VSE ZA ZGODOVINO 109 Janez Polajnar Vpliv alkohola in degeneracija naroda med obema svetovnima vojnama Polajnar Janez, mag., Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ul. 15, SI – 1000 Ljubljana 178.1(497.4)”1918/1941” VPLIV ALKOhOLA NA DEGENERAcIJO NARODA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Avtor v prispevku obravnava t. i. alkoholno degenera- cijo. Med obema vojnama je reševanje tega problema dobilo nov zagon, ko so se pojavljale vedno bolj radikalne rešitve. Narod in dolžnosti do naroda ter države so vse bolj posta- jale normativ. V omamo alkohola padli posamezniki pa so v skladu z že znanimi degeneracijskimi teorijami postajali breme družbe in škodljivci naroda. Alkoholiki so zaradi »dokazano« zastrupljenega dednega materiala postali enaki manjvrednim v očeh izboljševalcev narodne biti in ovira na poti evolucijskih idealistov, ki so sanjali o naslednji stopnji v razvoju človeštva. Dr. Avgust Munda, pravnik in predavatelj kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, se je npr. leta 1934 v svoji stanovski reviji zavzel, »da bi se sterilizirali vsi preklicani pijanci«. V prilogi Zdravniškega vestnika Evge- nika so ob teh razmišljanjih prikimavali: »V Sloveniji bi bil efekt morda gorostasen, toda radikalen in potreben. Kar se pa sterilizacije tiče, ob privolitvi bi jo lahko že opravljali. Tako citira Kohlrauscha, ki pravi, da je prisilna sterilizacija logič- na: 'volja posameznika se mora nepogojno podrediti koristi občestva'.« Ključne besede: alkoholizem, degeneracija, sterilizacija, Evgenika Polajnar Janez, MA, City Museum Ljubljana, Gosposka ul. 15, SI - 1000 Ljubljana 178.1(497.4)«1918/1941« INfLuENcE Of ALcOhOL ON ThE DEGENERATION Of ThE NATION IN ThE PERIOD BETWEEN ThE WORLD WARS The article deals with the condition called “alcohol de- generation.” Between the World Wars, solving this problem gained a new impetus from increasingly radical solutions. The nation and responsibilities towards the nation and the state were becoming more and more of a norm. Individuals who had fallen prey to alcoholic stupefaction became a bur- den to society and parasites on the nation, according to the well-known degeneration theories. Because of “evidently” corrupt genetic material, alcoholics became inferior in the eyes of the refiners of the national essence and an obstacle in the path of the evolutionary idealists who dreamed about the next stage in the development of mankind. Dr Avgust Mun- da, lawyer and Lecturer in Penal Law at the Faculty of Law in Ljubljana, for example, suggested in a law journal that “all drunkards who have been stripped of their dignity should be sterilized”. In the supplement to the Medical Journal called Evgenika, they agreed with his views: “This might have an enormous effect in Slovenia, yet a radical and necessary one. As far as sterilization goes, it could be performed with con- sent. The author thus cites Kohlrausch, who believed com- pulsory sterilization was logical: 'The will of an individual unconditionally must serve the good of the community.'” Key words: alcoholism, degeneration, sterilization, Ev- genika 110 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Teorija progresivne degeneracije je bila ena izmed »velikih« znanstvenih teorij, ki so se zelo hitro razširile v javnosti. Degeneracijske teorije »biološke psihiatrije« niso samo »ušle« v javnost, ampak so se v njej zelo hitro uveljavile kot dokaza- no dejstvo. To je pomenilo, da je iz stekleničke ušel duh, ki ga kasneje ni bilo mogoče več obvladovati. Na »naravne zakone« se je pač lahko skliceval prav vsak. Širši javnosti je tako progresivna degenera- cija postala povsem očitno dejstvo, ki naj bi bilo vidno na vsakem koraku. Alkoholizem, revščina, polne »blaznice« in še kaj. V zadnji četrtini devet- najstega stoletja so se namreč razprave o degenera- ciji družbe iz zaprtih akademskih krogov razširile tudi v bulvarski tisk. Javnost je ugotovitve o de- generaciji sprejela z grozo in izobražen meščanski sloj je začel verjeti, da je evropska družba obsojena na propad, če se »zastrupljanje« dednega materiala ne bo ustavilo v najkrajšem času. Socialni darvini- sti in evgeniki so rešitev progresivne degeneracije družbe in celih narodov postavili v središče svoje populacijske teorije. Njihovo delo naj bi poskrbelo, da bi se zastrupljanje dednega materiala ustavilo.1 V vseh državah Evrope, tudi na Slovenskem, se je govorilo o padcu rojstev, hkrati pa vedno očitnej- ši množitvi manjvrednih posameznikov in splo- šnem moralnem propadu, ki ga je povzročal tudi vse bolj pereč alkoholizem. Na