni sporazum o delitvi dohodka ln ostalih dohodkov ter določbe tega sporazuma.
41.	ölen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela delijo dohodek tako, da zagotovijo:
—	osebne dohodke, ki so v skladu z uspehi dela in s splošno produktivnostjo družbenega dela,
—	sredstva za vlaganje v modernizacijo ln razširitev dela in poslovanja,
—	rezervna sredstva,
—	sredstva za premagovanje težav posameznih temeljnih organizacij združenega dela, ki začasno zaidejo v ekonomske težave (sklad solidarnosti),
—	sredstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, vključno sredstva za gradnjo stanovanj delavcev.
42.	člen
Izhajajoč iz 1. alinee predhodnega člena se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sporazumejo, da bodo ob Izločanju sredstev za osebne dohodke upoštevali načela delitve po delu in načelo, naj dobi delavec za enako delo približno enak osebni dohodek.
V ta namen se zavežejo, da bodo za osebne dohodke izločili ne manj kot 90 % in ne več kot 140 % sredstev, ki se po samoupravnem sporazumu izločajo na pogojno kvalficiranega delavca.
43.	člen
Določbe predhodnega člena veljajo tudi za delavce, ki pripravljajo skupne zadeve za celotno delovno organizacijo združenega dela (skupne službe).
S tem sporazumom ali s posebno pogodbo v skladu s tem sporazumom je treba zagotoviti sredstva za osebne dohodke delavcev glede obsega dela skupnih služb, pri čemer je treba upoštevati določbe predhodnega člena.
44.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela bodo Izločili v sklad skupne porabe poleg sredstev za stanovanjsko^ gradnjo še sredstva za druge skupne potrebe na leto največ do višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka pogojno kvalificiranega delavca. Enako se oblikujejo tudi sredstva za sklad skupne porabe delavcev skupnih služb.
45.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela se sporazumejo, da bodo sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko graditev in se izločajo ob izplačilu osebnega dohodka, združevali po kraju sedišča TOZD, s sredstvi pa razpolagali po enotnem pravilniku.
46.	člen
Del dohodka, ki je ostal po izplačilu osebnih dohodkov po določbah tega sporazuma in po Izločitvi sredstev za skupne potrebe ln stanovanjsko graditev, razporedijo delavci temeljnih organizacij združenega dela v:
—	skupni solidarnostni sklad,
—	lastni rezervni sklad, ln
—	lastni poslovni sklad.
47.	člen
V sklad solidarnosti razporedijo delavci temeljnih organizacij združenega dela 3 % svojih sredstev, namenjenih za sklade in sicer toliko časa, da ta sklad doseže višino 1/6 sredstev za osebne dohodke, izplačanih v delovni organizaciji v preteklem letu.
48.	člen
Sredstva solidarnostnega sklada se uporabljajo:
—	za pokrivanje izgub, posameznih temeljnih organizacij združenega dela,
—	za izplačila osebnih dohodkov delavcev temeljnih organizacij združenega dela ln to do višine predvidenih samoupravnih sporazumov,
—	za odpiranje novih delovnih mest za delavce, ki so ostali brez dela zaradi uvedbe nove tehnologije ali pa zato, ker je ena izmed temeljnih organizacij združenega dela prenehala poslovati.
O sredstvih solidarnostnega sklada ln uporabi za namene Iz predhodnega odstavka odloča delavski svet delovne organizacije v soglasju delegatov vseh temeljnih organizacij združenega dela, hkrati določi tudi pogoje za dodeljevanje in vračanje sredstev.
Sredstva Iz tega sklada se načeloma dodeljujejo kot brezobrestna kratkoročna posojila.
O dodelitvi teh sredstev se sklepa posebna pogodba.
49.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela združujejo denarna sredstva svojih poslovnih skladov, da bi dosegli skupno dogovorjene cilje, in sicer v višini, o kateri se posebej dogovorijo in v obsegu kot to zahteva uresničevanje skupno sprejetih programov.
O združitvi sredstev se sklene posebna pogodba.
