Naslov — Address nova doba C117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio Tel. HEnderson 3889) Napredek J. S. K. J e d n o t e ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše a^iinosti. S~— - .........—N| (NEW ERA) ILir=:—— —- URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION A» Second Class Matter April lath. 1926. »t Th* Post OKic* at Cleveland. P.. Under 'flu Act of March 3rd. 1870. — Accepted tor wailing at »oecial ratt *t poit«g», >roTid«dTfor in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Anthorlnd March lath, 1925. 1 — ŠTEV. 38 CLEVELAND, Oj WEDNESDAY, SEPTEMBER 23D 1931 — SREDA, 23. SEPTEMBRA 1931 VOL. VIT. — LETNIK VII. DOBRA POSTAVA Nedavno je bila sprejeta delavstvu zelo koristna postava, samo žal, ne v Zedinjenih državah, ampak v sosedni Mehiki. Dobro je, da smo sosedi, morda se polagoma kaj naučimo od Mehikancev. Mehiški kongres je v svojem izrednem zasedanju sprejel narodno delavsko postavo za pro-tekcijo delavcev, dasi so nekateri industrijalci ugovarjali in izjavljali, da ne bodo odgovorni za škodljive posledice. Boj za delavsko protekcijsko postavo se je vršil v Mehiki že zadnjih dvajset let in končno je bil uspešen. Nova delavska protekcijska postava določa, da mora biti za enako delo enaka plača, brez ozira na starost, spol ali narodnost. Enaka količina enako dobro izvršenega dela mora biti deležna enakega plačila. Plače delavcev se ne morejo sodri ij-skim potom zarubiti za morebitne dolgove. Lastniki kabaretov in točilnic opojnih pijač ne smejo vposlovati žensk in mladoletnih oseb. Po novi postavi morajo podjetniki, ki vposlujejo nad 100 oseb, preskrbeti zanje snažna stanovanja, za stanarino pa jim ne smejo računati več kot pol procenta vrednosti poslopja. De-Javcem je pripoznana pravica do štrajka. Štrajkarji smejo tudi zapreti prizadeto podjetje, dokler niso sporne točke rešene podjetniki in zastopniki delavcev. Podjetniki morajo sklepati pogodbe direktno z unijami. Hišni posli in služabniki so po novi postavi tudi protektira-ni. Postava določa, da jim mora gospodar dajati hrano in stanovanje, plačevati zdravniško oskrbo in v slučaju smrti služabnika plačati stroške pogreba. Dalje jim mora dati prosti čas, da obiskujejo večerne šole, ako tako želijo. Končno določa nova postava, da morajo vsa trgovska in industrijska podjetja v Mehiki zaposlovati najmanj 80 procentov mehiških državljanov. PIJANE RIBE Na reki, ki teče skozi malo mestece Beaufort v South Caro-lini, je šerif McTeer s svojimi deputiji zajel čoln, ki je bil naložen z rakijo. Okoli dva tisoč vreč s steklenicami munšajna je bil njih plen. Šerif je s svojimi pomočniki vse steklenice razbil in z vsebino vred pometal v vodo. Drugo jutro so nekateri ribiči na reki imeli nenavadno srečo: kakor hitro je kateri vrgel trnek v vodo, takoj je riba zagrabila za vabo. šestfuntne in še težje postrvi so vlačili ribiči iz vode kar naprej. Zgodilo se je celo, da se je riba vjela na trnek brez vabe. Vest o obilnem ribjem blagoslovu se je po mestu hitro razširila in kmalu je ribarilo vse mestno prebivalstvo, ki si je moglo vzeti čas. še nikdar v zgodovini mesta ni bil ribolov tako obilen. Ljudje si niso mogli razložiti tega čudnega pojava. Mislili so, da se vrši nekako veliko preseljevanje rib. Končno se je nekdo spomnil na rakijo, ki je bila prejšni večer izlita v reko. Ribe so se je “nažehtale,” prekrokale vso noč, in so bile še drugi dan tako pijane in divje, da so slepo hlastale po vsem, kar jim je prišlo pred oči. Tak je vpliv ameriške prohibicije celo na ribjo zgodovino. V septembru navadno dozorijo breskve in konvencije. Seveda, nekatere so tudi bolj zgodnjih vrst in prej dozorijo. Breskve in konvencije spadajo med tisto sadje, ki ne potrpi dolgo. Tako-le dober teden, pa je po njih. S posebnim zakonom, ki je stopil v veljavo začetkom septembra, so nekoliko izpremenje-ne meje med različnimi banovinami Jugoslavije. Dravska banovina, kot znano, je dosedaj obsegala skoro vso Slovenijo, kolikor jo spada v Jugoslavijo, z izjemo črnomeljskega in metliškega sreza; ta dva sreza sta pripadala Savski (hrvatski) banovini. Z novim zakonom se pridelita metliški in črnomelj-ski srez Dravski banovini (Sloveniji), Cabar pa pripade Savski banovini. Dravski banovini pripade tudi občina Strigova iz sreza čakovskega, vasi Dubrava in Dubrav breg ter občini Kri-ževljani in Cestice iz sreza varaždinskega ter Presika, Padvi-čin, Prahovsko in občina Gornji Mihaljevec iz čakovskega sreza, Dravska banovina se je s tem povečala za 15,500 prebivalcev. Skupno prebivalstvo Dravske banovine šteje zdaj 1,136,000. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PROTI ZNIŽANJU PLAC premogarjev se je nedavno izjavila državna industrijalna komisija v Coloradu. Moffat Coal Co. in Keystone Coal Co., ki operirata v Routt countyju v severnožapadnem delu Colorada, sta se obrnili na omenjeno državno komisijo, da jima dovoli znižati plače s $6.52 na S5.25 na dan. Industrijalna komisija se je izrekla proti znižanju, češ, da premogarji že zdaj ne dobivajo niti polovico življenjske plače. DRŽAVNI DEPARTMENT v Washingtonu je baje naklonjen priporočilu zveznega senatorja Boraha za aranžiranje daljšega mednarodnega “praznika v oboroževanju.” Tak praznik bi mnogo pomagal k razvoju boljšega prijateljstva med narodi, ob enem pa zelo olajšal davčno breme. V Zedinjenih državah bi zmanjšanje oborožene sile prišlo v poštev v glavnem le pri mornarici, kajti ameriška armada na suhem je komaj malo večja kot ona razorožene Nemčije. Gospodarski položaj Evrope morda prisili tamkajšne države, da bodo začele resno razmišljati o “prazniku v oboroževanju.” £ PROTI PROHIBICIJI se je z dvetretjinsko večino izjavila ameriška odvetniška organizacija, ^znana^pod imenom' American Bar Association. DvetreU jinska večina se je izrekla za odpravo 18. amendmenta. Ta izjava vplivne odvetniške organizacije, katera ima najboljši vpogled v kriminalno stran prohibicije, je velike važnosti, ter se bodo nanjo lahko opirali vsi oni, ki se borijo za odpravo ali omiljenje Volsteadove postave. Tudi tisti, ki mislijo, da bo pro-hibicijska postava kdaj vsiljena, se bodo iz gori omenjene izjave lahko naučili, da bo težko ali nemogoče kdaj vsiliti postavo, proti kateri je dve tretjini legalne profesije. NA KONFERENCI Zveze tovarnarjev je pretekli teden Gerard Swope, predsednik General Electric Co., predložil načrt, ki naj bi zmanjšal brezposelnost in ozdravil sedanji trgovski položaj. Različne industrije naj bi se organizirale in ustanovile strokovno zvezo, katero naj bi nadzirala zvezna vlada. Delavci naj bi bili zavarovani za poškodbe, starost in brezposelnost. Prispevke v dotični sklad naj bi plačevali podjetniki in delavci. Swope je dejal, da mora industrija sama priznati obligacije, ki jih ima do delavcev in splošni publiki, ako neče, da jo zakoni k temu prisilijo. Načrt bo predložen v razmotri-vanje kongresnemu odseku, ki ga bo študiral in o praktičnosti istega poročal kongresnemu zasedanju v decembru. * REVOLUCIJA v Avstriji, katero je pred dobrim tednom hotel izvesti dr. Walter Pfriemei, vodja fašističnega Heimwehra, se je žalostno izjalovila. Osrednja vlada je tekom par ur obvladala situacijo in voditelji upora so pobegnili preko Jugoslavije v Italijo. * POŠTNI DOHODKI v Chicagu, New Yorku, Philadelphiji, Minneapolisu, St. Paulu, Bos-(Daljo na 2. strani). Pred enaindvajsetimi leti sem prvikrat prisostoval konvenciji neke slovenske podporne organizacije v Ameriki. Pozneje sem se udeležil še številnih drugih konvencij, bodisi kot delegat ali glavni odbornik, včasi pa sem prinesel svoj nos zraven kot poslušalec. Pretekli teden se je vršila v metropoli konvencija bratske organizacije in mene je silno držalo, da bi jo šel gledat in poslušat vsaj za par ur. Meni posebno ugaja tisto svečano in slavnostno razpoloženje, ki vlada na vseh konvencijah, podobno kot na starokrajskih žegnanjih, na sejmih ali pa kolinah. Dne 28. 'avgusta je slavil 65-letnico Matej Hubad, direktor konservatorija in šole Glasbene Matice v Ljubljani. Da proslavijo ta jubilej, so se zbrali na predvečer zastopniki pevskega zbora Glasbene Matice, glavnega odbora Hubadove pevske župe in zastopniki prosvetnega šefa v Hubadovem rojstnem kraju na Skaručni, kjer so mu iskreno čestitali k jubileju v imenu vseh omenjenih korporacij. V priložnostnih govorih so podčrtavali njegove zasluge na glasbenem polj u ter mu želeli zdravje in še dolgo življenje v prospeh glasbene kulture med Slovenci. G. Matej Hubad se je ganjen zahvalil za izražene čestitke in za vso ljubezen, ki mu jo izkazujejo pevci, ter je obljubil, da bo do skrajne meje svojega življenja sodeloval na glasbeno-kulturnem polu. Pa si vsaka konvencija dola svoje imigracijske postave sama in navadno ne dovoli kar tako-le vsakemu vstopa v zboro-valno svetišče. Na prej omenjeni konvenciji je bil obisk omejen le na člane in na časnikarske poročevalce. Na ta način sem bil torej kar dvakrat kvalificiran, pa me je vendar malo skrbelo, kajti koavenčni vratarji so včasi Zelo strogi in uradni. V svrho legitimacije sem torej vzel s seboj društveno polico ali certifikat, domovnico, državljanski papir, trinajst let staro vojaško klasifikacijsko karto in izkaz o cepljenju koz. Moja skrb in priprava pa je bila nepotrebna, kajti pri vratih sem našel mojega dobrega prijatelja in je vsa imigracijska inšpekcija odpadla. Par ur sem prisluškoval kon-venčnim razpravam in debatam, pa sem prišel do prepričanja, da so si vse naše slovenske konvencije medsebojno zelo podobne že zadnjih dvajset let. To je za nas kompliment in dokazuje, da nismo nikake šviga-švage, ampak se držimo besedila slovanske himne: “Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada 1” Kovaški p o m o č n i k Tomaž Satner iz okolice Budjejovic na Češkem je odšel v prvem letu vojne na rusko fronto in se ni več oglasil. Pred nedavnim ga je sodišče proglasilo za mrtvega. Sedaj, torej po celih 17 letih, pa je prispelo iz Taškenta pismo, v katerem sporoča svojim sorodnikom, da je živ ii> zdrav. Švicarski kapital v Južni Sr bi ji. Večja finančna skupina Švicarjev se zelo resno intere-sira za zgradbo večjega števila hotelov na Ohridskem jezeru. Tudi okrog Struge namerava skupina postaviti nekaj tujsko-prometnih objektov. Z gradnjo bi se imelo pričeti že tekoče leto Slavna delegacija prej omenjene konvencije je bila opremljena s številkami, kar je morda res praktično, toda ni prav nič romantično. Za časa moje navzočnosti je največkrat govorila številka 14, kar ni čudno, ker ta številka je v civilu odvelnik. Številke so all right, dokler je delegatov le sto ali dvesto, toda če bi številke “ronale” tako visoko kot na avtomobilskih licencah, bi slavna delegacija pozabila polovico debat, skušajoča si zapomniti milijonske številke. Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1931 naslednje štiri nad vse zanimive, za bavne in poučne knjige: 1. Vodnikova pratika za leto 1932. Ohranila bo dosedanjo lepo pratikarsko opremo ter prinesla obilo izbranega poučnega in zabavnega gradiva v besedi in sliki. Knjigo krasi 16 strani izvrstnih in zanimivih topografskih posnetkov v ba-krotisku. 