Slovenskem in tudi drugod so se v borbi proti alkoholu ponavadi najbolj angažirali ljudje, ki so to počeli iz vzgojno moralnega ali pa naro- dnogospodarskega in evgeničnega stališča. Za- dnje je bilo še posebej značilno za čas med obema vojnama. Tako katoliški moralisti kot tisti, ki so v borbi proti alkoholu nastopali s stališča, češ da spodkopava temelje gospodarstva in varnosti dr- žave, so torej poskušali odpraviti isto zlo. Evgeni- ki so se v boju proti alkoholu posebej izpostavili zaradi predlaganih rešitev, ki so bile pač v skladu z njihovimi predpostavkami. Alkoholizem je tako skrbel celo vrsto ljudi, ki so izhajali iz različnih okolij. Vzroki za zaskrbljenost so se tako gibali od skrbi za javno moralo do strahu pred popolno degeneracijo genov naroda in propada nove drža- ve. V tej razpravi se bom osredinil predvsem na razmišljanje protialkoholnih »aktivistov«, ki jih je 1 Edward Shorter: A History of Psychiatry, From the Era of the Asylum to the Age of Prozac, New York /…/ Weinheim 1997, str. 98. skrbel negativen vpliv alkoholizma na narod, go- spodarstvo in državo. Stališče evgenikov Evgenika sama je »razcvet« na Slovenskem doživljala relativno pozno, tj. nekje na začetku tridesetih let 20. stoletja. Obdobje »razcveta« pa je bilo relativno kratko. Priloga Zdravniškega ve- stnika Evgenika je npr. izhajala med leti 1935 in 1938, po tem letu pa tudi nasploh izrazito upade število člankov ali prispevkov s to tematiko. Zgo- daj sta se z »evgeniko« ukvarjala antropolog Niko Županič in zdravnik dr. Franc Derganc. Slednji se je v Sokolskem glasniku leta 1920 zavzel za usta- novitev Jugoslovanskega evgeničnega društva.2 Vendar ti zgodnji »evgeniki« to niso bili v pravem pomenu besede. Govora je bilo namreč predvsem o narodno vzgojnem in moralnem pomenu, ki bi ga lahko imela evgenika. Niso pa se npr. zavze- mali za širši državni in zdravniški nadzor števila prebivalstva ali pa za umetno sterilizacijo »manj- vrednih«, na podlagi evgenike ugotovljenih napak dednega materiala. Izhajali so iz klasičnih moral- no-vzgojnih stališč, ki jih je navadno promovirala tudi katoliška cerkev. Alkoholizem je bil ves čas viden kot eden osrednjih problemov pri propadanju naroda, tako pri teh zgodnjih »evgeničnih« poskusih kot tudi kasneje. Leta 1921 je v časopisu Slovenski narod Niko Županič npr. predstavil »bolezni«, ki nače- njajo narod. V novi državi je po vojni namreč videl marsikatero »kugo«, ki je uničevala narod. »Mo- ralna in zdravstvena dekadenca, spolne bolezni, tu- berkuloza in alkoholizem, zanemarjena mladina, nebroj lahkomiselno sklenjenih in ločenih zakonov, lenoba in verižništvo, sistematično in premišljeno zastrupljanje javnega duha mladine po sovražnikih naše države.«3 Ideal je Županič videl predvsem v čistem in zdravem zakonskem življenju, ki je nuj- no za prihodnost naroda. Zvezo med progresivno degeneracijo naroda in njeno povezavo z alkoholom so na Slovenskem izpostavljali mnogi, še posebej pa so jo poudarjali evgeniki. Degeneracijo narodne biti na manjvre- dno stopnjo, ki jo povzroča alkoholna omama, so 2 Niko Županič: Evgenika dr. Ivana Tavčarja, Ljubljana 1921. 3 Ibidem. janez Polajnar, VPlIV AlKOhOlA IN DEGENErACIjA NArODA MED OBEMA … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 111 Izberi. (Izdal: Savez organizacija alkoholizma, narkomanija i nikotizma u jugoslaviji; hrani Mestni muzej ljubljana) 112 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 videli kot neizpodbitno dejstvo, o katerem skoraj ni mogoče debatirati. Osnovni problem so videli v rodnosti, ki naj bi bila pri tako imenovanih več- vrednih bistveno nižja kakor pri tistih, ki so jih oni videli kot manjvredne.4 Ker pa je bila degene- racija v očeh velikega števila ljudi tako očitna, so se reševanja tega problema lotili tudi evgeniki, ki so podobno kot ostali opozarjali na degeneracijo, hkrati pa so reševanje problema predstavili v skla- du z idejo evgenike. Kot sem že omenil, pa je na Slovenskem evgenika »razcvet« doživljala šele na začetku tri- desetih let 20. stoletja. Božo Škerlj, začetnik in najbolj aktiven ter izpostavljen evgenik na Sloven- skem, je tako npr. izpostavil vpliv alkohola na de- dni material. Alkohol je pojmoval kot enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na manjšo nadarjenost otrok. V znani razpravi Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka je preu- čeval otroke, ki so obiskovali Državno pomožno šolo v Ljubljani in dokazoval, da ima »dedna tva- rina posebe važno vlogo«. Pri tem pa je raziskoval tudi alkoholizem staršev in »dedno obremenjenost po alkoholu«, tj. po starših