50.	člen
Da bi kar najbolj smotrno uporabili denarna sredstva poslovnega sklada, sprejemajo delavci temeljnih organizacij združenega dela srednjeročni program razvoja temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije, v katerem natančneje določijo obseg poslovanja delovne organizacije, razvojne smeri in potrebna vlaganja v osnovna in obratna sredstva.	g
STEKLAR
S sprejetjem programa iz predhodnega odstavka — potrebna Je privolitev vseh temeljnih organizacij združenega dela — prične veljati obveznost združevanja sredstev za uresničevanje sprejetega pro-
51.	člen
Pri združevanju sredstev v te namene veljajo naslednja načela:
—	temeljne organizacije združenega dela združujejo sredstva ne glede na to, v katere temeljne organizacije združenega deli sredstva vlagajo,
—	temeljne organizacije združenega dela, v katere se sredstva vlagajo, praviloma vlagajo več sredstev kot druge temeljne organizacije združenega dela,
—	višina vloženih sredstev je sorazmerna z denarnimi sredstvi poslovnega sklada temeljnih organizacij združenega dela,
—	združena sredstva se lahko dajejo temeljnim organizacijam združenega dela kot posojilo^ za katero se plačuje polovične obresti poslovnih bank in brez zaračunavanja provizije,
—	pr| združevanju sredstev se amortizacija, ki se obračunava po minimalni predpisani stopnji, obravnava enako kot denarna sredstva poslovnega sklada.
O vsakokratnem združevanju sredstev se sklepa posebna pogodba.
52.	člen
Delavci dveh ali več temeljnih organizacij združenega dela lahko združujejo sredstva tudi v namene, ki niso v skupno sprejetem programu, ali pa sredstva združujejo z drugimi delovnimi organizacijami s pogojem, da tako združena sredstva niso v nasprotju oziroma ne škodujejo skupnim ciljem v delovni organizaciji.
53.	člen
Medsebojna poslovna razmerja urejajo delavci temeljnih organizacij združenega dela na načelih samostojnosti, enakopravnosti ln dobrih poslovnih običajev in pa tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Medsebojne dobave in storitve obračunavajo temeljne organizacije združenega dela po tržnih cenah.
Temeljne organizacije združenega dela lahko poslovno sodelujejo z drugimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, vendar velja za temeljno organizacijo združenega dela, podpisnico tega sporazuma, načelo prioritete ob enakih pogojih.
54.	člen
Temeljna organizacija združenega dela se Ob sprejetju skupnega programa dela lahko dogovarja z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela za ugodnejše pogoje poslovanja. V tem primeru ima temeljna organizacija združenega dela, ki je dosegla manjši dohodek kot bi ga sicer, če bi poslovala z drugimi organizacijami, pravico do regresa od ustrezne temeljne organizacije združenega dela ali pa iz v te namene združenih sredstev delovne organizacije.
55.	člen
Delavci temeljne organizacije združenega dela sklenejo posebno pogodbo z delavci skupnih služb, v kateri določijo vrsto ln obseg storitev, ki so jih ti dolžni opraviti, sredstva, ki so jim na voljo za opravljanje storitev, pooblastila ln odgovornosti, kot tudi plačilo za storitve, poleg materialnih izdatkov morajo kriti pogodbene in zakonske obveznosti, amortizacijo, sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe v višini, ki jo določata družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ln ta sporazum.
56.	člen
Delavci skupnih strokovnih služb so odgovorni za škodo, ki je nastala zato, ker so s svojimi predlogi spravili v zmoto organe upravljanja ln izvršilne organe.
Natančnejše določbe o odgovornosti posameznih delavcev se določajo s pogodbo v skladu z zakonom.
VII. VARSTVO SPORAZUMA
57.	člen v
Vse temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije se obvežejo, da bodo spoštovale in izvajale sprejete obveznosti po tem sporazumu ter ne bodo kršile sporazuma.