2. Ivana Matičiča povest: “Moč zemlje.” Pisatelj je živel nekaj let pred vojno med našimi rojaki na Koroškem in ob desetletnici plebiscita je napisal povest o naši lepi zemlji onkraj Karavank. Ni to ljubavna zgodba dveh, treh ljudi, temveč živa pripoved koroške vasi, pisana (Dalit na X. strani) Neizogibna pritiklina vsake konvencije je banket. Banket je kot rožni vrt: ves cvetoč in duhteč, pa tudi ne brez trnja. Za vsako dobro reč se mora kdo žrtvovati. Glavne žrtve banketov so kokoši in petelini, tisti gostje, ki za pečeno kurjad ne marajo, prisiljeni govorniki in vsi tisti, ki morajo dve ali tri ure dostojno za mizo sedeti in poslušati govorance. Govor .lice so navadno kot jagode/, čim manjše, tem slajše. Seveda so tudi tu izjeme in so res dobri • XDaU« na S. strani). ZRAČNA POTA PREKO KONTINENTA Malokomu je znano, da ima Amerika, to je ameriški kontinent, največji sistem zračne transportacije. Nikjer na svetu ni mogoče potovati tako hitro in tako daleč v enem samem poletu, kot je niogoče potom Panameriškega letalskega sistema, ki je znan pq|H imenom Pan American Airways System. Severna Amerika, Centralna Amerika in Južna Amerika so zvezane potom tega letalskega sistema, ki se deli na več vej in dosega, razen dveh, vse države velikega ameriškega kontinenta. Iz vseh važnejših prometnih središč v Zedinjenih državah vodijo dobre zračne zveze v Miami, Florida, ali v Brownsville, Texas, odkoder vLdijo paname-riške zračne črte prav do južnega konca ameriškega kontinenta. Floti la, ki Šteje nad 100 najmodernejših Mal, oskrbuje zračni promet treh Amerik: Severne, Centralne lin Južne. V dvajsetih milijonih miljah je bil ta promet 99:67 procentno točen. Zračna flota iiri^ letala za 12, 14, 24 in 32 potnikov. Novo panameriško letal}), ki se gradi v Connecticutu, :|o imelo prostor za 40 potnikov in pet mož posadke. Potniški letala imajo prostorne kabine* za potnike, kuhinjo in sploh vse mogoče udobnosti za pota&ke. Hladilni sistem vzdržuje kabine prijetno hladne tudi tekom poletov preko tropičnih krajev. Ponekod se vzdignejo letala z morske nižine, kjer kaže toplomer 90 stopinj gorkote v senci, 20,000 čevljev visoko, kjer vlada mraz 38 stopinj pod ničlo, nakar zopet pristanejo v poletni vročini in to vse tekom ene ure. Pristanišča za letala sot.ponekod zgrajena sredi temnih džungel, drugod celo . na gorskih vrhuncih, kjer je biio treba hrib znižati, da se je napravila primerna ravnica. Zračni promet seveda ni samo za potnike, trgovce in turiste, ampak oskrbuje tudi pošto in druge nujne pošiljatve. Prevaža vzorce kave iz Brazilije, dele avtomobilov iz Michigana, vzorce rude iz republike Chile in radio-tube iz New Yorka, de-mante iz Britiške Guiane in vzorce mode iz New Yorka. V šestih tednih lahko turist obišče potom letal toliko dežel, da bi za obisk istih z vsako drugo transportacijo potreboval eno leto. Trgovec zamore obiskati v šestih tednih 20 dežel in aranžirati potrebne konference, medtem ko bi za iste opravke po kakoršnem koli drugačnem sistemu potovanja potreboval najmanj 16 mesecev. Brez ozira na prihranitev časa je zračno potovanje v mnogih slučajih cenejše kot z vlaki ali parniki. Zračno potovanje preko ameriškega kontinenta ima končno tudi to zanimivo stran, da potnik živi v štirih letnih časih tekom enega tedna. Ako zapusti New York sredi pomladi, našel bo poletje v Zapadni Indiji, jesen v Braziliji in zimo v Buenos Aires, Argentina. o—-— DNEVI PRAZNOVANJA Nedelja je dan praznovanja za večino kristjanov, sobota za žide in tudi za nekatere manjše kristjanske sekte, petek za del mohamedancev in torek za del mohamedancev, ki žive večinoma v Perziji. > “RlIŠTVENE in druge JfSi SLOVENSKE vesti ^ \ , ________________ V pu* zap* "Zvon - '-T8U' ,l1” bo društvo ab!,J V iipf)’,. J- S. K. Jednote * kletni-10 .okt°bra obhajalo Velita C° SVoJe&a obstanka z em f' la0 Veselico. — Motam se alfjf taensk° °t0 24‘ oktobra vršila uši'0' ktva “7* VeSe'>ca ženskega dru- ' inpS kote.VeZda’” št- 170 J- S' K- t°v!2 : ,ta<* . ~---- parg V r. , son Jlesno andu* O., priredi ln°ie %a Vese,ivco v soboto 17. ok-nk P Btv0 ” št. 137 J. S. ^ ^ sv ° pros^av^° desetlet- jih l0stni^Tga Ostanka s slav- /V l0vembraanketom v nede*J° 15-% », ~ Mjo ;UsllUfxl'u, Pa., je v ne-P[jJ ,1‘etojvliI.‘ SePtembra nenadoma ■ L“‘»* Mrs. Agnes Saver, DO kw S“!jrata Jacoba Saver-OŠ# ;;K. Jei ^a društva št. 26 J. e o»: ' septe J PokoPana Je bila n4 4 ža] . ^bra. Uredništvo izre- «1, %. J0<'‘n) ostalim iskreno so- ■ or*- Slcye rllll ie°avno i nasell)ina Joliet ->e i IN lla sv°.iega prvega 11’*» j vtr&a odvetnika v c sebi . ■- *•*. U V 1 aaDjSll • Ku^Ja. ^«fB^shn8*.luk*or kemičnega in-rV|*^ 'ie bil na Ohio State ie#! 'lj Zll,, med.-naj-,, na sl®' Hast., .,enite univerze v deže-•LafllJ1 !t| in v" ,en v Clevelandu ro-H p z£°.ien Slovenec Mr. Jo =^7 Koffait. — AVrt lestu , S1 dovolj uje na tem : )H* ^eP° zahvaliti se g. v Selu-Mosteh pri k y Nitj^ 11 2a po Mr. Kolandru if°’ ki mu bo pri j mnogokrat prav rf£ "Posla! °tako se zahvaljuje I ^ 6 ^Va] f pozdrave. G. Rems Vejn,0 °'' tet v New Yor-H U(1‘ Ha Ci!at '’e bil kot delegat I°te in Venciiah J.S.K. Jed-■ nedv°mno ostal v ° ^ Ji dele ^r>orninu mnogim biv- r»0((' ^hlji!atom radi njegovega j; G^a humorja. °eV * »i1 ^ šc,s ~— •e*obiska v Ju-i IS Vi'rrf kor>ci preteklega od* *Ui j. ■1 v Cleveland mnogim a,) <““k *r. Frank Rirtich, J 'n hčerko. Vsi trije jiii v’ 80 doživeli mnogo ^ ^tn„'Starem kraju, a so iiiQN” v 0,Veseli- da 80 zopet *evelandu in v Ame- orl^ ^ — ^ aHg konvencija Slo- ' Zve,*! kate- I® Posli« V .C^VfUmdu in ka-cija se bo vršila LNjeni * Girardu, O. No-oj, ^nkKavni odbor je sle-q, Grne, predsednik; Jj Podpredsednik; C ^ ft p Var> podpredsedni-M k 0Sa> Podpredsednik; N »•. **»j W James Debe- S 20 kar: *• r- Kern. i, f* Jaw'!'11’** ’ ^railk Kačar, 8 ti 1 l'- Cecilija Bl'odnik- tl>HhTniki; p Albina Pol'ianec’ J in Tlank Jakšič- Le0 0dborili?eph Lekan' fi' '*th^et'kiv • : Louis Balant, Hi. ^ m Prank Zor.č( po_ L. VREDNOST MEDU Med divjih čebel je bil nedvomno že za primitivne naše prednike vrlo cenjena sladčica, četudi je bilo treba za to dobroto pretrpeti marsikak skeleči čebelni pik. Kdaj si je človek divje čebele udomačil in začel od njih za malo oskrbo pobirati davek v obliki sladkega medu, 0 tem nam nudi zgodovina le malo podatkov. Iz zgodovine naših novejših prednikov, starih Slovanov, vemo, da so poznali med in medico. Morda so si prav vsled tega izbrali lipo za svoje narodno drevo. Cveteča lipa nudi čebelam dosti sladke paše in med iz lipovega cvetja je posebno duhteč in okusen. Slovenci so že od nekdaj imeli med v visoki časti in čebeloreja je posebno na Slovenskem dosegla visoko stopinjo. Ameriški zvezni poljedelski department je nedavno podal izjavo, da je med odlična hrana, posebno za proizvajanje telesne energije. Med sestoji po večini iz take vrste naravnega sladkorja, ki je lahko prebavljiv. Drugih vrst sladkor, ki ga uživamo z našo hrano, ni tako lahko prebavljiv in ga šele želodčni in črevesni sokovi napravijo prebavljivega. Kadi lahke prebavljivosti je med velike vrednosti za osebe, katerih p r e b a v n i organi so vsled bolezni ali vsled starosti oslabljeni. Telo lahko vsrka med kot hranivo, ne da bi povzročilo prebavnim organom kaj dosti dela. Tudi za deteta in rastoče otroke je med priporočljiva hrana. Med je še posebej priporočljiv kot hrana za telovadce ali sploh športnike. Naporno gibanje hitro uničuje telesno energijo in nobena hrana jo ne povrne telesu, tako hitro in gotovo kot med. Dobrega medu je dobiti v obi- i lici in po primerni ceni. Priporočljivo pa je, da se ga kupuje v satovju, takšnega, kakoršnega ! so napravile čebele. V stekle- < nicah mu je morda že kakšno 1 manjvredno nadomestilo prime- ' šano. -------o--------------- 1 DAVNI ZEMLJANI Pred sto milijoni let, predno se je pojavil primitivni človek ; na svetu, so po sedanjih Zedinjenih državah gospodarile ogromne živali. Med te davne velikane je spadal tudi dinosa-ver, imenovan “diplodocus Ion-gus,” 'katerega okostje so nedavno postavili v življenjsko pozo v Narodnem muzeju v Washingtonu. Okostje je odkril leta 1923 dr. Charles W. Gilmore v peščencu države Utah. Izreza-nje tega okostja iz kamena je bilo veliko delo. Ko je bilo to izvršeno, so kosti, ki so tehtale nad dva tisoč funtov, prepeljali v Washington, kjer so jih eksperti previdno osnažili in sesta- 1 vili. Sestavljeno okostje velikana iz Utah, ki stoji v washington-. skem muzeju, dokazuje, da je bil 12 čevljev visok, da je meril 70 čevljev od gobca do konca repa in da je tehtal približno 15 ton. Zanimivo je, da je ta velikan spadal v vrsto reptilov, to je v tisto vrsto kot spadajo da-1 našnji kuščarji in žabe. Dobro 1 je, da se nam takih “žab ni tre- • ba ogibati zdaj. Po mnenju i znanstvenikov so živele nekako i pred 170,000,000 let, ko naše se- • danje Kock Mountains niso bile niti grički. **J^O'Va Doba99 GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VII. 83 NO. 38 Različna pota in okusi Vsi želimo biti srečni, vsi si želimo udobnega in prijetnega življenja, toda srečo si predstavljamo vsak po svoje in pota k tej sreči si izbiramo vsaki po svojem okusu. To je tudi čisto logično, kajti znanstveniki trdijo, da nista dve osebi na svetu, ki bi bili popolnoma enaki. Vsak človek je edinica zase, ki se v gotovih posameznostih razlikuje od vseh drugih. Naša vzgoja je bila različna, življenjske izkušnje so nas učile vsakega drugače in, kar je posebno važno, narava nam že pri rojstvu ni vsadila enakih talentov in okusov. Po mnenju znanstvenikov smo vsi marsikaj podedovali po ne-številnih naših prednikih, dedščine pa, kot znano, niso vse lej enakomerno razdeljene. Tako pride, da se naša nagnjenja gibljejo v različnih smereh, da je enemu v duševni užitek in razvedrilo, kar je drugemu neprijetno ,da enemu ugaja hrana, katera drugemu škoduje, da enemu ugaja obleka, barva, konverzacija in okolica, ki je drugemu zoprna, itd. Čudodelnik bi bil, kdor bi mogel to človeško mešanico spraviti v popolnoma harmonično celoto. Dosedaj takega čudodelnika svet še ni produciral in najbrže ga ne bo v dogledni bodočnosti. Temu idealu se moremo za enkrat še najbolj približati s širokogrudnostjo in toleranco. Nestrpnost in fanatizem katere koli vrste učinkujeta kot vlivanje olja na ogenj. Strpljivost, toleranca pa dopušča razna pota, razna mišljenja in razne okuse ter s tem lajša vsako napetost. Zavest prilične sreče je le tam mogoča, kjei je najmanj diktiranja in preziranja in kar največ svobodnega izražanja proste volje, fC vsakemu cilju človeške sreče vodijo stotera pota. Kdor je tdleranten, si bo izbral tisto pot, ki se mu zdi najboljša, a pri tem bo priznal pravico prostega izbiranja tudi drugim. Ako se bo izkazalo, da je njegova pot res najboljša, mu bodo drugi brez diktiranja, brez zmerjanja in celo brez nagovarjanja v doglednem času sledili. Zgodovina nam kaže, da je bilo največ blagostanja in napredka tam, kjer je bilo največ svobode, tolerance in medsebojnega spoštovanja. To je omogočilo, da so različne skupine in posamezniki razvili svoje sile do najvišje možne točke in šo del teh sil prostovoljno posvetili splošnemu blagru. Zedinjene države bi se ne bile nikdar razvile do sedanje veličine in moči brez svobode, verske, politične in stanovske tolerance in vpoštevanja zmožnosti vseh in vsakega. Na tej podlagi je dežela v primeroma kratkem času dozdaj srečno prebolela vsako krizo in bo nedvomno tudi sedanjo. Ustava Zedinjenih držav nam pravi, da prihaja vsa oblast iz ljudstva in tako bo prišlo tudi izboljšanje splošnih razmer iz ljudstva, katerega silna moč se je že izražala in se še bo izražala v milijonih različnih načinov. Naša J. S. K. Jednota temelji na toleranci in svobodi prepričanja vsakega posameznega člana. Čim bolj se bomo mi vsi tega zavedali, tem bolj se bomo medsebojno spoštovali, tem bolj bomo ljubili to nestrankarsko podporno organizacijo in s tem večjim navdušenjem bomo vsaki po svojih zmožnostih in vsaki na svoj način delali za njen ugled in napredek. -----------o------------ Pregovor pravi, cla z zlatom natovorjen osel preskoči vsako ograjo in odpre vsaka vrata. Na drugi strani pa je dokazano, da osel, natvorjen z mehom nestrpnosti, ignorance in domišljavosti ne pride daleč. H VSESTRANSKA KORIST! Kako koristiti sebi, društvu in J. S. K. Jednoti? Katera društva in člani bodo deležni nagrad iz svate $2,500.00 katero ima na razpolago J. S. K. Jednota, za nove člane odraslega in mladinskega oddelka? Poles' običajnih naRraU, ki so označene v pravilih, je glavni odbor na svoji letni seji določil še posebne nagrade, in sicer $1.00 za vsakeca novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. Te nagrade se bodo nakazale društvom koncem leta 1931, z navodilom, da jih primerno razdele med agitatorje. Kampanja se je pričela s 1. februarjem in se konča 31. decembra 1931. zxxžlXxxxžZ3:xžžxlxxiixrxxxrTTirrTZTTYTTTXTmirxTXTY RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s prve strani) tonu in Omahi so se v preteklem mesecu zvišali za 15 odstotkov. Zvišanje poštnih prejemkov je po mnenju Mr. A. Colemana, pomožnega generalnega poštarja, znamenje, da se gospodarski položaj dežele izboljšuje. #. IZ SAN FRANCISCA je do-šlo poročilo, da se je dr. Frede-ricku Ebersonu, direktorju laboratorijev na kliniki tamkaj-šne Mount Zion bolnice posrečilo izolirati in izven človeškega telesa gojiti organizem, ki povzroča otroško paralizo. Ako je vest resnična, bo zdaj morda mogoče izdelati serum za preprečen je ali zdravljenje te nevarne bolezni. PRED SVETOVNO VOJNO so Zedinjene države porabile letno okoli 26 milijonov dolarjev za armado in vojno mornarico, zdaj pa porabijo okrog 780 milijonov dolarjev letno. Od vsakega dolarja zveznih davkov gre 17 centov za nove vojne priprave, 21 centov za vojaško penzije, 26 centov pa za obresti in odplačevanje narodnega dolga, ki je večinoma posledica svetovne vojne. # V INOZEMSTVU je bilo konci leta 1930 investiranega okrog petnajst tisoč milijonov dolarjev ameriškega kapitala. Od tega odpade nad 7 tisoč'milijonov na evropski vojni dolg. Skoro 4 tisoč milijonov dolarjev je investiranih v Canadi, nad tri tisoč milijonov pa v Južni Ameriki. Na Cubi je investiranih nad tisoč milijonov ameriških dolarjev. # MORNARJI, ki služijo v angleški vojni mornarici, so se pretekli teden uprli znižanju plač. Niso se hoteli več pokoriti poveljem, sklicovali so zborovanja in protestirali proti skrčenju plač, ki jih je odredila vlada, da spravi svoj proračun v ravnotežje. Admiraliteta jim je baje obljubila, da bo kar najhitreje mogoče odpravila vzroke njihovega nezadovoljstva, nakar so se mornarji vrni li na delo. * V MUKDENU, kjer so se tekom rusko-japonske vojne vrši li najbolj krvavi boji, je dne 19. septembra oddelek japonskih yojakov nenadoma napadel ki tajsko posadko in pobil okoli 100 kitajskih vojakov. Mukden je kitajsko mesto, toda tam je sedež strategične mandžurske železnice, pri kateri so Japonci zainteresirani in jo stražijo. V nadaljnih bojih je bilo ubitih 500 Kitajcev in 100 Japoncev. Japonske čete kontrolirajo železnico in brzojavno napeljavo v okrožju 100 milj od Mukdena. Kitajci obdolžujejo japonski im-perijalizem, da išče povoda, da bi Japonska zasedla Mandžurijo, # ANGLEŠKA DRŽAVNA BANKA je dne 21. septembra nenadoma suspendirala izplačila v zlatu. Istočasno je banka vzdignila obrestno mero od 41/j na 6 procentov. Ti nenadni ukrepi imajo namen ubraniti izčrpanja zlate rezerve angleške državne banke, na drugi strani pa z zvišanimi obrestmi privabiti tja zunanji kapital v svrho obrestovanja. Newyorški finančniki so mnenja, da so angleške obligacije varne, ker zunanji svet več dolguje Angliji kot pa Anglija inozemstvu, ter da bodo vsi angleški dolgovi plačani inozemstvu v zlati valuti. o • Čudeži se še vrše V državi Oregon je neki pozabljivec poslal v pralnico z drugim perilom vred tudi nogavico, v kateri je bilo za $2,700 v bankovcih. Predno je zaklad pogrešil, mu je bila nogavica z vso vsebino poslana nazaj iz pralnice. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) govori dobrodošli, četudi so malo daljši. * Na zadnjem konvenčnem banketu je vladala huda vročina in se je vsled tega znatno vsušila marsikatera govoranca, kar je vzelo slavno občinstvo hvaležno na znanje. Jaz za svojo osebo pa sem bil hvaležen dobri usodi, ki me je posadila nasproti lepi deklici, katera ni pila, pa je razumela moje žejne poglede ter prijazno postavila svojo polno čašo, k moji prazni. Tovariš je bil malo nevošljiv, pa me je brž vščipnil, češ, da sem tak, da bi tudi materi božji olje izpil. Odvrnil sem, da morda bi ga res, če bi bil dovolj žejen in če bi mi ga mati božja vsaj polovico tako prijazno ponudila kot ta devojka. “Rujna lica, ruj na vina, to je naša domovina,” pravi pesem, in kdor ni žejen, če mu lepa rdečelična deklica ponudi rdečelično čašo, ni več za ta svet, najmanj pa da bi hodil po banketih. * V splošnem so banketi ali right in tudi govorance so včasi all right, toda če bi jaz dobil diktaturo čez bankete, odredil bi, da imajo mesto govornikov na banketih “besedo” samo pevci in pevke. Ti so vedno dobrodošli in vselej deležni največjega aplavza. Ljudje mojih zmožnosti in nezmožnosti pa bi se brez skrbi guncali od banketa do banketa v sladki zavesti, da jih ne bo nihče klical, da nastopijo in se nesmrtno blamirajo pred slavnim občinstvom. A. J. T. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) kolektivno, zajeta iz resničnega doživetja naše izgubljene zemlje. Povest, ki je ne odložiš, dokler je nisi prečital. 3. Dr. Ivan,Lah: “Sigmono-vo maščevanje,” povest iz -življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je pristaš Zrinjskih. Ko se pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Frankopanov, kjer se razvijejo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udeležuje Sigma do katastrofe hrvatskih zarotnikov, nato pa se vrne domov in maščuje zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu in je napisano izredno ži vahno in krepko. 4. Profesor Mihajla Pupina svetovnoznani lastni življenjepis “Od pastirja do izumitelja,” ki podaja pestre slike in nad vse zanimive prizore in premif;-Ijanja nadarjenega jugoslovanskega dečka, ki je šel v deželo dolarjev s trebuhom za kruhom, izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, postal naposled profesor na Columbia univerzi in znameniti izumitelj. Knjigo jp poslovenil dr. Pavel Breznik. Nesrečne žrtve strele. V St. Rupertu na,Dolenjskem je strela treščila v kozolec, pod katerim je vedrilo več ljudi, ki so zbežali pred nevihto od spravljanja otave. Strela je na mestu ubila kmeta Jožefa Jakliča in Janeza Florjančiča ter njegovega osemletnega sina Stanka. Nesrečna kmeta zapuščata po štiri nepreskrbljene otroke. Uspeh slovenskega arhitekta. Za dom zagrebške sokolske župe je bil nedavno razpisan natečaj in je bila podeljena druga nagrada v znesku 20,000 dinarjev našem'1 mlademu arhitektu Acu Lavrenčiču. G. Lavrenčič si je priboril pri javnih natečajih v tekmi z najboljšimi strokovnjaki Jugoslavije že okrog 17 nagrad, kar je za njegovo starost ‘(27 let) vsekako izvanreden uspe'1 Praktičnega udejstvovanja. DOPISI Denver, Colo, Na zadnji redni seji društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, je bilo sklenjeno, da društvo priredi na večer 8. novembra zanimivo štiridejanko “Repoštev.” Igra se bo pričela o polu osmih zvečer in se bo vršila v Domu slovenskih društev na 4464 Washington St. Tem potom apelira naše društvo na druga slovenska društva v naselbini, da bi na isti večer ne prirejala svojih zabav. Vsi rojaki v Denver ju in okolici so vabljeni, da poseti-o to prireditev. Igra “Repoštev” je zelo zabavna in vsak, ki jo bo videl, se bo lahko od srca nasmejal. Vstopnice sc že prodajajo in stanejo le po 35 centov. Razdeljene bodo tudi ri nagrade. Prva nagrada bo ena tona premoga; druga nagrada bo 14 funtov težka šun-ka, tretja nagrada pa 100 funtov moke. Po igri bo tudi ples. Dani so torej vsi pogoji, da občinstvo napolni dvorano do zadnjega kotička, in bo lahko žal vsakemu, ki ne pride. Vstopnina za otroke pod dvanajstim letom bo samo 15 centov. Eden izmed otrok bo dobil tudi nagrado v obliki dveh srebrnih dolarjev denverskega izdelka. Vljudno so torej vabljeni vsi denverski in okoliški Slovenci in Slovenke, da to prireditev posetijo. Mislim, da je že vsem znano, da če naše društvo nekaj priredi, je vredno priti pogledat. Apelirani tudi na člane društva št. 21 JSKJ, da točno in pravočasno plačuje j o, svoje asesmente. Vsak ve, da ases-ment mora biti plačan najkasneje do 25. v mesecu. Kdor ne bo tega vpošteval, bo suspendiran za dobo 30 dni in v slučaju bolezni ne bo dobil podpore, kot pravila določajo. Vem, da so slabi časi in je včasi težko plačati, toda vsaki sam zase vendar lažje plača, kot pa da bi tajnik zalagal za celo vrsto članov. Iz društvene blagajne pa se ne sme založiti za nobenega. Torej, vsak naj skrbi, da bo. imel asesment plačan pravočasno, da*se izogne suspenda-ciji. Tiste člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, in društva Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, ki imajo vstopnice za prodajati, prosim, da se po-žurijo in jih po možnosti proda jo do 4. oktobra. Omenjenega dne jih bom prišel pobirat, če jih bo kaj ostalo. Upam, da bodo vse prodane, že zaradi tako lepih nagrad. Imena prodajalcev in prodajalk bodo preči-tana na seji 8. oktobra. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ. New Duluth, Minn. V zapisniku polletne seje glavnega odbora, ki se je vršila meseca julija t. 1., označena je bila tudi prošnja sobrata Johna Ruzicha, člana društva Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ. Odstavek, ki se tiče te zadeve, se v zapisniku glasi sledeče: “John Rozich, ali “Rijic,” prosi za kako pomoč iz sklada onemoglih. Prošnja ni bila poslana po sklepu društvene seje društva št. 128, ter je le sam tajnik pisal v imenu prosilca. Ta član ima tudi svoje posestvo ter ima le $800.00 dolga. Predlog stavljen in podpiran ter soglasno sprejet, da se prošnja brata Rujic odkloni.” Uradni zapisnik polletne seje tako glede te zadeve navaja, da je bila prošnja spisana samo od tajnika, kar pa ni resnica. Kot tajnik društva sem torej dolžan se oglasiti in zadevo pojasniti. Dotična prošnja, ki je bila poslana na sejo glavnega odbora, je bila pravilno izpolnjena ter je bila predložena društveni seji meseca maja in od iste odobrena. Podpisana je bila od društvenega predsednika, taj- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1818 Kat. Jednota Iakorporlrana 1- l®01 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glava! •rfboralkl: Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minil Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhorni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh!. Pa. Nadzorni odbori Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min*- 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago.1 Porotal odbori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumst, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. a. porotnik: ANTON orOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, a Jcdnotino uradno glasilo! NOVA DOBA, 6117 St. Clair Avo., Cleveland, Q. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarn« polili**',1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožba naj so poiilja n» PjJ, eednika porotnega odbora. Prošnje za aprejem novih članov [n bol®1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in W. membe naslovov naj ise pošiljajo na: Nova Doba, 1117 St Clair *** Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslo’*^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ss i&Z tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev •*" obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i S £U°' članicami. , J W| *uU iary in*, ^fev asar Pri i« i\' nika in blagajnika ter opremljena z društvenim pečatom. Ne vem, kam je glavni odbor gledal in kaj je mislil, ko je imel to prošnjo pred seboj. Brat Ruzich je že dolgoletni član JSKJ, kar pač svedočijo listine v glavnem uradu ,zato je bil ta član zelo užaljen, ker so mu bila v tistem delu zapisnika, kjer je bila priobčena njegova zadeva, dana kar tri različna imena: Rozich, Rijic in Rujic. Bilo bi prav, da bi te napake popravil tisti, ki jih je napravil. (Tozadevna krivda ni na strani uredništva; navedena imena so tako označena v originalnem zapisniku, ki je bil oddan uredništvu v priobčitev. Op. urednika.) —- Bratski pozdrav! Za društvo It. 128 J. S. K. Jednote: Joseph Anzelc, tajnik. New Duluth, Minn. Člane in članice društva Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 11. oktobra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bomo imeli več važnih zadev, katerih brez velike udeležbe od strani članstva ne bomo mogli rešiti. Na septemberski seji našega društva je bilo sklenjeno, da od zdaj naprej morajo tisti člani in članice, ki ne morejo plačati svojih prispevkov, osebno priti na društveno sejo in apelirati na društvo, da se založi zanje. Kdor bi ne mogel priti osebno, zamore poslati pismeno prošnjo na sejo. Prosim člane, da to vpošte-vajo. Jaz ne bom za nikogar več založil. Dosedaj sem zalagal za več članov, v zahvalo so bili pa nekateri teh tako prijazni, da so društvo pustili. Vsaka šola nekaj stane! Z bratskim pozdravom, Joseph Anzelc, tajnik društva št. 128 JSKJ. Chicago, IH. Z zanimanjem prebiram v Novi Dobi novice in poročila iz različnih naselbin in, kolikor morem iz teh poročil izprevide-ti, so delavske razmere skoro povsod enake. Tudi jaz tozadevno nimam kaj boljšega poročati, dasiravno je Chicago precej dolga in široka vas. Tovarniški baroni so precej osorni napram delavcem. Mnogo delavcev je brez dela, tistim, kateri so pa še zaposleni, so plače znižane, da ne zadostujejo za vsakdanje življenjske potrebščine. Razume se, da je v takih časih opaziti precej pobitosti in slabe volje. Slovenci se pa še vedno nekako držimo, kot pravi pregovor, da “slovenska kri ne fali.” V tej ali oni družabni malo poveselimo in se P rimo o nekdanjih in bodo^1' at a pih časih. Vemo, da J16 tožbami o slabih časih L ^ ne pridemo, nič ne izbolJ razmer, ampak si pokvari.. ^ tisto dobro razpoloženja e ga sicer imeli. Tudi društvo “Zvon.” JSKJ, je takih nazoroVij ^ reč da potrebujemo ne ; zabave tudi v teh slabih S in0^ morda še bolj kot v dobi'*11, act radi tega je sklenilo PraZ% '><1 svojo 25-letnico z veliko co v nedeljo 11. oktobi'a,^ l(jt vence v Chicagu in okol)C ^ štvo že zdaj opozarja na jMjfo reditev ter jih vabi, da 1,0 »it 11. oktobra rezervirajo set iste.- Prireditev se b0 \jpitiC] v znani dvorani na Ra'c'-n\jNacli in W. 18th St. Pričakuj«^ At like udeležbe in jamčin10 S Sc dobro postrežbo in mfl0^ tyg( bave. aj Za društvo “Zvon,” ^oc J. S. K. Jednote: . jj Martin Jurkas, t^1' , — i S White Vall^; Kakor je videti, je ^ ^ piknikov v resnici P0.”.