ali prednikih, označil za enega izmed pomembnejših vzrokov za »manj- vrednost« teh otrok.5 V tistem času je profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti in očitni navduše- nec nad idejami evgenikov Avgust Munda objavil razpravo Problem sterilizacije in kazensko pra- vo. Objavljena je bila v Slovenskem pravniku leta 1934, med drugim pa je obravnaval tudi problem alkoholizma in ga vključil v obravnavano temo. Ker je po prepričanju evgenikov alkohol povzro- čal zunanjo okvaro dednega materiala, so bili taki ljudje »manjvredni«. V skladu s prepričanji evge- nikov in tudi mnogih drugih v tistem času je pri- šel do naslednjega zaključka: »Človeštvo propada, ker se dedna snov (klicne stanice) okvari ali kvar- no izpremeni. Pravijo, da se kvarijo stanice zlasti 4 Več o tem glej: Peter Gay: The Bourgeois Experience, Vic- toria to Freud, Education of the Senses, New York/Oxford 1984, str. 255–277; Malthus, medicine and Morality: Malt- husianism after 1798, ur. Brian Dolan, v: Clio medica, 59, Amsterdam, Atlanta 2000, Donald J. Childs: Modernism and Eugenics, Woolf, Eliot, Yeats, and the Culture of De- generation, Cambridge/New York/Madrid 2001. 5 Božo Škerlj: Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka, v: Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice za leto 1933, Ljubljana 1933, str. 34–102. zbog alkohola, kar predstavlja neposredno eksoge- no okvarjenje.« Ob nadaljnjih ugotavljanjih, kako rešiti problem prenašanja manjvrednega dednega materiala, je – v skladu s prepričanjem, da je edini učinkoviti način zdravljenja prekinitev možnosti razmnoževanja – predlagal, naj se alkoholizem podobno kot »povratek radi hudih zločinov zoper življenje, telo, imovino ali svobodo« kaznuje s steri- lizacijo. »Na ta način se bolezensko nagnjenje izle- či. Nagnjenost k alkoholizmu je namreč često priro- jena. Alkohol zelo oškoduje dedno tvarino, tako da postanejo otroci manjvredni. In tu nima pomena ugotavljati dedljivosti, ker je alkohol hud strup za spolne žleze.«6 V Evgeniki, prilogi Zdravniškega vestnika, so se s temi razmišljanji Avgusta Munde seveda strinjali in dodali še svoje mnenje: »V Slo- veniji bi bil efekt morda gorostasen, toda radikalen in potreben.«7 Alkohol, prostitucija in splošen moralni propad so bile teme, ki so bile splošno priznane kot glavni problem družbe, a evgeniki so zahte- vali vseeno preveč. Aleš Ušeničnik je npr. menil, da evgenika lahko prinese mnogo dobrega v na- rodnovzgojnem smislu, vendar pa je menil, da je »za prakso najbolj usodno važno, da se izvaja iz 'evgenskega stališča' tudi regulacija porodov«. Pri tem načinu reševanja socialnih in družbenih pro- blematik je Ušeničnik ostro nasprotoval idejam in rešitvam evgenikov: »O teh in takih rečeh naj razmišljajo vsi, ki jim je mar zdravega rodu, ne pa o nenaturni regulaciji porodov – poudarjam o ne- naturni regulaciji, kakršen je poskus z umetnimi profilaktičnimi sredstvi – zakaj taka praksa mora prinesti poedincem in narodu končno le prokletstvo in pogubo.«8 Alkohol in narodno gospodarstvo med obema vojnama V času med obema vojnama so zaskrbljeni zdravniki in drugi poleg resne skrbi za telesni in duševni propad posameznika ter splošni družbe- ni propad vedno bolj izpostavljali škodo, ki da jo alkohol povzroča narodni biti. Alkohol je posta- jal vedno bolj sovražnik celotnega naroda, naro- 6 Slovenski pravnik, št. 9-10, 1934, str. 244–263. 7 Evgenika, leto I., št. 2, str. 30, v: Zdravniški vestnik, april 1935. 8 Aleš Ušeničnik: Evgenika, v: Čas, št. 3/4, 1931/1932, str. 128–133. janez Polajnar, VPlIV AlKOhOlA IN DEGENErACIjA NArODA MED OBEMA … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 113 dnega gospodarstva in države. Novo pojmovanje narodne osvoboditve Slovencev iz ječe narodov je od ljudstva terjalo odgovorno ravnanje z dednim materialom, ki se ga prenaša na potomstvo. Skrb za splošno zdravje naroda je zato vse bolj postajala dolžnost vsakega državljana. Leta 1938 je Ivo Pirc, zdravnik in direktor Higienskega zavoda v Lju- bljani, zapisal: »Danes ne zadostuje več razpravlja- ti o pijanosti kot moralni zablodi ali oškodovanju organizma posameznika po alkoholu, marveč se moramo danes vpraševati o škodi, ki jo trpi narod kot celota zaradi uživanja alkohola. Alkoholizem je torej postal problem splošne socialne medicine.