58.	člen
Delavec ali individualni izvršilni organ ali kolektivni organ, ki meni, da so bile kršene določbe tega sporazuma, je dolžan kršitev prijaviti skupni komisiji za varstvo samoupravnega sporazuma ln statuta.
59.	člen
Skupna komisija za varstvo samoupravnega sporazuma ugotovi z večino glasov vseh članov, če je kršitev podana. Na to zahteva spremembo oziroma odpravo ukrepov, id so z njimi kršili sporazum.
Komisija lahko predlaga, da pristojni organ razišče odgovornost posameznih odgovornih oseb za kršitev sporazuma in izreče ustrezne ukrepe.
IX.	REŠEVANJE SPOROV
60.	člen
Spore, ki nastajajo med temeljnimi organizacijami združenega dela ali med posamezno temeljno organizacijo združenega dela In delovno organizacijo, bodo prizadete stranke skušale rešiti sporazumno.
Za reševanje sporov lahko sporne strani imenujejo posebno paritetno telo, ki razišče sporen primer in predlaga strankam in pristojnim samoupravnim organom ustrezno rešitev.
Sprejeti sporazumi o poravnavanju sporov se morajo spoštovati In izvajati.
61.	člen
Ce spor ni rešen sporazumno med prizadetimi strankami, rešuje spor posebna arbitraža na zahtevo katerekoli stranke v sporu.
V arbitražno komisijo imenuje vsaka stranka po dva člana, petega člana, ki je predsednik komisije, pa imenuje delovna organizacija, če ni stranka v sporu, oziroma ga imenujeta sporni stranki sporazumno, če je stranka v sporu delovne organizacije.
Odločitev arbitražne komisije je dokončna ln za sporne stranke obvezna, če v tem sporazumu ni drugače določeno.
Podrobnejše določbe o delu arbitraže predpiše statut oziroma drugi normativni akt delovne organizacije.
62.	člen
Spore, ki nastajajo iz uveljavljanja varstva določenih samoupravnih pravic, rešuje pristojno samoupravno sodišče, če se prizadete organizacije niso mogle sporazumeti o teh pravicah.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
S sklenitvijo tega sporazuma delavci temeljnih organizacij združenega dela gospodarijo s sredstvi, s katerimi so pred konstituiranjem temeljnih organizacij združenega dela skupno gospodarili delavci podjetja (zavoda).
64.	člen
Posamezni temeljni organizaciji združenega dela pripadajo tista osnovna sredstva — razen denarnih sredstev sklada osnovnih sredstev — ki jih potrebuje v svojem deidvnem procesu in jih je uporabljala do sklenitve tega sporazuma.
O razpolaganju s sredstvi; določitvi stopnje amortizacije in potrebnih sredstvih za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, o zavarovanja in uporabi amortizacije ln podobno določajo sporazumno prizadete temeljne organizacije združenega dela.
Ce uporablja večina temeljnih organizacij združenega dela osnovna sredstva, odloča o zadevah iz prejšnjega odstavka delavski svet delovne organizacije.
65.	člen
Obveznosti organizacije združenega dela, ki jih je sprejela pred konstituiranjem temeljnih organizacij, se prenesejo na tisto temeljno organizacijo združenega dela, v katero so bila vložena sredstva ob sočasnem prevzemu obveznosti.
66.	člen
Sporazum velja z dnem, ko je sprejet po predpisanem postopku, uporablja pa se od 1. januarja 1974 naprej.
67.	člen
V šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma morajo biti z njegovimi določbami uskladeni vsi splošni akti temeljne organizacije združenega dela in skupna organizacija.
V Rogaški Slatini, dne TOZD Steklarne Rogaška Slatina
TOZD obrat Slovenska Bistrica
TOZD Delavska restavracija
TOZD »Naše steklo« Beograd
1974
Predsednik DS Vodja TOZD Predsednik DS Vodja TOZD Predsednik zbora Vodja TOZD Predsednik zbora Vodja TOZD
REDNA ŠTEVILKA ČASOPISA STEKLAR BO IZŠLA 31. OKTOBRA 1973