^ ,e ■ Jaz še ne pomnim, da ^ ... || ,'et lo kakšno leto tu v Am ko, kot jih je bilo letos. 1 f > da se nisem zmotil, ko j i ročal, da je društvo > 'j o SSPZ v nedeljo 13. seP^ zaključilo sezono ^ s % tej okolici. Piknik je bi ^ Ljj obiskan, kajti posetili so j( ^ h jaki in rojakinje iz 1)1)2 jf . S: daljne okolice. Med 0 6 10 tudi mnogo članov ^ ^ii to smatram za primei'11^^ t jim na tem mestu z&fr\ ^ imenu društva. Sploh ^tfid rečena zahvala vsem P kom piknika. Ta pik11'",)! 'c “muhovski,” ampak, ^°, neki rojak zaupal, je ^ j ^ t( kov.” V njegovem l°.(i kraju onstran oceana i teden mačke pečejo. eii!' ■]Ce sem videl na pikniku 11 ^ \i % mačka, vsaj pečenega Hq( 11 pa smo pečenega f prešička. Janjcevo ^ s3f zikom vred sem bil P0^ ^ j \ bratu Deželami, ki se je^|j» |^e( je bilo videti, prav njo, kajti obiral jo je °15^ ^ ch do četrte ure zjutraj* ji1 e janjca pa nam je odpe J J 0 Oblak iz Manorja, ozil0 / . ** rj XT irpll1 f •'e gova soproga. Ne ^ ^ ima,io oblaki tako p,, '■n } janjcih! Vsekakor lYll3()Set|! ^ so bili s piknikom vsi P ^ idovoljni in da smo 1 čin zaključili tozade' tošnjo sezono. , bo’1« Naj omenim še to, m'1 prišlo na uho, da mč nejjdf ^ Centru in Universal^ f „ jejo pošiljatve nekaks11 , o ^ ,„.,1. n. i. .'""I »S" No In H09 An ir 0u exi six at enc, hi, ip 0va t°l9: In *ch Current Thought. VALUE OF OUFOFFICIAL ORGAN 0. *vhat ig fi, oi> s°uth g]a . Va'lle of our official organ, the New Era, to our pi. ^ for •|V°nic CatJlolic Union? Have the expenditures neces-igo, I11 [. “The n S con^nuance been justified? Afewfj 00 *he pudding is in the eating,” is an old saying. iSa rnedi rGS W’^ bring out the value of our weekly newspaper Prj°r t^lrn *0r the members. ^59 ^24, before the Nova Doba was issued, there were dpm 6rS 'n sen*or division and 4,822 members in the ^ the *J,ai^men^’ a total of 14,681 members. [4,094 in^L years °f publication the membership reached to »1 f11 inpv-n e seni°r division and 7,022 in the junior division. fjS 0i'S'01 M85 MEMBERS. Was organized in 1898. During its first 27 years UPfr pat avera&e annual gain made in members was 544. If & Sear« f hefore Nova Doba made its appearance. In the last ienCG the he avera£e annual gain has been 1,072 MEMBERS. of*«5 Ss a wet]eresult,Ue °Ur orJ?an speaks for itself in view of 'etl a ha]f°^a*nec^ over a span of years. One specific year or *ie pei-s y.ear accomplishment is not cited as an example. Pective has been such to include the entire situation. I t Vmi NARR0W MINDED view CRITICIZED one of the Slovene benefit organizations met in n,e ^ 0 the Co ’ f0r its general convention. In a report submitted II ,j),J Mother ^,Vention> our SSCU was mentioned along with that of 71/ ^that ,°V?ne fraternal organization. The report cited the a V lot shUring s'x months of the year 1931 our Union <0.n ! Ned th ,°W a decided increase in membership, and further ^■ci« tot a^ough an official organ is maintained, this factor ° 'to! 1 kvie^ 1\*° increase the membership. 11,1 edB^od sh 0i .^e industrial depression, our Union did not make * has; (nv*n& during the first six months of the year 1931 n'W^Ple111 0t^er Periods. But this factor cannot be taken as an .^M^ch as&f a gfe°eral statement made out of it. It looks very cks( * SUC^ a Person was looking for loopholes to make 'C'«^etlda °Ur is entirely out of order. o^l SCatlt 1jCe a Professional ball game during a rainy day 11 fc 1s°n to Wou^d be preposterous for any normal minded '-tw 11 a ^enei’al statement that attendance at all games S ^ tlda11(,age *s scant. Such a statement would be foolish, for ■J .e a^ *3a^ games is contingent upon the weather, team’s i^heinte^ customer’s pocketbook. I ;^0llSh th*6^ any fratel’nal benefit organization is kept alive i^the e^?.medium of an official organ. A member may not 3 1 in lre newsPaPer every week, yet he may be interested >0^ i*6 ^ticKh1" ^n*ons w°rk to seek new members because of b»J!, |t 7et lls u e ^ad read in the New Era. Ideas are exchanged. iŽ>^ a pitySU,me a broad-minded vision and not a narrow one. J i)^’esPec’ 1 suc^ misleading items are ever made public. 1 f I ® ^ttei- la y’ from a person who has the reputation of know- “fjl % arille Breathing Bags ® • V, ® P --~~ s°.0fnglish have a new liŽ"ii ia .escaPmg from sunk J6 devp]ltles' Their experts 'k °Pe<^ a safety dress is bPreathing bag' • l*'»h cylin 1 e(luipped with a $ K of: ?oxyge" “”d" i *. aVb t°, llme’ the lat' 1 11'1' ^ acid Poisonous car tf S. p,gas of the exhalted ^i# ii.to ecnifns are now under 1 'je1 )jj lsh s . p every member of 3 / C S^6tv ^lar'ne crews with obV C ou eViCe (it takes the Ji °Ur «avy*s diving sink ev_ tW' ^ ti ety a lnimediately don >’ C »»dl The» the hull C." *» :r,craft w°uid bc e ino-j a Ze water K. •'e l ^Ul^1 k and out 80 the Ij**1 c atch j. 6 °Pened. Once t Hi;) °ut jr. 4°^en the crew can [H ^ ’'Ue tQ ^eir safety dress •eč° i W^Se t surface, none '^fetv? the experience. >ogC •: 0been G(luipment has al-Hs of SUccessfully tested <* h feet. / Up~T 13 -i 1 VQ./Xrui, A Husband Wj ^5^: te^2e ^hat0111 the party): ^ Wkn°. S Lyou did?" jn1 was it?.. admit u was ^Vnsh81««Vclo* fate?" he asked- t6 aCerLt0. him' Mli ?vv thnt . not exactly, aPpeiv’ W at’s Koing to Wh at i COMMENTATOR ONE SQUARE FISH Fisherman operating about 60 miles off the Virginia capes recently hooked a strange specie of the briny deep. They didn’t know what it was sc they turned it over to the Virginia State Commission of Fisheries. But it was almost as much of a puzzle to the marine biologists of that commission. Only one of them attempted to identify the. catch. He said he believed it to be of the species Liporididae that inhabits tropical waters. Yet this sea stranger is pretty much on the square, being 15 inches long and 12 inches wide. In color it ranges from a dark to a pastel shade of green. Under its head it is equipped with a white suction disk about an inch and a half in diameter thought to be used by the queer fish in attaching itself to rocks, etc., at the bottom of the ocean. 0----------------- JUST THE THING! “Willie,” said the Sunday teacher severely, “you shouldn’t talk like that to your playmates even if he does provoke you. Haven’t you ever thought of heaping coals of fire on his head?” “No’m,” said Willie, “but it’s a peach of an idea.” Wifle: Paul, the neighbars are complaining about you running the lawn mower at 6 o’clock in the morning. Hubby: Which neighbors? Wifle: Those that play the radio till 2 a. m. DRY VS. WET An interesting comparison was made recently by one of the outstanding writers of the effect of prohibition on the present crisis. In his opinion, the number of people that could be employed in the liquor industry, should the prohibition act be modified, would take care of the great army of unemployed. It sounds interesting, even though it is far-fetched. The very thought of liquor dispensed by the government, as proposed by the wet leaders, adds joy and happiness to those who are continually thirsty. Here is a problem for the statistician. Just how many people could be employed by the industries engaged in the manufacture of beer, whisky and wine? The distillers, bottlers and other dispensers would be filled by a small army of men. But the drys can see no relief for unemployed people. This talk of filling the federal treasury with liquor tax, and incidentally the deficit now present is all so much talk. Their argument is that the evil effects of light beer and wines, or free dispensation, would more than offset the monetary and em ployment gain. What strikes the normal person with more than the average force is the bootleging and its murders. A number of beer and whisky barons have been prosecuted for incomplete reports of incomes, which the federal intelligence bureau has uncovered. No particular mui’der could be traced to any one of the barons, as the business of bootlegging and its accompanying vices pay such handsome dividends that plenty of hush money is available. Perplexing Problem The average person cannot figure it out. Why is it that so much revenue can be obtained by the bootleggers, even in this depression, in the sale of whisky and beer? And why did out states choose to enact the prohibition act when drinking is so popular? Liquor can be obtained whenever desired, so it seems. At least that is what one concludes from the conversation of so many people. The only difference the average person can see is that high prices are paid for an inferior product — a product to which the consumer has no recourse. It is illegally manufactured, and as such illegally sold. Should a person become blind from drinking the distillate, as has been the case in the past, he remains blind. But then, why drink the moonshine? That is the question put by the dry leaders. Still, there are a number of laws on the statute books that prevent many a normal-minded person from indulging in certain acts injurious to his body. Of course, the same question could be put again. Why indulge ? Not realizing that a law in many cases stops a man from committing an act injurious to his body through fear of the law. ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, pa. Vice chairman: J. L, Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O Joseph Kopler, It. D. 2', Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 319 Chisholm, Minn. Birch ,St. Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section. 6117 St. Clair Ave Cleveland, Ohio. 'B'RIEFS Slovene National Home of Cleveland will be the scene of a boxing match Oct. 8, with Ileinie Martin, president of tho Inter-Lodge League, and member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, promoting the show. One of the referees will be John Dreshar, a Slovene, assistant football coach at Western Reserve University. Simms brothers, Frank and Eddy, well-known throughout the city for their pugilistic prowess, and Johnny Spiegel of Uniontown will also act as ref-erees. Games to decide the Cleve-land SSCU playground baseball champion will be played by George Washington, No, 180, Betsy Ross, No. 18G, and Collinwood Boosters, No. 188. For further particulars, managers are requested to be present in the New Era office next Tuesday, Sept. 29, between 7 and 7 :30 p. m. , ONE MAN AFFAIRS Bro. Anthony L. Garbas, former English editor of the New Era, has returned to University of Louisville to continue the study of oral surgery. Bro. Gar bas is well known in the Slovene colony of Cleveland, having distinguished himself as a leader. SS. Peter and Paul Society, No. G6, SSCU, of Joliet, 111., will again enter a bowling team for the coming season. JSKJ No. 66, as they are known, are hold' ers of the national SSCU bowling title, having a prize plaque in their possession at the present time. Bro. John L. Jevitz Jr. will again manage the outfit. One of the instructors at Ohio State University will be a Slovene, Mr. Joseph H. Koffolt, who was appointed to the post of instructor of chemical engineering. Mr. Koffolt has the following degrees to his credit: Bachelor of Chemical Engineering, Master of Science and Doctor of Philosophy. East Palestine, O.—All lodges are organized with the idea that each member shall assist in its upbuilding and share in its beneficiary results. In most instances the members share in the benefits, but oftentimes they do not prove themselves as interested in the betterment of their organization. Some single person carries on the work, and does it to his own individual taste. He makes himself the “boss.” Why? Because he has no opposition. The other member never express any ideas, never make known their wishes, and simply allow the “boss” to dictate the policies of the lodge. They think that his plans are always superior to theirs, and that, after all, he knows best. Of course, such reasoning is false. Any member, regardless who he or she may be, should never hesitate to express an idea. That is logical, regardless of hew much the president or seme other important official may be opposed to it. Speak up when you think you have something worthwhile to say. Joe Golicic, No. 41, SSCU. -o- East Technical High School Bro. Ernest Palcic of Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, Gowandsi, N. Y., dropped into Cleveland last week-end to visit Mr. Luke Tercek. A hit-skip motorist struck Anna Blacvek, 6, Sunday evening, Sept. 20, and left her lying crushed in the street cai tracks. At the Glenview Hospital it was found she suffered a fractured skull and several bruises. Cleveland police are trying to locate the driver o----------------- Bailiff: Mrs. O’Noodle, you are summoned to serve on the jury. Mrs. O’Noodle: Is it the grand jury ? Bailiff: No, the petit jury. Mrs. O’Noodle: Then I shall not serve on it. You put Mrs. Umptididdle on the grand jury and I’m just as good as she is. -------—O------------ Spjzzerinktum: 1 tell you, 1 work with my head! Slumgullion: Oh, yeah? And so does a woodpecker! Betsy Ross, No. 186, SSCU, playground team lost to the Clairwoods Sunday, Sept. 20, in the Inter-Lodge League tilt of Cleveland. Thus the Flag-makers have been eliminated in the quest for Class B championship, leaving but one SSCU group, the Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, in tie for the second division title. Orels Cleveland, O.