«9 Znani zdravnik in protialkoholni borec Ivan Robida je že leta 1922 zaradi teh razlogov pozival v boj proti alkoholu. Očitno je že takrat opažal, da samo moralno-vzgojno prepričevanje še ni obrodilo želenih sadov in da očitno ne za- dostuje. »Če že ne marate pobijati alkoholizma iz nravstvenih nagibov, uvažujte vsaj narodnogospo- darske odnošaje, vpoštevajte vsaj ljudsko zdravje, brez katerega je vsaka država nemogoča in, ki je njegov prvi in največji zaklad. Tu ni treba nikake sentimentalnosti, nikake jokavosti, tukaj govore številke. Svinčnik v roke prijatelj in računi, in videl boš, če vse trezno premotriš, da je naš narod bolan, in sicer hudo bolan, in da se ta njegova bolezen ime- nuje alkoholizem.«10 Ker pa alkoholik ne pozna svoje bolezni, se noče zdraviti in se brani zdravljenja kot otrok zdravil, je včasih treba poseči tudi brez privolitve, kakor je zapisal Robida: »Zato ne preostaja dru- gega kakor, da ljudi siloma zdravimo, prav tako kakor otroke.«11 Robida je bil v citiranem spisu vi- dno razburjen in je proti alkoholu prav rohnel ter pri tem uporabljal mnoge argumente, ki jih sicer srečujemo tudi pri evgenikih, a več kot uporabe prisilnega zdravljenja vseeno ni zahteval. Stanje v državi in odnos ljudi do tega problema pa je pred- stavil z naslednjimi besedami: »Ljudje, ki prezeba- jo v nezakurjenih sobah, ki si ne preoblečejo perila po teden dni in dalj, ki hodijo v raztrganih oblekah, 9 Ivo Pirc: Vpliv alkoholizma na zdravstveno strukturo Slovenije, v: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slo- venije, Ljubljana 1938, str. 6–7 (dalje: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije). 10 Ivan Robida: Boj alkoholu, Knjižnica zdravstvenega odse- ka za Slovenijo, Številka 3, Ljubljana 1922, str. 13 (dalje Ivan Robida: Boj alkoholu). 11 Ibidem. ki se ne najedo nikoli do sitega – glejte, vsi ti ljudje pa imajo vedno dovolj denarja za alkohol! Uniče- vanje blagostanja, duševnih in telesnih sil, zdravja zaroda in z njim našega naroda žrtvujemo temu molohu neverjetne vsote! V tako vzorno urejeni in razmeroma jako trezni državi, kot je bila svoj čas militaristična Nemčija, se je zmetalo za alkohol nad dvakrat več nego za vojsko in mornarico sku- paj in za eno četrtino več nego za vse druge državne potrebščine s prvima dvema! In če se je to godilo na zeleni vejici, kaj se godi šele na suhem lesu! Kakšno gospodarstvo je to, kaj preti takim državam, kaj ta- kim narodom! Ali je mogoče, da si posebej rediš in vzdržuješ morilca zato, da uničuje, da ugonablja gospodarstvo, da te spravlja na beraško palico in te ubija telesno in duševno. In žalibog je tako! Nedo- stopni vsaki besedi, slepi in gluhi, tavajo naši ljudje v gosti megli nevednosti in žal tudi nedovzetnosti v zijoči prepad. In naši državniki! Store li kaj resne- ga, kaj odločnega, kaj temeljitega, da bi zajezili s krepko roko prodirajočo povodenj? Skomigajo z ra- meni, govore o vinogradih in gostilničarjih, ki žive od zastrupljevanja naroda, in kažejo na številke, na denar, pridobljen iz narodne krvi, ki se steka v državne blagajne iz davka na opojne pijače. In kako naiven je vendar ta račun. Tisti davčno pridobljeni dinar se kruto maščuje z izdatki za bolnice, hiral- nice, blaznice, bolniške blagajne, za uničena gospo- darstva, za propadle eksistence, za podivjano in za- nemarjeno mladino, za ječe in prisilne delavnice, dalje z zmanjšano pridobitnostjo, s prikrajšanim življenjem, z manj vrednim vojaškim materialom in z večjo umrljivostjo.«12 Zanimivo je dejstvo, da so se isti argumenti dolgo časa ponavljali. Degeneracija celotnega na- roda in popolni propad pa sta bila vsakič znova pred vrati. Organizatorjem treznostnega tedna13 konec maja leta 1938 se je zato zdelo na mestu, da spomnijo ljudstvo, ki propada v objemu alko- holne omame, na dolžnosti do naroda. V času po »narodni osvoboditvi« naj bi ljudje preveč poza- bljali na dogajanje v preteklosti in tako uničevali pridobitve, ki jih je prinesla nova država. »Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila težka in je zahtevala mnogo žrtev. Toda bolj kot kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko 12 Ibidem, str. 9–10. 13 Samo za zanimivost naj povem, da je bila med njimi tudi Gasilska zajednica za dravsko banovino. 114 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Posledice alkohola. (Izdal: higijenski zavod Zagreb; hrani Mestni muzej ljubljana) janez Polajnar, VPlIV AlKOhOlA IN DEGENErACIjA NArODA MED OBEMA … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 115 ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem.«14 Že omenjeni Ivo Pirc je o problematiki raz- mišljal na podoben način: »Odkar smo osvoboje- ni in bivamo v lastni državi smo se zelo opomogli. Narodno premoženje raste, napreduje prosveta, lepo se razvija umetnost. Ljudsko zdravje pospešuje v veliki meri telovadno in športno udejstvovanje, ki se je v ljudstvu že dobro ukoreninilo ter se lepo razvija.