Listje in cvetje Zakaj ? 11. Zakaj se mladost imenuje po-mlad življenja? Res jeveliko sličnosti med pomladnim življenjem v naravi in življenjem mladinskim. a) Spomladi se vse prenavlja. Po-zimi je narava takorekoč spala, vse je bilo kakor mrtvo; spomladi pa se obhaja vsta-jcnja praznik; zcmija se obleče v dično ze-leno obleko, vso pretkano s pisanim cvetjem; povsod prekrasen razvoj, povsod bujna rast! Ko nastopi poletje, jc že vse pripravljeno, da dozore naravni pridelki v poletni toploti. — Enako je pri mladini. Telesne in dušne moči sc hitro razvijajo: le nekaj let, in ne-zmožno dete postane krepak deCek, junaški mladenič, ki izvršuje že težka dela. Posebno pa sc kaže zadovoljiv napredek v duševnern življenju: kolik zaklad si je pridobil že v prvih letih spomin, kako je napredoval raz-um, kako se je okrepila volja, kako krasno svetišče je postalo mlado srce! Seveda za-muditi, zanemariti ne sme nihče te zlate dobe. Kar se je v naravi zakasnilo ali zanemarllo spomladi, se ne da veC nadomestiti poleti in v jeseni; kar sta mladenič in mladenka zamu-dila vzorni mladosti, tudi navadno ne nado-mestita v poznejših letih: ,,Kakršna mladost, taka starost." b) Pomladno življenje v naravi je rahlo in nežno. Hko nenadno zavcjejo mrzli vetrovi, ako slana razprostre svoje belo pre-grinjalo, se začne krčiti in rumeneti zelenje po drevju in po tleh, cvetje žalostno vene in ginc: uničene so vesele pomladne nade! — Enako gorje lahko napravijo med mladino telesne nezgode, še bolj pa dušne nevarnosti, po pohujšanju zgodaj zbujene strasti. Blagor onim malčkora, ki srečno prebijcjo to nevarno dobn Cili in zdravi na telesu ter v svetlem blesku dušne nedolžnosti! c) Šc to tnoram omeniti, da je pomlad čas veselja in radosti. Kamor se oko ozre, povsod vse polno mične lcpote, saj jc radodarna vesna oblekla naravo v najlepšo obleko. Od vsch strani pozdravljajo naše uho raznovrstni prijetni glasi vesclih ljudi in ži-vali, zlasti nas oveseljujejo zjutranji in ve-černi koncerti naših ljubih ptičic. ln te mi-lobne pomladne sapice, ta sveži zrak in pri-jetni vonj pestrega cvetja kako dobro de in pospešuie zdravje! — O tnladini je pa sploh znano, da se zna mojstrsko vcseliti. Ce mi odrasli uCimo deco raznih ved, nas pa ne-dolžna mladina uči, kako naj si v prid obra-čamo zaklade poStenega veselja. 12. Zakaj večkrat nagloma skopni tudi debel sneg? Rekli boste: solnce spo-mladi topleje sije in ga raztopi. Pa to ni edini in tudi ne glavni vzrok. Ko bi le solncc topilo sneg in led, bi izginjal le po solnčnih krajih, in še to le podnevi. Glavni uspeh imajo tu gorki vetrovi. Ti delajo, navadno v zvezi z dežjem, po hribih in doJinah, ponoči in po-dnevi ter sneg — v pravcm pomcnu besede — kar izpihajo v kratkem Casu. 13. Zakaj se zelenje prične najprej v nižavah in le polagoma tudi po hri-bih in gorah? To je paC vsakemu znano, da je v zraku čimdalje bolj mraz, koiikor bolj se odmika od zetnlje