—Instruction in 19 subjects will be offered during the fall t e r m of night school at East Technical. The term, which lasts 15 weeks, will start Monday, Sept. 21. Principal P. H. Powers will be in charge. The tution fee: of $5 may be paid in installments. “Never before have the people of Cleveland had such a chance to avail themselves of an opportunity to further then education,” said Mr. Powers. Subjects that will be offered are aeronautics, applied electricity, auto shop, blue print reading, carpentry, commercial art, cabinet making, English, foundry, landscaping, machine shop, mathematics, metallurgy, mechanical drawing, pattern making, printing, public speaking, radio, and sign painting. Landscaping has never before been offered in a Cleveland night school, according to J. L. Stewart, assistant principal. The class will be taught by Paul Scherer, art instructor. Night school enrollment may reach 1,000, thinks Mr. Stewart. Last year the enrollment was 702. A larger attendance ■this year is expected because many men are out of work and are expected to welcome the chance to utilize their spare time in preparing themselve« for better positions. o------------ TWO HEALTH RULES Two certain health rules, recommended by Dr. Logan Clen-denning, are not difficult to remember and follow. The first is, eat some fresh food every day—presumptively fruits, vegetables, or milk. Second, be careful not to get germs under your skin, or into any of the absorptive cavities of the body. There are other rules for health, but these are fundamentals. --------o------- ESCAPING GAS A frantic housewife telephoned to the San Diego Consolidated Gas and Electric Co., that one of the wires to her house had broken off and fallen to the street. She wasn’t sure whether it was “the wire supplying gas or the one carrying electricity.” “A ragged colt may make a handsome horse.” play the Pioneers next Sunday afternoon, Sept. 27, at Gordon Park in the Class A championship series. * Majesties Win Pennsylvania SSCU Baseball Title Defeat National Stars in Twin Bill at Export League Park, Export, Pa., Sept. 12.—Export Majesties, No. 218, SSCU, trimmed the National Stars in a twin bill for the Pennsylvania state SSCU baseball championship by scores of 6 to 4 and 10 to 4. In the first game T. Kukich performed splendidly with the stick, and won the game, getting three hits out of three legal times at bat. N. Manovich’s fine bit of fielding helped the matter along considerably. The Mighty Monarchs sewed up the game in the fifth inning with a walk and three hits., The second game proved to be a slugfest. Majesties outhil the Stars two to one, featuring D. Kukich, T. Kukich, N. Mano-vich and Bellich. Our opponents had a very nice lead until the fifth inning, when the pitching of L. Kopler and Thomas was turned into a bombardment. It was in this inning that the championship was won by the Majesties, as the Stars did not overtake our lead. The fifth inning in detail is as follows: S. Battistel flied out to the shortstop, M. Kukich doubled, F. Kukich doubled, N. Manovich singled, S. Gunebich singled, D. Kukich singled, J. Bellich singled, Kovach singled, Rebich singled, D. Kukich singled, S. Battistel flied out to center field, M. Kukich singled, T. Kukich singled, and N. Manovich struck out to close the inning. Total 11 hits and 8 runs. A dance followed the baseball festivities in the evening, at which a good time was had by all. Export Majesties AB R II F D. Kukich, 2b ................ 3 111 S. Battistel, c .............. 4 0 10 N. Manovich, 3b ............... 2 2 10 T. Kukich, ss ................. 3 2 3 0 M. Kukich, p .................. 3 0 10 S. Grubicli, If .............. 3 110 Bellich, lb ................... 2 0 10 W. Korach, lb ................ 1 0 0 0 C. Rebich, cf ................ 3 0 11 E. Bilsuz, rf ................. 2 0 0 0 Duckmanovich, rf ................ 10 10 Totals .....................27 6 11 ? National Stars AB R H E Koval, s ..................... 4 0 2 0 Matten, c ..................... 3 0 0 0 Fingatoce, 2b ................. 3 2 10 Koceltz, lb ................... 4 110 L. Kopler, 3b ................. 3 0 0 0 Melovic, If ................... 2 0 10 Phillips, cf .................. 3 110 Gash, rf ...................... 3 0 0 0 Thomas, p ........•............ 3 0 0 0 Totals .....................30 4 6 1 Export ..................0 1113 0 x—G National Stars ..........1 1 0 0 0 2 0—4 Two base hits: T. Kukich, S. Battestel and N. Manovich. Base on Balls: Majesties 2, Stars 3. Double plays: T. Kukich to D. Kukich to Bellich. Strike outs, by M. Kukich 9, by Thomas 7. Export Majesties ABRHE D. Kukich, 2b ............. 4 2 2 0 S. Battistel, c .............. 4 0 10 M. Kukich, lb 11' ......... 4 2 3 0 T. Kukich, ss ............. 3 12 0 N. Manovich, p ................ 3 12 0 S. Grubich, cf ............. 3 110 Korach, lb ................... 3 111 J. Bellich, 3b ................ 4 12 0 Duckmanovich, If ......... 10 10 E. Bilsuz, rf ................. 2 0 0 0 C. Ribich, rf ................. 2 110 Totals .....................33 10 16 0 National Stars AB R H E Melovic, cf ................... 4 110 Matten, If .................... 4 2 2 0 Pingatore, 3b ................. 4 110 Koreltz, ss ................... 4 0 0 0 Koval, lb ................... 2 0 10 Thomas, 2b .................... 3 0 0 0 Phillips, rf ................. 3 0 0 0 M. Manovich, c ............... 3 0 0 01 Kopler, 2b p .................. 3 0 0 1 Totals .....................30 4 8 1 Export Majesties .......1 0 1 0 8 0 x—10 National Stars ....3 0 1 0 0 0 0—4 Two base hits: D. Kukich, N. Manovich, M. Kukich, T. Kukich and Thomas. Base on Balls: Majesties 2, Stars 1. Hit by pitched Ball, Grubich; Double Plays T. Kukich to D. Kukich to Korach. Strikeouts by Manovich 4, L. Kopler 4, Thomas 3. M. Kukich, Sec’y, No. 218, SSCU. Arrowheads Take Ver* million Range Title Drub Tower Team, 11 to 1 Ely, Minn.—The Arrowhead Lodge, No. 184, baseball team, Minnesota state SSCU champions, took another title by defeating the Tower City team for the Vermillion Range title, score being 11 to 1. Balias, on the mound for the A’s, breezed along in fine style, allowing the Tower combine but 10 well scattered hits. The A’s got 18 hits off Johnson, which was featured by the hitting of Maddern, Balias and Krall brothers, each connecting for three hits. Vessel and Pakula were the big guns for Tower, getting six hits between them. Batteries for the Arrowhead were Balias and Deyak, for Tower Johnson and Wilson. John Strukel Jr. INDIAN SHORTS Marathon Pianist Chicago, 111.—Bro. Phil Koz-lowski, at our meeting of Sept. 17, demonstrated his musical talent and superior strength. The strength was necessary to pump our player piano, and his musical ability wTas taxed in singing all our rolls over about ten to fifteen times. Although no one wished to pump after a trial, Phil kept at it all night, and drastic measures had to be taken to stop his howling. In recognition of the splendid way in which several of the members sold tickets for our picnic of last month, the Indian Lodge is rewarding them suitably. Miss Ann Scheiman sold the highest number and has received two months free of all assessments. Phil Kozlowski also got two months free of dues. Albert Spolar, since he is taking the sick benefit, received one month’s dues. Miss Irene Husar-ik was awarded a fine set of glassware. Members Note! A brief but necessary meeting will be held Thursday, Sept. 24. It will start at 8 p. m., and will be short and snappy. One of the minor topics will be our socials. We hope to start them this week. The main purpose, how'ever, is to plan a large project that will interest every Indian. Be sure to come. Edmund Kubik, Rec. Sec’y, No. 220, SSCU. -------0------ DEPARTED New has reached us that Brother William Shallamunec, member of Pittsburgher' lodge, No. 1961 SSCU of Pittsburgh, Pa., passed away on the morning of September 11, at 2:30 a.m. Condolences are given the bereaved family and other relatives, who were given such an unexpected visit of death. Brother Shallamunec tv as but a young man and loved by all his associates. Deaths among members of ’our English-conducted lodges are rare indeed, for the majority that cqmpose such units are just, beginning to shoulder some of the responsibility in the i work of our Union. Like a flower just beginning to bloom, it is suddenly plucked aivay and only the memory remains. Burial took place at St. Augustine’s cemetery. Pallbearers were Brothers John Golobic, Thomas Antloger, Frank Spro-har, Anthony Sprohar, Pete Balkovec, and Santo Vlah of Pittsburgher lodge. HITCH-HIKING OF AN ILLINI STAR THROUGH THE SOUTHWEST IN RECORD TIME Travels 3,300 Miles in 11 Days, Covering 10 States; Believed to Be a Record; Visits Many Universities, and Is Given Exceptional Assistanve by Traveling Salesmen BY DAVE PINTAR, VICE PRES., NO. 211, SSCU Chicago, 111.—A few of my brother members of the Illini Stars Lodge, No. 211, SSCU, asked me to send a little story about my vacation to the New Era. I started from Chicago and, although vacation excursions were at a low price, I planned a trip which I thought would be more adventurous. My mode of travel was a very popular way, and that is hitch-hiking on the highways. I planned on visiting SSCU lodges in the towns and cities on my route, but I made such good time the first few days that before I reached a locality where there were English-conducted lodges, I had changed my original plans and planned to complete my trip in the least possible time. I wanted to set a record for others to equal or beat. The Post-Gatty flyers were my idols at that time and I was trying to do some speedy ground covering in a different way. I left Chicago July 1, at 10 a. m., and arrived in St. Louis that evening at 8 p. m. The second day was one of my longest hops, for at 7 :30 p. m. I reached Miami, Okla. The third day was a slow one, for I got only as far as Stillwater, Okla. For the first time since leaving Chicago I got off Route 66. I took Route 1 to Drumright, then Ruote 33 to Perkins, and then 40 to Stillwater. 