« Na žalost pa je na drugi strani ugotavljal, da je še večji napredek viden v prekomernem uži- vanju alkoholnih pijač, napredovanju ljudstva in posameznikov v pijančevanju: »Gostilne se množe, vinotoči se odpirajo, žganje se dela in kuha in se ni bati, da bi zmanjkalo alkoholnih pijač. Poprej bo zmanjkalo pivcev.«15 Premnogi znaki so namreč po prepriča- nju zaskrbljenih kazali, kako se med slovenskim ljudstvom razširja težka bolezen, ki slabi narodno moč. Udeleženci tedna treznosti so zapisali: »Na- rodne sile popuščajo, marsikje se opaža, da narod izgublja zdrave sile in da se je pričel proces degene- racije. Ti znaki notranjega narodovega razkroja, ki so ponekod prodrli že do korenin, tirjajo, da se jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe so- cialne razmere, so še drugi vzroki, ki ogrožajo naše moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključka, da je bodoč- nost naroda najtesneje povezana z njegovo moralno krepkostjo. Kje so vzroki, da se ruši ta krepkost? AL- KOHOLIZEM, ki ga nikakor ne smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot tak neposredni ali posredni spremljeva- lec, je prizadejal mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu, mnogo je škodoval rasti naše naro- dne kulture in napravil mnogo socialnega gorja.«16 Fedor Mikić, zdravnik in protialkoholni »borec«, pa je v svoji knjigi izpostavil škodo, ki jo v gospodarstvu povzroča prezgodnja smrtnost 14 Proglas 'Slovenski javnosti!' izdan ob prvem treznostnem tednu l. 1938. Objavljen v: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije, str. 3 (dalje: Proglas 'Slovenski javno- sti'). 15 Ivo Pirc: Vpliv alkoholizma na zdravstveno strukturo Slo- venije, v: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slove- nije, str. 10–11. 16 Proglas 'Slovenski javnosti', v: Vpliv alkohola na zdra- vstveno strukturo Slovenije, str. 3–4. zaradi alkoholizma. Alkoholizem je po njegovem mnenju namreč največji povzročitelj slabega go- spodarskega stanja v državi: »Vsak dan zapijemo v Jugoslaviji preko 162 milijonov gramov alkoho- la. Vzel sem nadalje, da smo Jugoslovani mlada, še neizčrpana in odporna rasa, zato večina zdrži 1694 dni napram alkoholu in sicer 323554 gramom alkohola na posameznika. Po našem računu bi po- tem zaradi alkoholizma umrlo vsak dan okoli 50 ljudi. 183000 ljudi vsako leto prezgodaj pokopanih je nenadomestljiv, molčeči negativni gospodarski faktor. Če vzamemo, da bi vsak izmed njih mogel še najmanj 10 let v polni moči delati potem znači njih smrt v materijalnem oziru primanjkljaj v na- rodnem gospodarstvu za najmanj 17 miljard dinar- jev v 10 letih.«17 Veliko pozornosti je namenil škodi, ki jo povzročijo »mačkasti« dnevi, torej tisti dnevi, ki sledijo popivanju. »Brezdelje naslednjega dne vsled bolezni: Nemci imenujejo to Blaumontag, pri nas so taki dnevi 'plavi', a delavec dela 'plave'. Takozvana manjvrednost se da zelo težko izračunati. Baš ta neopažen faktor igra precejšnjo vlogo v narodnem gospodarstvu.«18 Gospodarska (ne)učinkovitost podjetij in milijoni izgubljenega denarja so bili po mnenju Mikića glavni razlog za gospodarsko nazadovanje in največja vzpodbuda za protialko- holno delo. Po njegovem izračunu so bile izgube, ki jih je povzročilo »mačkasto« delo, v Jugoslaviji sledeče: »Postavili smo si za podlago, da vsaki dru- gi izmed pijancev naslednji dan vendarle dela, ker pa je njegovo delo za 3/10 manjvredno, tedaj terpi vsled tega narodno gospodarstvo, če tudi dobi mož plačano za to manjvredno delo kot za polnovredno. Narodno gospodarstvo utrpi v Jugoslaviji vsled manjvrednosti pijančevega dela (po slovenski stati- stiki) 7,5 din na osebo na dan, kar v enem letu znese skupaj 1 471500000 din.«19 Mikić je ravno v gospodarskem nazadova- nju videl potrditev degeneracije zaradi alkohola. Na podlagi prikazov statistik in preračunavanja škode, ki jo povzroča alkoholizem v gospodarstvu in družbi, je zapisal: »Na podlagi promatranj bi lahko tudi približno zračunal popolno degeneracijo Jugoslovanov in kedaj nas bo 'milost božja' pobrala 17 Fedor Mikić: Naše alkoholno gospodarstvo, Celje 1923, str. 58–59 (dalje: Fedor Mikić: Naše alkoholno). 18 Ibidem, str. 31. 19 Ibidem, str. 59. 116 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 in izbrisala iz sveta. Toda pustimo to žalost pravih Jugoslovanov, v nadi, da bodo naše žalostne številke prišle v prave roke, katere bodo imele moč ter tudi voljo eliminirati žalostne številke ter jih nadomesti- ti z veselimi.