v podnebne višave. Solnce sicer gorko sije, toda razgreje le ze- «4 ; meljska tla, kolikor jih doseže. zrak pa ostane Grenkoba (grcnjava). bolj ali rnanj mrzel in ta mraz vpliva zlasti „ , nrpnkohe jzorjHi veliko slarikosti -------- Ko bi človek vse grenjave izpil, bi en trenutek veC živ ne bil. Modrost v pregovorih, domačih in tujih. Grešnik- Grešnik je sam svoj krvnik. Greh. Poštenjak se s poStenjakom druži, greš- Greh prinese grch. — Greh pride raalo- -------- J ""'if lllh grehov nastanejo veliki. HcSitev rebusa št' 3" 1 Mali greh je tudi greh. Oj veselje, vesna že trka na vraia. j nrpSna sfarf oeliJnronaT VI. razr. pri Sv. Križu na Mursketn polju; I iSsSrSHv°n'- Krfflss.Pr=cr&Grv.va n^t Jt-nntptf^ Nada. "Cenke pri č. šolskih scstrah v Trno- Greh izor di telo in du«i vem; Robinšak Ljudmila, učenka VI. razr. pri rllh f,n tl rvLh' n. m« i Sv V*™ v Go™'» Radgoni: Branko Vojda, dati sv^lobe ~ 9 uccnec IV-razr-v Središču; Mulej Vida, Les- Stari oreh ima novo sramoto kovar flnica- DoIar Lidunka in Bizjak Dragica, 2«M arefnora kJenlnlvs nnk«™! uCenki Pri C" šolskih scstrah v ^boru; nJh 9^tnnv™fh ( pokara). Kocmut Karl ,n Kocbek Edvard uCenca VI Konec~qreha ie zaSk kesania razr- Pri Sv" ^ ob Sčavnici= %ško Ivan' ^lovck greh. -------- I biti od°pbu"ceieh " tak° VeUk' ^ W "e ^0961 Od9°vor na Saljivo vprašanje v St. 3. I Noben greh ni tako skrit, da bi ne prišel Cerkvena vrata.1 m preSr " P0"aSa ^ 9reh°m' ^ " dVakfBt Loj^aVp^o^GS^ SfnSti «. .. o l. L mila> uCenka VI. razr. pri Sv. Petru v Gornji Hcki: Greh z grehom kaznovati— Greh Radgoni; Branko Vojda, uCcnec v SrcdiSfu; z grehom poknti. Kocmut Karl in Kocbek Edvard. uCenca VI. Greh sc: pove, greSnik se zamolCi. (Tako razr. pri Sv. Jurju ob SCavnici; Bohanec se opravtcu/e, kdor noce škodovati bhžnjemu Franc, Skuhala JakoD in Janševec Ludvik, na dobrem unenu.) učenci VI. razr. pri Sv. Križu na Murskem Grenek. polju; Hanc Tonica in Kocbck Josipina, „,.,„. . učenki pri Sv. flni na Krembergu. Grenko in sladko \z ene posode (iz enega________ vira)- ..,!•! ' Pravilen je tudi odgovor: nos, mož- Kdor m nikoli nič grenkega pokusil, ta gani, oCi itd. Tako so odgovorile: Lifan ne vc, kaj je sladko. Marica, Prosen Marica, Gržina Vera, Kregar Kdor je pil grenko, se mu potlcj boljSe Marica, BrinSek Vlasta in Vodnik Nada, zdi sladko. uecnke pri C. šolskih sestrah v Trnovem. Bolniku vse grcnko. Višje kot ncbo so nebesa, tako pa menijo: Beki: Grenko ko pelin. — Grenko ko Lcskovar flnica, Dolar Lidunka in Bizjak žolč. — Grenko ko smrt. Dragica, uCcnke pri č. šolskih sestrah v Ma- Grcnke solze točiti. riboru; Šeško Ivan, posestnika sin, Brdo pri Greake voljno požirati. Planini. jjVrtec11 izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vsc leto 5'20 K ža pol leta 2"60 K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani. Izdaja druStvo ,,Pripravniškl dom". — Urejuje flnt. Kriit — Tiska KatoliSka Tlskarna v Ljubljani.