1 went 35 miles out of my route to see Oklahoma A. and M. College, which is in Stillwater. On the fourth day I took* Route 40 back to Perkins, then 33 to Guthrie, and Route 4 to Edmond, where I was again back on Route 66, and then continued to Texola, Okla.. which was only three miles from the Texas state line. Fifth day I passed through the Texas panhandle and continued on into Santa Fe, N M., where I stopped over night. The sixth day I took Route 485 to Raton, Mexico, and then 85, which took me over Raton Pass, one of the highest through highways in America. I stopped one hour to view Pikes Peak and one hour in Walsenburg at the home of Mr. Tomsich, a brother of the SSCU, whei*e I was treated cordially. I arrived in Denver, Colo., that evening at 8 o’clock. I covered poor ground on the seventh day. I left Denver on Route 285, took a side trip to Boulder, and while there I took a trip around the University of Colorado grounds. At 4 p. m. I reached Cheyenne, Wyo., the state capital, and then took Route 85 to Greeley, Colo., where I spent the rest of the evening. The eighth day I left Greeley on Route 38 to Holyoke, where I branched off on Route 51 to be able to see some of the best grazing land in the West. At Wray, Colo., I took Route 3 to McCook, Neb., where I was again back on Route 38. I spent the evening there. The ninth day was a good one, for I arrived in Lincoln, Neb., at 7 p. m. The capitol building at Lincoln is the most beautiful and costliest in this country. Another sight which I enjoyed was the neat array of the clean buildings forming the University of Nebraska. I enjoyed my evening at the Capitol Beach Pavilion. On the tenth day I continued on Route 38 through Omaha, a very busy city, where I visited Creighton University. At Red Oak., Ia., which prints more calendars than any other city in the United States, I branched off on Route 71, which took me into St. Joseph, Mo. From there I took Route 1 to Kansas City. Kas. I took a half-hour tour, and then took Route 40 to Columbia, Mo., where I spent the evening. I enjoyed the evening with a trip through the University of Missouri grounds. On the eleventh day I arrived in St. Louis at 3 p. m., crossed the Missouri River and was baclf in my home state. I took Route 66 to Springfield, 111., where I concluded my trip July 11, 1931. The trip was very interesting and I had good luck in getting lifts. Salesmen were the most ! enerous. One salesman picked me up at Pueblo, Colo., took me to Denver, where we stopped ovor night and next morning continued to Cheyenne, Wyo. En route we stopped four hours at Boulder, where he attended his business. Another salesman picked me up at Clarinda, la., and took me all the way to St. Louis. En route he stopped to attend business at Kansas City and we stopped over night at Columbia. He insisted on paying for my meals and hotel bills while I was with him and he asked me to drive, which I did. Some of the sights I enjoyed most were the Cushing oil field near Tulsa, Okla., a 20,000-acre wheat field in one lot in the Texas panhandle and the Rocky Mountains in general. I found the poorest roads in Nebraska, where at times the gravel was 10 inches thick and low gear was necessary to pull through it. In Walsenburg, Colo., I was picked up by two gentlemen who were well acquainted with the Young American Boosters, No. 216, SSCU, and spoke highly of all the members. I covered 3,300 miles in 11 days on the road, which I believe is a good average. I have pennants from all the larger cities and many souvenirs. It is great fun and sport, and I hope some brother members try it next summer. Newest Theater New Yorkers have a new theater—almost. This one, a legitimate, the Earl Carroll, at Seventh Ave. and 50th St., seats 3,000 and has almost as many innovations. To begin with, the box office is a long counter presided over by eight trusty treasurers, each equipped with the gift of gab, an ingratiating smile and a chart of the house. The orchestra floor is completely enclosed with metal doors at the entrance of each aisle. There will be no standing room. The ceiling is stain-less steel and the walls are covered with black velvet slashed by perpendiculars of glass and steel. The entire decorative treatment is modernistic, black, silver and straight lines, illuminated by indirect lights from four separate systems, making possible flooding of the theater in red, white, blue and green or any color combination from screaming scarlet to modest violet. The backstage switchboard has been switched to the orchestra pit, where the “light conductor,” in evening attire, will manipulate the mazdas in full view of the customers. The orchestra pit has three moving platforms, permitting three bands to be interchanged without interrupting the music. Downstairs there is a continental cafe, and the stage door will be manned by women, equipped with uniforms, phones, desks and everything. -------o------ TICK PARALYSIS BEES WORK THEMSELVES TO DEATH The Many Varieties of Honey Bees Keep Apiculturists Busy Learning Their Peculiarities and Odd Ways of Living GREAT AMERICAN NOVELS The English novelist, John Galsworthy, tells us the great American novels are “Tom Sawyer” and “Huckleberry Finn,” by Mark Twain; “The Scarlet Letter,” by Nathaniel Hawthorne, and “McTeague,’ by Frank Norris. Perhaps Mr. Galsworthy never read “Thelma,” “East Lynne” or “Three Weeks.” A FALLACY One of the common human fallacies is the belief that we learn by experience. We don’t —very much. Theoretically, we do, but actually we do not. We arc always taking a chance, in the face of experience. That’s not a bad tendency of the human being. That’s the method of great discovery. ------o------ Number of Languages No exact figures can be given on the number of languages because no authority would agree on just what constitutes a language. It is estimated, however, that there are about 5,000 distinct languages and separate dialects spoken in the world. English is more widely spoken than any other language. German comes second, Russian third and French fourth. The Public Health Service is investigating a new disease, tick paralysis, a strange malady affecting men, sheep, dogs and foxes. It is caused by an animal tick known to science as “dermacentor andersoni.” As explained by the Health Service, this tick, which is also responsible for Rocky Mountain spotted fever and Colorado tick fever, attaches itself to its vie tims, sucks their blood and discharges its venomous poison into them. The paralysis first affects the feet, then the hands and arms, the throat and tongue, and rapidly spreads until the heat or respiratory system is hit. It may cause death in from three to five days. But the queer malady may be stopped and recovery assured by simply removing the tick, the source of the poison. The paralysis will then disappear in a few days. For that reason deaths only occurs in animals and young children. o ---------- Immorality Immorality may seduce the young and lead them astray, and some apology may be offered for it; but it is revolting to see it confederated with the crafty experience and canting hypocrisy of the old, when they have lost all love of virtue and all sense of shame.—Acton. There is no .unemployment problem among the bees. These energetic insects literally work themselves to death. The worker, at birth, is charged with a certain amount of energy and each day of its life as an adult it becomes weaker. Finally it has “burned up” all its pep and dies—usually in from four to six weeks. And, let it be known, at the outset, the workers are females! The average worker weighs 80 milligrams and, in her heyday, is able to carry a burden equal to one-half her weight. She flies as far as eight miles in search of raw materials for honey. Those stung by the statistical bee have figured that a pound of honey represents nearly 300,000 miles of flight. A honey bee can do 25 miles an hour “loaded,” but obeys traffic regulations by usually doing 15. Even then she often rests en route. In the hive those that disobey set traffic regulations are promptly killed. Contrary to a popular idea, honey is not nectar that has partially been digested by bees; it is flower sweetness mixed with saliva. The length of a bee’s tongue (which is really a tube to suck the juice of the flowers) determines from what blossoms it shall sip. Only the bumblebee can reach the nectar of the red clover and carry the pollen to fertilize that important plant. Mrs. Bee visits only one type of field each trip. But she returns with two things—not. only sweet juices but pollen dust which adheres to the stiff hairs of her legs and body. Close inspection shows bees returning from work covered with red, yellow or other colored dust each to her particular field. She scrapes the latter off with the little combs provided on her feet and rolls this into compact balls which she stuffs into little cups conven- iently provided at the leg joints. She also has “pockets” in her waistcoat, but the latter are used to hold the tiny flakes of wax which she works with her jaws into bricks for building the cells of the honeycomb. There are dozens of different kinds of bees, each with its own particular ways. One mother bee gnaws holes through the bark of the rose twig and digs down until she comes to the soft central pith. Then she tunnels, often for several inches, and at the far end of her burrow builds a cell, laying in it a single egg, and filling it almost to the top with yellow pollen to serve as food for the grub which will shortly be born. Other cells follow until the tunnel is full; then she seeks a fresh twig and begins all over again. Some burrowing bees make their nests in straw piles, while other dig holes in the ground below flat stones, which act as shelters from the r^in. In one instance they were known to build their nests in macaroni lying loose in a grocer’s warehouse. Another kind of bee goes in search of empty snail shells, in each of which it places a grou,p of pollen-filled cells. Using their powerful jaws, most of the earth diggers can excavate even the hardest and most stony soil. Some have a preference for gravel paths, in which they dig holes sometimes a foot deep. Another bee is called the “spoke-shaver.” It burrows into the softest parts of dead or dying trees, making a long tunnel about a quarter of an inch in diameter. It lines this burrow with fine down from the stems of various plants. It alights on some plant with a woolly stalk, then opens its jaws and lays them on the stem. Next it runs quickly up the stalk, shaving off a long down-covered strip, which curls up like a shaving. The mason bee makes its holes in old walls; you will hardly find a wall containing crevices that has not a colony of these little yellow insects, who may be seen busily popping in and out of their tunnels. The carpenter bee, black in color with purplish wings, drills into sound wood. When she has made a tunnel several inches in length she lays an egg and places a supply of food beside it. Then she chews into tiny fragments some of the chips she has made whilst burrowing, and makes a hard cement. With this she builds a partition across the tube, completely walling in the egg. Another egg and another partition follow until the tube is filled. Then she seals it up. The upper cells all produce male bees, which come to maturity at the same time. The occupants of the lower cells are not ready to emerge until 10 days later, for they are females, which taka longer to develop. Bees are excellent weather prophets and usually mass back to the hive several hours before the rain or wind storm breaks. They do not observe regular hours, but, on bright, warm days leave the hive as early as 4 a. m. and continue their nectar flights until 7 or 8 in the evening. The smallest honey bees in the world are in India and the East Indian islands. Their honeycombs are no larger than a child’s hand, and their celis no larger than a small pinhead. The sting of the queen honeybee differs considerably from that of the worker in that it is longer, is curved and sheathed, and has fewer as well as shorter barbs on the lancets. It is also more firmly attached in the sting chamber than is the sting of the worker, which is easily torn from the worker’s body once the sting penetrates an object beyond the barbs which extend backward like the barb of a fish hook. The queen honeybee seldom uses her sting except to kill rival queens in her colony. The workers do the most stinging; the drones are UNPOPULARITY Most of us fear to take unpopular cause becaU!l ov do not want grief of beM 0 v understood, condernne“’ ajte apparently proved wronf Prid no real leader ever thou? e?; acted in terms of one JL 8,1 tion. He was possess^ Plan the idea that ultimate* °Pja cause would win, that he aki be found to be right. ^ eP° was large enough not to ® dc for fear he couldn’t be : i °Jo spot when a newly enli? ; i public opinion decla1'6 en < right. J* NOT COMPLICATE We make human ^ much more complied 0< they really are by f0l^( that the shortest dista^i "lica tween two points is a s Qfte; line. Lying is coffPjL flanj Truth telling is simple ' J®žn ing ourselves and our ^ 8tva. honest reasons for °U1 ^ can go through diff>cl1 j * lems by a simple ro8^j jj deception and confused . Prav ing make many thin#3 ore that ought to be easy- f • Si o -4- ava AIR TRAVELER5 j< . -Vsaj More than 417,500 t|ailj were carried on AmerlC'. Ho j; lines during 1930, or n1^ 2dra. twice as many as in * ^ i reports the aeronautics , j pr of the Department 0 t j merce. The miles flov/n> j were 36,945,203, a 10." , 5 Zl increase over 1929. Pisar carried was 8,324,255 P^ expressag'e was Njei pounds. Both substa^ ^ creases. This form 0 ^ Potrf now is well establish0 ’2reč likely to double itself ^ 'alj ^ [% stingless. j °lt)i There are certain beeSj j'tisp Canal Zone which hHc ,«Su not sting. They prod^ i,(j. ing grades of honey, ^ Ha with a fine flavor to * v ] is acid and actually P01^ 'Ži\ Other bees in that V Saj neither bite nor sting, ^ ’’'art a fluid which burns tl'c 6bj skin.