«20 Prepričanje o neposrednem vplivu alkohola na dedni material človeka je šlo celo tako daleč, da so bili nekateri povsem prepričani, da tudi pijanost ob samem spočetju otrok povzroča nepopravljiv vpliv na otroka. Mikić je v svoji knjigi zato zaskrbljeno zapisal: »Treba je, da samo pomi- slimo na popivanje ob porokah. Zato si često prav lahko tolmačimo duševno zaostalost prvorojencev (pri čemer pa so telesno navadno močnejši) napram ostali deci.«21 Alkohol v slovenskih šolah Zelo neprijetna podoba se je izrisala tudi v anketi med srednješolci, in sicer v raziskavi Vojka Jagodiča, ki se je lotil problematike alkoholizma pri mladini do 18. leta. Raziskavo je predstavil na predavanju, ki ga je organiziral Higienski zavod dne 11. aprila leta 1938. Na njem je bil prisoten tudi antropolog in urednik Evgenike Božo Škerlj, ki je o predavanju poročal v naslednji številki. »Preda- vanje je bilo dokaj dobro, a žal ne tako obiskano, kakor bi vsebina odličnega predavanja zaslužila in zahtevala. Predavatelj je ob lastnem ogromnem materialu (192.611 otrok iz Dravske banovine) od- kril obupno sliko pijančevanja med našo mladino, ki je morala pretresti vse poslušalce. Toda to ni do- volj: alkoholno vprašanje mora vzdramiti vse ljud- stvo, kajti to je, žal, naše narodno, naše življenjsko vprašanje! če pomislimo, da pijeta skoraj dve tre- tjini (67 %) našega naraščaja bolj ali manj redno alkoholne pijače, če primerjamo k temu življenjsko statistiko iz pretežno vinskih krajev in česta poroči- la o nasilnih, ogabnih, surovih zločinih v ravno teh krajih, kjer je kriminalnost v vsej državi največja, kakšne se nam odpro perspektive? Ali ni človeka ali, še bolje organizacije ali oblasti, ki bi to stvar mogel, odnosno mogla urediti resno ali uspešno?«22 Kljub vsemu pa Jagodič ni razmišljal o de- generaciji in o podedovanem alkoholizmu kot o popolnem dejstvu, čeprav se je močno nagibal ravno k tej razlagi, ki se mu je zdela bolje podprta 20 Ibidem, str. 59–60. 21 Ibidem, str. 34. 22 Evgenika, leto IV, št. 2, str. 29, v: Zdravniški vestnik, junij 1938. z dokazi: »Pri Slovencih se da nagnjenost k alkoho- lizmu razlagati na dva načina. Po prvem načinu bi nam bilo nagnjenje do alkohola utemeljevati z dednimi nagnjenji, pri čemer pa nimamo v mislih samo podedovanja iz roda v rod, to je psihološkega razvoja slovenskega naroda, marveč tudi socialni in gospodarski razvoj, ki tudi kaže dedne znake in celo morda najvidnejše, ravno v alkoholizmu. Če se čuje, da je ta ali oni rod 'zapit', kar znači, da je degeneriran po alkoholu, potem lahko z nekako isto logiko izvajamo te zaključke z ozirom na razvoj gospodarskega in socialnega reda. V tem prvem pri- meru moramo smatrati alkoholizem kot tisti vzrok, ki je povzročil biološko in gospodarsko degeneraci- jo. V drugem primeru pa moramo utemeljevati uži- vanje alkoholnih pijač s stališča ekonomsko-deter- minističnih principov, kar bi več ali manj negiralo prvi rasno-biološki princip. V tem drugem načinu bi morali iskati krivca za alkoholiziranost sloven- skega rodu v razmerah, v katerih živi, to je v krivič- nih, slabih in podobnih. Toda z isto pravico bi lahko jemali v obzir tudi dobre socialne razmere. Danes se namreč zelo rad omenja drugi način. Toda prav toliko dokazov, kolikor jih imamo za drugi način, jih imamo tudi za prvega. Temeljitejših najbrž že še več. V kvantiteti je morda tudi nekoliko razlike, v kvaliteti pa prav gotovo nobene. Tudi za razpra- vljanje s socialno medicinskega stališča nimamo na razpolago potrebnih in verodostojnih podatkov ali rezultatov. Zato sta danes z isto upravičenostjo na dnevnem redu 'degeneracija (biološko) slovenskega rodu po alkoholu', kakor tudi 'Slovenci se opijajo zato, ker se jim krivica godi'.«23 Mišljenje torej, ki je potrjevalo, da je alko- holizem med Slovenci nadpovprečno prisoten. Tudi Fedor Mikić je ugotavljal, da se razvada širi iz smeri severa proti jugu: »Ker delam s predvojno statistiko, je treba, da izjavim – da se hidra pijanče- vanja žal ni zmanjšala po vojski, temveč se ta žalo- stna kultura čim dalje bolj širi na jug!«24 Raziskava med vsemi srednješolci v Jugoslaviji pa je pokazala nekoliko drugačno sliko: slovenski srednješolci le niso bili na prvem mestu, celo nasprotno. »Anketa med vsemi srednješolci v Jugoslaviji, ki je bila na- rejena še pred drugo svetovno vojno na iniciativo prof. dr. Štamparja, je prinesla naslednje rezultate: 23 Vojko Jagodič: Alkoholizem med učenci osnovnih in me- ščanskih šol v slovenskih mestih v šolskem letu 1936/37, v: Kronika slovenskih mest, št. 3, let. 5, 1938. 24 Fedor Mikič: Naše alkoholno gospodarstvo, str. 30–31. janez Polajnar, VPlIV AlKOhOlA IN DEGENErACIjA NArODA MED OBEMA … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 117 a) organiziranih »treznežev« je bilo 7,7 %, vseh skupaj pa 28,4 % b) kroničnih alkoholikov je bilo 4,1 % (med moškimi 5 %, med ženskami pa 2,5 %) Kronični alkoholizem med temi dijaki (mo- škimi) je bil po banovinah naslednji: Primorska 27 % (verjetno napaka, v nadaljevanju avtor namreč navaja kraje z najvišjo stopnjo kroničnih alkoholi- kov, ta pa ne presega 9 %; op. a.), Zetska 7 %, Mora- vska 5 %, Savska 4 %, Donavska 4 %, Vardarska 4 %, Beograd 3 %, Drinska 2 %, Dravska 2 %, Vrbska 1 %.«25 Razmišljanja so šla vse pogosteje v smeri, da bi v primeru odlašanja s protialkoholnim bojem tvegali popoln propad družbe in naroda ter na ta način zagrešili zločin nad bodočo družbo. Po šte- vilnih ugotovitvah, ki so jih izpostavili v času te- dna treznosti, pa je Vojko Jagodič dodal še eno: »V slovenskem protialkoholnem delu vlada velik kaos. Alkoholizem s svojimi zlemi posledicami tako duši šolo, da pod njegovim bremenom vidno hira. Go- spodarski, socialni, kulturni in drugi činitelji niso podani izčrpno, zajeti so z enim zajemom iz kotla, v katerem se kuha naša bodočnost. Vkljub temu pa nam povedo na ves glas s svojo kruto resničnostjo, da bomo morali mi vsi, ki smo tudi odgovorni in prav posebej odgovorni za bodočnost našega na- roda in ljudstva, pričeti z intenzivnim delom, če nočemo, da nas doleti usoda popolne degeneraci- je.« Torej enaka skrb, ki se je porodila že Fedorju Mikiću leta 1923. Popolna degeneracija je bila kar 25 Fedor Mikić: Alkoholizam u Jugoslaviji i njegovo suzbija- nje, Zagreb 1955, str. 7–8. pogosto ponavljana stalnica in zdi se, da nikogar ni preveč motilo, da se napovedi tudi po več dese- tletjih še niso uresničile. Ivo Pirc je v svoji razpravi iz leta 1938 tako npr. v celoti povzel napoved Ivana Robide iz leta 1922 in zapisal: »Divje narode je al- kohol v najkrajšem času iztrebil, a tudi nas uničuje, seveda nekoliko počasneje, a zato ne manj zaneslji- vo. Sam povzročujoč celo kopo bolezni, pripravlja drugim pot, zmanjšuje odpornost posameznikov in rodu napram infekcijam in intoksikacijam ter bo- leznim in okvaram nasploh, zvišuje torej bolehnost in umrljivost, uničuje deco, zmanjšuje plodovidost, razplemenja in oslablja zarod, moti mir in red, iz- podkopuje moč države, razjeda rodbinsko življenje, uničuje nravnost, zakrivlja nebroj zločinov in ne- sreč, ubija blagostanje in narodno bogastvo, spra- vlja posameznike in cele rodbine v propast in pogu- bo ter dovaja in tira najširše sloje v bedo.«26 Podobno apokaliptično so ob koncu trezno- stnega tedna stanje v državi predstavili v katoli- škem Slovencu. V Slovencu so namreč ocenili tudi protialkoholno gibanje ter ugotovili, da dotlej ni bilo vidnega uspeha. Eden izmed razlogov se je po avtorjevem mnenju skrival v napačni zahtevi po popolni abstinenci in s tem nenaravnem razpolo- ženju: »Boj zoper pijanstvo, ki našemu narodu pri- zadeva največ moralnega zla in fizične škode, more roditi učinek le če se prav vodi. Predvsem ne sme izvirati iz napačne svetomrzne in svetobežne misel- nosti, ki ima vsako veselje in vse, kar ga povzroča, že za greh in tudi zmerno uživanje božjih dobrot trpi le z nejevoljo in z občutkom, da je tisti, ki se 26 Ivo Pirc: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slove- nije, v: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije, str. 25. Prim. Ivan Robida: Boj alkoholu, str. 15. Žganje ubija. (tisk: hrvatski štamparski zavod d. d., podružnica Osijek; hrani NuK, objava v: Meta Kordiš, Gospodična, vi ste lepi kot plakat. FF OEiKA, ljubljana 2005) 118 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 sploh vsega tega odpove, že samo zategadelj po- polnejši, vsi drugi pa pravzaprav manjvredni udje naše družbe.«27 Kar pa zadeva prihodnost Slovencev, je bil komentator vse prej kot optimističen. Podobno kot ostali je videl slovenski narod kot bolan orga- nizem, ki ga je alkoholizem že močno načel: »Na takih tleh se ne more roditi narodna zavest, politič- na izobrazba in zrelost, kulturni zanos, ampak le moralni slabiči, neznačajneži, ki jim je vse napro- daj in so sami naprodaj, izrodki in izvržki, ki ka- kor kuga kvarijo vse okoli sebe. Kakor razkrajajoča gliva in plesen prepregajo naše narodno telo in ga zastrupljajo, pa naj bo iz nedrja množice ali vrha inteligence, zakaj oboje je od kroničnega pijanstva močno obolelo in telesno ter duševno načeto.