—Pathfinder. , ELY ARROWHEAD LODGE, NO. 184, SSCU, MINNESOTA STATE RASEBALL CHAMPIONS IN INSTALLMENTS Young man: How much do I pay for a marriage licensc? Clerk: Five dollars down and your entire salary each week for the rest of your life. REASONING Whatever else may be said of it, prohibition has led to some peculiar reasoning. For three or four generations we were told that whisky was a stimulant because it contained 50 per cent alcohol. Now comes Dr. Shumaker, suggesting that unless alcohol is contained in whisky, or stuff called whisky, it is not a stimulant. --------o-------- Judge Knott: Were you ever in trouble before? Defendant: Yes, your honor this woman sued me for breach of promise long before we were married. Judge Knott: 1 thought I recognized her knees. 0-------------- CIGARETS According to the figures of the Inter-nal Revenue Bureau, 119,944,000,000 cigarets were consumed in the United States in 1930. During the same year 6,730,000,000 cigars were consumed. First, row, left to right: John Deyak, Joe Bubash, Garfield Nicholas. Second row, left to right: Joe Kosehak, Matt Balias, Louis Zgonc, Fred Banks, Rudolph Krall, John Ko vach, Bert Maddern, Martin Grahek, assistant ^ row, left to right: John Strukel, business manager, Charles Merhar, John Grahek, John Sayovitz, Joe Krall, Joe R0* Martin Krall. ffl Ely, Minn--—Although this is the first season the Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, organized a baseball team, the members can be exceedingly proud of the team’s accomplishments. Two titles are credited them, one the Minnesota SSCU state champions, and the other the Vermillion Range crown. Ten games were won by the Arrowheads out of twelve played. The two defeats were handed them by the strong Falls team. However, it is their stern purpose to avenge the two defeats. Joe Koschak is the manager, and also the presi^■ ,;i> Arrowhead Lodge. Joe has done exceedingly o)1e team, and his keen judgment has turned more than J to victory. We sincerely hope that he will be there ^ Since the playoff for the national SSCU baseba11 ^ ship will not take place this year, we will put our il for the basketball title. John Str' *ITY , take 4 — ------ ecall3i koy p a a^yanje z 2. strani) being bov^r1' Tem P0t°m naj unei takega * povedan°> da kaj JU m* na misel ne ho# Wa počel 1° drUgi kaj \a' lie £eC vModaiaf fei1Jeg0Va ■ eSSed ’ mam itlJ Z b taklmi recmi nl‘ matelf oprav, nis+em imel nikakih . ue# kakiv, ’ ni*1 nisem dajal ni- 3t to* °bdolžitf v0’1, tak° na celem be o* *ovoren i more blti od' 'niighi1 tudi i«- Za svo->e čine’ zato , red ren .... J nve m°rem biti odgovo-Poia^M°Ce^a dl'ugih. Toliko v - 2 h Vsem’ katerih se tiče- Jjgj latskim pozdravom, Jurij Previc. a^: ------ iftted; j 0(j, , v Central City, Pa. foi# ci, ^ čustva Veseli Sloven-stai>c( kljCaj. 8 JSK.J, je sklenil po-a stf* due 27 na *Zredno sejo društva niplif* ilanjc ' SeP^embra vse člano in le. ® važnel' razPravi bo nekaj ,ur {(il 8tva rpV car se tiče celega dru-jraCli ^og]j ,'S!e člane, ki ne bodo iculti V rneset) a^ati asesmenta do 24. ,ad. ^0 27e^U’ tajnica počakala lSedPravp^v0^1308^^^! asesment o inž3 * Ve; ea^u na glavni urad. y. ^7. se'nt)r^^e na sej0 vs* dne pavaia enjkra, ker se bo obrav-£& ^a je a^na zadeva, poleg te-, Vsa; ^a tudi potrebno, da sc )0 jH; c]arij . lat na leto snidemo vsi iel'c‘'. |Ho j2 11 c'anice in se medseboj-njJ ^rav! narn°‘ ~ Bratski po icS?( : Pred^ V- Maljevac, of f Sednik dr. št. 198 JSKJ. ***\ ------------------- , f ŽATiir Lorain, O. Tlll, Pisani SP fLA' — Spodaj pod- 51 ?° 2ahvai m potom P ^am ° .prijetno zavest, da ;hc 1 ^bj j,: rijatelje, ki me v po-^Pev-rPoza*3^i. V pomoč so ^ Sn ll J!edeči po $1.00: > r> I °rn^ec> Louis Kamni-pUls Kus> Anton Snoj, 'lis Mlačnik- Mihael Uršič, H, }Ha! čič’ Frank Gradi’ °hn s jMislej, John Tomšič, S Ej niše> Frank Pavlič, An- 1° Ce*itoV.art in Joe zSonc; po ’ Ant ’ JosePhUršič, Anna ^ ,0n Jakopin, Jacob Lo-A°n Rovan. Frank Žni-Jrant Tndre'i Klinar, Mary Jlac, ’j Joseph Udovič, Mrs. t°eacnjK 11 ^ančar, Vincenc ,4nfev ’Louis Balant, Paul ,9> p ’ °^n Štrukelj, John Ju-J^c, nk Ravnikar, Anton i'štof rnk Gorenšek, Frank ^čer’ ° Omahen in Frank .’’želo’ ?° 25 centov: Frank lt°e 2gor,°lm Bučar’ Joe Starc, v^bar c’ Joe štembal, Joe t Anna Lampe, Louis vn^alai. ^ton Pogorelc, An-) f?Žel t rank Ivančič, John °lds -Mihelič, John i% d’ ^’^acob Tomažič in j- ^rOvafari' — Nabiralcema fečfina tGlTl nai bo še enkrat najprisrčnejša hvala! Frank Janežič. v Barberton, O. Št. 37tiC^af’ tajnik od dru-vj* piše v našem glasilu “Kakor Ou Ki n*^ 0cl^)ornikov zna-j, °lish sLiVn^ P°rotnik Anton k ' ^ebr,]Q 1Cal en sestanek dne Kaj je bil na- H *>aJ Vedel 6s^anka .iaz nisem ' V Je ^est0 >1 dokler nisem prišel zopet: “Kaj se m’ *ii ^a^° na tem sestan- »»V za n°benegfi 1f:Uie rmka’ °“ (0k°' °’ t’ SD1 ^ o dn priporočal, da iie\: HgJ 8oVoi.’ a.° kaki pogodbi ^ io >0 2a ni bilo. Ni preveč vf* ; ^ fQV0beno organizaci' ■i 6kliJ ^ Zt ke&a odbornika, še •A lc^l ti8t- dotičnega, kateri je sestanek, ker se ne DOPISI upa odgovarjati na različna pismena vprašanja. S tem je dokazal, da njemu ni organizacija prva, itd.” Na to odgovarjam in moram reči to-le: Naročeno je bilo na seji glavnega odbora, na kateri seji sem bil tudi jaz navzoč, da naj glavni tajnik takoj pismenim potom raztolmači temu društvu sklep te seje glede njih zadeve, ker pa je bil glavni tajnik ravno takrat v bolniški postelji, se mu nikakor ne sme zameriti ko te dolžnosti ni naredil. To je imelo za posledico, da je bilo pri tem društvu seveda še razburjenje. Opozorjen sem bil, da se misli tam dejansko napasti enega izmed glavnih odbornikov naše Jednote in pričakovalo se je velike razburjenosti na mesečni seji. Ker sem se v resnici bal, da pride do kakega škandala za našo Jednoto, sem šel na oni sestanek, kot poroča brat Kačar, ali ne prej in le pod pogojem, da se tega sestanka udeleži tudi predsednik nadzornega odbora, brat Perdan. Brat Perdan je v resnici prišel tja, za kar se mu tukaj zahvaljujem. Poročilo tam sem podal pisano, to pa zato, da se obvarujem, da mi ne bi kdo pozneje očital kaj takega, kar mi sedaj očita brat Kačar. Poročilo obsega vse, o čemur naj bi bilo to društvo v tej zadevi obveščeno. Je bilo precej veliko: štiri strani papirja in spisano na pisalnem stroju. Tolmačil sem pravila in tudi zapisnik seje glavnega odbora. Raztolmačil sem jim tudi kar se tiče brata Perdana, kateremu so eni očitali, da ni ravnal pravilno. Povedal sem jim, da je on ravnal v smislu pravil. Navajal sem člene in točke naših pravil. Med drugim sem povedal: “Društvo mora biti trdno prepričano, da bodo taka izplačila res v korist društvu, in nadalje, da bo potom tako izplačane svote tisti, ki prejme svoto, res oglašal društvo in mu delal reklamo. Društvo mora biti prepričano, da bo imelo od tega koristi, kakor zahteva člen XX, I točka 13.” In zopet: “Pravila pa nam prepovedujejo tem ustanovam (cerkvam) kaj enostavno darovati, ker to bi bila več ali manj res verska propaganda.” Kar se tiče očitanja brata Kačarja, da si ne upam odgovarjati na različna pismena vprašanja rečem to-le: Brat Kačar, ko mi je pisal o tej zadevi, se je podpisal le kot član društva št. 37. Jaz sem mu takoj isti dan, ko sem prejel njegovo pismo, odpisal, da naj, ako hoče odgovor, piše kot tajnik tega društva in na uradnem papirju. On mi je zopet takoj odpisal, da 011 tega ne bo storil, in navedel vzroke. Jaz sem mu zopet takoj odpisal, da zadeva se tiče celega društva in ne samo posameznega člana in da posameznim, ki ne morejo zastopati društva, ne bom odgovarjal. Pri zaključku tega sestanka so si navzoči obljubili, da ne bo glede te zadeve nobene več debate na njih sejah. Pomirjevalno je govoril tudi brat Perdan. Razšli smo se kot pravi bratje. Povabilo se me je ob tisti priliki od strani društvenih odbornikov, da naj tam ostanem čez noč in se drugi dan udeležim njih redne mesečne seje. Ker pa sem moral še isto noč na delo, jim nisem mogel ugoditi, kar bi bil rad. Jaz sem zelo nerad spisal to pojasnilo, ker kakor vi drugi, tako tudi jaz dobro izprevidim, da sedanji čas ni ravno primeren objavljati javno nesporazume pri društvih. Prostor v glasilu se naj bi porabil za kaj bolj koristnega in vsa taka stvar naj bi ostala kolikor mogoče doma v naselbini, oziroma pri društvu. Predno zaključim, bi lyosil naše članstvo, da si naj nikakor ne dela napačne slik° o clevelandski naselbini. Vse prepogosto se namreč ceni cela naselbina po dopisih enega ali dveh rojakov. Moje poročilo na tem sestanku še hranim, to pa zato, da imam dokaze, da je res, kar pišem. Anton Okolish, 2. glavni porotnik JSKJ. Cleveland, O. SOBRATU FRANKU KAČARJU V ALBUM. — Zadnje čase so imeli čitatelji Nove Dobe priliko in čast citati učeno razpravo sobrata Franka Kačarja Gotovo so bili čitatelji veseli takega spisa, najbolj pa urednik sam. Sobrat je res velik učenjak. Mislim, da v pisateljevanju prekaša celo našega Cankarja in velikega Tolstoja, kakor je razvidno iz njegovih sijajnih spisov. V modroslovju pa nadkri-ljuje celo slavnega grškega modrijana Sokrata, kajti slavni Grk je trdil, da sam nič ne ve, medtem ko sobrat Kačar veliko ve, najbrž vse. Le pomislite, da iz samega podpisa konštatira, da spis ni delo sobrata Rudolfa! Ali ni to vrhunec modrosti in vsevednosti? Ali nismo lahko ponosni člani društva št. 37, da imamo v svoji sredi takega učenjaka in modrijana? žalostno pa je, da namesto da bi ga spoštovali in čislali, ga kar na cesti povprašujejo, češ, kedaj bo podpisal ček za novo cerkev! Ali ni to skrajna neo-likanost in neotesanost? Kaj čuda, da se je slavni modrijan počutil prisiljenega podpisati omenjeni ček, ko so samo tri zaporedne seje odobrile, da se prispeva iz društvene blagajne gotovo svoto za novo cerkev? V svojem umotvoru se je dotaknil tudi moje uboge malenkosti. Ali ni to lep poklon? Ker pa nisem noben učenjak, pač pa skrajni nehvaležneš, ne morem trditi, da se razumem o kakšnih pogodbah, kakor se razume sobrat Kačar. Vendar pa prijazno odklanjam vsake “pri-ležnike.” Sobrat Kačar imenuje gotove člane društva št. 37 priležnike, in ker se med drugimi nahaja tudi moje ime, zahtevam da sobrat Kačar dokaže kje in kedaj sem bil kak PRILEŽNIK. Do-sedaj me ni še nobeden nazival za javnega podleža in vlaču-garja in tudi sedaj ne dovolim, da bi me kak tak modrijan zmerjal s takimi naslovi in to v javnosti. Zato zahtevam, da se taka izvajanja prekličejo, in to nemudoma, kajti drugače se obrnem na merodajne avtoritete. Da bi se take besede pisalo kar tako vendan, je neverjetno, kajti takih bedakov med modrijani, upam da ni, in bi jih tudi ne moglo biti. Glede zmožnosti imenovanega odbora je, mislim, društvo merodajna avtoriteta, ne pa kak veleučeni modrijan, če pa sobrat Kačar smatra sa'm sebe za edino merodajno avtoriteto v društvu—čemu seje in glasovanje? Mar bi se njemu izročilo vse društvene zadeve! Brat Kačar dobro ve, da se je razpravljalo na treh sejah in zaključilo, da se da gotovo svoto za novo cerkev, in to vedno z veliko večino. Ker pa le ni hotelo biti ne miru ne konca od gotove struje, se je predlagaio, da se izvoli odbor treh članov, ki naj bi “uredili vso stvar, da se takoj izplača določena svota tristo dolarjev.” če je hotel sobrat Kačar kake ceremonije, naj bi jo navedel na seji, ker je dobro vedel, da mi nismo ni-kaki učenjaki in modrijani. Saj še glavni odbor (JSKJ) je naredil “napako” in “ni svojega sklepa dovolj jasno Specificiral, namreč tako, da bi člani št. 37 razumeli, kaj vse je zapopa-deno v tem sklepu.” No, če glavni odbor ni merodajen za sobrata Kačarja, kako naj bomo mi? Pa kaj bi nadaljeval, saj se je tri mesece razpravljalo v prvi vrsti, da se prispeva, ne pa o pogodbah! Sobratu Kačarju tudi ne gre v glavo, čemu da se je pogajalo samo z g. župnikom, in to brez “pečatov” in brez cerkvenih “odborov” — kakšna zabloda ! Kaj nam je g. župnik, zadostuje nam cerkveni odbor! Mar je odbor odgovoren škofu in državnim oblastim za vse cerkvene zadeve? (Vsaj sobrat Kačar smatra cerkveni odbor za merodajno avtoriteto, ne pa g. župnika.) Župnik je odgovoren škofu za vse, ne odbor. Ni čuda, da sobrat Kačar venomer povdarja nezmožnosti odbora za “pogodbe,” kajti člani odbora niso izšli iz Zbaš-nikove šole, kakor on sam. Saj je nekoč sam potrdil, da se je od g. Zbašnika veliko naučil. (Ali slišite, Mr. Zbašnik?) čitatelji Nove Dobe se gotovo še spominjajo, kaj vse je počel sobrat Kačar napram bivšemu glavnemu predsedniku. A sedaj priznava, da se je veliko naučil od njega. Le škoda, da je sobrat Zbašnik tako hitro re-signiral in tako pustil našega nadarjenega sobrata Kačarja v prvem razredu te velekoristne šole1. Ta velemož se tudi prav rad potrka na prsa, češ, da se ravna točno po pravilih. Nam pa se le dozdeva, da se včasih grozno spozabi! Sam se je izrazil, da ni proti prispevanju cerkvi, ali smatral je omenjeno svoto za preveliko. Seveda stopetdeset dolarjev bi ne bilo kršilo pravil, tristo pa! Zanimiva modrost! Toži se mu po tistih dolarjih, ki so bili izročeni v pomoč nove cerkve, posebno v