«28 Alkoholizem je v očeh mnogih predstavljal ključno bolezen, ki da uničuje možnosti za napre- dek. Ideje progresivne degeneracije pa so ta strah le še povečevale; alkoholiki so namreč postali »manjvredni«, saj je prevladalo mnenje, da raz- širjajo manjvredni dedni material. Ideja progre- sivne degeneracije je bila tako dolgo časa močno prisotna, vanjo pa so zaradi »naravnih zakonito- sti« verjeli ljudje iz različnih družbenih krogov in različnih političnih prepričanj. Spekter ljudi je bil podobno širok kot pri evgeniki:29 od medicinskih tehnokratov, ki so hoteli z novo obliko socialne higiene zmanjšati stroške zdravstva in okrepiti nacijo, raznih evolucijskih idealistov, ki so sanjali o naslednji stopnji v razvoju človeštva, do zaskr- bljenih moralistov, ki so brez moči gledali, kako se ljudstvo utaplja v alkoholu in grehu. 27 Slovenec, 2. 6. 1938. 28 Ibidem. 29 O tem glej Peter Weingart, Jürgen Kroll, Kurt Bayertz: Rasse, Blut und Gene, Geschichte der Eugenik und Ras- senhygiene in Deutschland, Frankfurt am Main 1992, Stefan Kühl: Die Internationale der Rassisten, Aufstieg und Niedergang der internationalen Bewegung für Euge- nik und Rassenhygiene im 20. Jahrhundert, Frankfurt am Main/New York 1997. Viri in literatura Donald J. Childs: Modernism and Eugenics, Woolf, Eliot, Yeats, and the Culture of Degeneration, Cambridge/New York/ Madrid 2001. Evgenika, leto I., št. 2, v: Zdravniški vestnik, april 1935. Evgenika, leto IV, št. 2, v: Zdravniški vestnik, junij 1938. Peter Gay: The Bourgeois Experience, Victoria to Freud, Education of the Senses, New York/ Oxford 1984. Vojko Jagodič: Alkoholizem med učenci osnovnih in meščanskih šol v slovenskih mestih v šolskem letu 1936/37, v: Kronika slovenskih mest, št. 3, let. 5, 1938. Malthus, medicine and Morality: Malthusianism after 1798, ur. Brian Dolan, v: Clio medica, 59, Amsterdam, Atlanta 2000. Fedor Mikić: Alkoholizam u Jugoslaviji i njegovo suzbijanje, Zagreb 1955. Fedor Mikić: Naše alkoholno gospodarstvo, Celje 1923. Ivo Pirc: Vpliv alkoholizma na zdravstveno strukturo Slovenije, v: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije, Ljubljana 1938. Proglas 'Slovenski javnosti!' izdan ob prvem treznostnem tednu l. 1938. Ivan Robida: Boj alkoholu, Knjižnica zdravstvenega odseka za Slovenijo, Številka 3, Ljubljana 1922. Edward Shorter: A History of Psychiatry, From the Era of the Asylum to the Age of Prozac, New York /…/ Weinheim 1997. Slovenec, 2. 6. 1938. Slovenski pravnik, št. 9-10, 1934. Božo Škerlj: Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka, v: Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice za leto 1933, Ljubljana 1933. Niko Županič: Evgenika dr. Ivana Tavčarja, Ljubljana 1921. Peter Weingart, Jürgen Kroll, Kurt Bayertz: Rasse, Blut und Gene, Geschichte der Eugenik und Rassenhygiene in Deutschland, Frankfurt am Main 1992, Stefan Kühl: Die Internationale der Rassisten, Aufstieg und Niedergang der internationalen Bewegung für Eugenik und Rassenhygiene im 20. janez Polajnar, VPlIV AlKOhOlA IN DEGENErACIjA NArODA MED OBEMA … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 119 Jahrhundert, Frankfurt am Main/New York 1997. Zusammenfassung DER EINfLuSS DES ALKOhOLS Auf DIE DEGENERATION DES VOLKES IN DER ZWISchENKRIEGSZEIT Der Beitrag behandelt die sogenannte Alko- holdegeneration. In der Zwischenkriegszeit erhiel- ten die Lösungsansätze für dieses Problem neuen Auftrieb, da immer radikalere Wege verfolgt wur- den. Das Volk und die Pflichten gegenüber Volk und Staat wurden zunehmend zur Richtgröße. Das im Alkoholrausch versunkene Individuum wurde gemäß der bekannten Theorien der Degeneration als Last für die Gesellschaft und Schädling des Volkes aufgefasst. Alkoholiker wurden aufgrund der „bewiesenen“ Vergiftung ihres Erbmaterials in den Augen der Verbesserer des nationalen Wesens zu Minderwertigen und zu einem Hindernis für die evolutionären Idealisten, die von der nächsten Entwicklungsstufe der Menschheit träumten. So sprach sich zum Beispiel Dr. Avgust Munda, Jurist und Strafrechtsdozent an der Juridischen Fakul- tät in Ljubljana, 1934 in der Standeszeitung dafür aus, „dass alle gerichtlich entmündigten Trinker sterilisiert werden“. In der Beilage der Zeitung Zdravniški vestnik (ärzteblatt) mit dem Titel Evgenika (Eugenik) fanden solche Überlegungen Zuspruch: „In Slowenien wäre der Effekt vielleicht ungeheuerlich, jedoch radikal und notwendig. Was die Sterilisation angeht, könnte man sie bei Vorliegen einer Zustimmung bereits durchführen. So wird Kohlrausch zitiert, der erklärte, dass eine zwangsweise Sterilisation logisch ist: 'der Wille des Einzelnen muss sich bedingungslos dem Nutzen der Allgemeinheit unterordnen'.“ Schlagwörter: Alkoholismus, Degenerati- on, Sterilisation, Evgenika