teh težkih časih brezposelnosti. In se dobe tudi taki, ki bi se jim tožilo da spi pet tisoč društvenih dolarjev v delnicah Narodnega Doma, pa se ne tožijo radi njih. Vsekakor pa bi bilo prav, da se poskrbi za brezposelne tudi iz tistih tisočakov. Saj mi ne bo oporekal? Pa še nekaj. Prinesel je v javnost tudi neko pismo “V obvestilo in premislek,” kjer razkriva nekaj zelo važnega. V peti točki omenjenega pisma z dne 18. februarja t. 1. navaja: “Jaz sem dobil danes na uho, da se med člani pobira podpise, in kaj bo iz tega, ne vem, kar bo gotovo pokazala bodočnost.” Iz tega je razvidno, da so se pobirali podpisi že v naprej; to je, že 18. februarja in poprej. A denarje bil faktično izplačan šele pozno zvečer 18. februarja. In to sobrat Kačar sam priznava. Kako se je moralo obtoževati odbor za pogodbo že v naprej in navajati, da se je že izplačalo denar, prepreden je faktično bil izplačan, je nekaj, kar zahtevamo, da se pojasni. Drugače smatram tako početje za zavijanje in laž. Že dejstvo, da se je podpise pobiralo pod lažnjivimi pretvezami in da so podpisi na polah, ki niso organični del predidoče obtožnice, temveč na posebnem papirju, jasno dokazuje potvarjanje. Seveda s tem je sobrat Kačar izdal sebe in obenem tudi svoje pristaše. Marsikaj bi se lahko zapisalo. Ali ker je sobrat Kačar že precej poznan v naši javnosti, ni mi treba se spuščati v predolg odgovor. Vsak, ki je pazljivo čital njegove učene in modre razprave in pojasnila, je obenem čital tudi njihove odgovore. Namen, v kolikor ga razumem, jim ni bil niti stvaren, niti dostojen. In to je bistvo njegovega početja že od nekdaj. Kačar je, in Kačar ostane. Joseph Grdina, zapisnikar društva št. 37 JSK.T * PRIPOMBA UREDNIŠTVA S tem je ta zadeva zaključena vsaj do •prihodnje seje (/lavnega odbora, namreč kar se tiče razpravljanja o tem v na-šem uradnem glasilu. Obe stranki sta povedali svoje in zdaj je čas, da se premlevanje in •pogrevanje te zadeve konča. Urednik smatra, da talce “razprave" niso niti v čast niti nt korist or g anizacij i, po nebno kei* rade zaidejo v osebnosti in, ker nosijo v s e znake namena, da se raztegnejo v nedoglednost. Nova Doba je glasilo vseh društev in vseh članov JSKJ in pravičnost zahteva, da je urednik ne pusti “oku- pirati” od posameznih društev ali članov. Gori navedeno je tudi mnenje glavnega predsednika, kakor tudi nekaterih drugih članov JSKJ, ki so pismemo ali ustmeno priporočali uredniku, da na-daljne razprave o tej zadevi ustavi, kakor hitro sta imeli obe stranki priliko povedati svoje. Urednik sodi, da sta obe stranki povedali dovolj, zato v bodoče ne bo priobčil nobenega nadalj-nega dopisa, tikajočega se te zadeve. Vse morebitne dopise, tikajoče se te zadeve, ki pridejo v uredništvo, bo urednik spravil v arhiv in jih bo poslal v presojo prihodnji letni seji glavnega odbora. Ako bo glavni odbor, zbran na letni seji, smatral, da je .nadaljno priobčevanje takih dopisov za organizacijo koristno in bo dal uredniku tozadevno navodilo, bo jih ta po prihodnji letni seji zopet priobčal, v nasprotnem slučaju pa ne. Urednik. K depresiji v naših podpornih organizacijah Že več kakor deset let je opažati med našimi bratskimi podpornimi organizacijami razne poizkuse, ki vsi streme za tem, kako narediti konec večnim izrednim dokladam. Največ preglavic jim seve delata bolniški sklad in sklad za onemogle. Na vsaki konvenciji je v s ep o ln o ugibanj glede na to, kako priti tej rak-rani na telesu naših podpornih ustanov vokom. Sedaj, ko vlada po celi deželi splošna nezaposlenost, sedaj, ko se pretežna večina naših ljudi komajda preživlja, sedaj, ko mora tolikšno število članov in članic iz tistih podpornih organizacij, ker ne zmorejo plačevanja mesečnih prispevkov, sedaj zvračajo vse naše podporne ustanove krivdo skoroda obupnega položaja v naših bratskih podpornih organizacijah na si-mulantstvo med članstvom, zavarovanim iv- bolniških razredih, ki dajejo več kakor en dolar dnevne bolniške podpore. Po mojem mnenju pa temu ni tako. Simulantov ni posebno dosti ne v tem, ne v onem bolniškem razredu. Da se endo-larski bolniški sklad, v katerem je primeroma ravno toliko simulantov kakor v tem ali onem višjem razredu, še najbolje drži, in da ni nikoli izrednih doklad zanj, je pripisovati njegovi popularnosti. Vsakdo mora pri-poznati to, da je v endolarskem bolniškem razredu pretežna večina članov in članic v vsaki naši podporni organizaciji. In čim večje je število prispevajočega članstva, tem laže je zmagovati izdatke. Kdor misli, da je v endolarskem razredu manj bolnikov, se moti. Ljudje, ki so zavarovani v endolarskem razredu, so ravno tako podvrženi boleznim in simulantstvu kakor po drugih višjih razredih. Za tistega, ki plačuje svoj prispevek za en dolar bolniške podpore, je le-ta ravno tako dobrodošla kakor za onega, ki plačuje za dva ali tri dolarje dnevne podpore. Iz tega sledi, da ni pripisovati potrebe izrednih doklad toliko simulantstvu ali po-tajevanju članov in članic kolikor razliki v številu zavarovanih v raznih bolniških skladih. Zdravilo za to bolezen, namreč za bolezen neprestanih izrednih doklad v vseh višjih razredih bolniške podpore, je odprava le-teh. Z odpravo vseh višjih bolniških razredov bi bili odpravljeni tudi neprestani primanjkljaji, bi bile odstranjene tudi večne izredne doklade. V bratskih podpornih organizacijah je predvšem treba enotnosti v vseh ozirih. V biiatskih podpornih organizacijah mora biti izključeno vse, kar daje oporo tej ali oni verski ali politični zaslombi v njih. Enotnost, vzajemnost, ekonomska samostojnost, ekonomski, izključno ekonomski značaj brez verske ali politične primesi, štedljivost na vseh koncih in krajih, pri-prostost in enostavnost, to so prilastki, na katerih mora sloneti delovanje in upravljanje vsake podporne ustanove. Ob sedanjih okolščinah pa je to dandanes skoro nemogoče za eno samo bratsko podporno organizacijo. Kajti premožnejši ljudje, ki bi radi vlekli večjo bolniško podporo in ki lahko zmagujejo višje prispevke, bi zapuščali le-to ter pristopali drugim, kjer bi se jim nudile večje ugodnosti in pravice. Dandanes mora ena uvajati vse, kar nudi druga. Kompeticija med preštevilnimi podpornimi ustanovami jo sili k temu. Ali s tem lezejo vse v čedalje večje težko-i" če, ki utegnejo nastati tako velike, da bo njihno poslovanje docela onemogočeno. Bolniško podporo je treba tako urediti, da bo enotnost, popolna enotnost v bratski podporni organizaciji. Uveden naj bi bil le en bolniški razred. Izkušnje še ne preveč stare preteklosti nam dokazujejo, da ni bilo nikakšnih izrednih doklad, dokler so se podporne organizacije držale tega načela. En bolniški sklad, en bolniški razred, nobenih izrednih doklad za bolniški sklad. To je bilo tisto načelo. Bolniška podpora desetih dolarjev na teden je možna brez vsakršnih izrednih doklad ob plačevanju enega dolarja na mesec. To je edino zdravilo za odpravo sedanjih večnih izrednih doklad. V zadnjem času je čuti precej govorjenja in videti dokaj pisanja o raznih federacijah med našimi podpornimi organizacijami. To nekaj pomeni. To nam razločno in jasno dopoveduje, da ni nekaj v redu pri teh naših ustanovah. Delegat je in delegatinje teh federacij se shajajo na posvetovanja zdaj tu, zdaj tam. Uspehov pa le ni opa^ žiti nobenih. Saj jih tudi ni pričakovati, dokler bomo izkušali postaviti bolnika na noge; brez radikalne medicine. Ce mislijo voditelji ozdraviti sedanji žalostni položaj naših podpornih organizacij brez enotnosti, brez vzajemnosti, brez ekonomske podlage, brez gospodarske samostojnosti, so vsa tista shajanja, so vse tiste federacije brez vsakršnega pomena. Le to nam dokazujejo, da žuli nekaj vsako našo bratsko podporno organizacijo, pa iščejo vse bolne zaslombo druga pri drugi. Nisem zoper takšna posvetovanja. Potrebna so in uspešna bi bila, če ne bi izkušala ozdraviti bolnika brez potrebnega zdravila. Vsako bratsko podporno organizacijo žj.ili nekaj, hudo žuli, sem rekel. Odkritega priznanja pa še ni bilo doslej od nobene strani. Merodajni činitelji prikrivajo nekaj. Ne upajo si prav stopiti s tisto boleznijo na plan; radi bi jo ozdravili, ne da bi članstvo to opazilo. Tiste razne federacije so njihna kamuflaža. Toda prejalislej bodo morali priti na dan. Da bi le ne bilo prepozno ! Upravljanje vseh naših podpornih organizacij, vseh naših bratskih podpornih organizacij sloni na enem in istem sistemu. V bistvu so si vse enake. Da pa bolj vleče, imajo še posebe ta ali oni privesek, to ali ono nepotrebno “’navlako. Ene apelirajo s svojimi verskimi določbami na versko razpoloženje naših ljudi, druge imajo to ali ono politično vabo na svojem trnku. Tisti, ki žele imeti podporno organizacijo za drajno svojega verskega prepričanja, gledajo, da ne izgubi ustanova tistega verskega lica, in taki, ki bi brez podporne organizacije ne mogli vrteti svojega političnega kle-petca, si na vso moč prizadevajo obdržati kontrolo v dotični bratski podporni organizaciji. To povzroča cepitev, prepire in zdražbe. Tisti motivi so tudi odgovorni za tolikšno število bratskih podpornih organizacij med našimi ljudmi tu v Ameriki. Tisti motivi so ustvarili preveliko število glavnih uradov in preveliko število krajevnih podpornih društev po posameznih naših naselbinah. To trditev potrjujejo tudi že mnogi ponesrečeni poizkusi za združitev vseh naših podpornih ustanov v eno samo veliko podporno skupino. Poizkušali so to ob vseh obstoječih napakah, namesto da bi najprej vzpostavili enotnost, vzajemnost, gospodarsko samostojnost in nepristra-nost. Kadar pride ta ali ona naša podporna organizacija v neljube zagate, se vselej oziramo le na bolniške sklade. To je sicer na-avno, zakaj, p o s m r t n i n s k i sklad mora biti tolikšen, kakor ga zahteva tozadevna državna določba. Ali zdi se mi, močno zdi, da. bi se morali ozirati na vse sklade, kadar hočemo ozdraviti celokupno skupino, celo telo. Kajti po današnjih razmerah in okoliščinah bolehajo naše podporne ustanove na celem telesu. V posmrtninski sklad plačuje članstvo neprestano in nepretrgano do svoje smrti. Po tem načinu se mnogokrat dogodi, da ta ali oni član preplača znesek tiste posmrtnine, za katero je .zavaroval svoje dediče v svojem smrtnem slučaju. Njegov prispevek v ta sklad je vedno isti. Njegovo plačevanje nima ni-kakšnega pomena zanj samega. In ves tisti denar gre v posmrtninski sklad, s katerim delajo dobičke drugi, povsem tuji ljudje. Z njegovim denarjem delajo dobičke korporacije, bogate korporacije, pri katerih imajo naše podporne organizacije vložen denar posmrtninskega sklada. To ni v smislu bratskih organizacij. To je v smislu bogataških zavarovalnih družb po tej deželi. Naše bratske organizacije še bolj izkoriščajo svoje članstvo v zadevi posmrtninskega sklada. Zavarovalne družbe si lepo razdele dobiček med sabo v obliki mastnih dividend in tudi zavarovanci dobe nekaj drobtin od tega. Pri naših podpornih organizacijah ni tega, ne onega. Članstvo plačuje svoje mesečne prispevke, da delajo dobiček velike korporacije. Naše jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki imajo nad 15 milijonov dolarjev tako naloženih po naši deželi. Ponekod je ta denar varno naložen. In tudi nosi obresti. Ali nobenega haska nima od tistih obresti plačujoče članstvo. Ponekod pa ni ta denar posebno varno naložen, kakor je razvidno iz raznih poročil. Nekatere korporacije, pri katerih imajo naše podporne organizacije denar naložen, niti obresti ne morejo več cdrajtovati. Ta stran, ta plat naših podpornih organizacij je tudi slaba in bolna. Kdor trdi drugače, izkuša ali prikrivati to dejstvo članom in članicam, ali pa ne vidi prav. Ne samo vprašanje bolniških skladov, nego tudi posmrtninski sklad potrebuje prav korenite preuredbe in preosnove, ki bi bila po mojem mnenju naj popolnejša, če bi skupna jugoslovanska podporna vzajemnica določila samo eno posmrtnino in pobirala pri članstvu prispevke za vsak smrtni slučaj posebe. S tem bi bila odpravljena velikanska krivica, ki se godi sedaj članstvu vseh naših podpornih ustanov v tej c}e-želi. S tem bi bila tudi dosežena gospodarska samostojnost skupne podporne ustanove. Zanjo bi ne bilo nobenega strahu pred gospodarskim polomom raznih korporacij, pri katerih je sedaj vložen članski denar, in članstvo bi plačevalo dve tretjini manj, kakor pa plačuje sedaj. Morda bo kdo mislil, da so ti moji nasveti nekakšne sanje, nekakšna fantazija. Pa se moti, če tako misli. Ideja je že tako-. rekoč zasejana med nami. Naša (Dalje na 6. strani) Rado Murnik: JARI JUNAKI MIHA MUHA (Nadaljevani«) “Ali ni lepa?” je vprašala kuharica. Pričakovala je navdu šeno zahvalo od Muhe. Toda on se ni niti genil! “Rad bi jo imenoval za kraljico svojega želodca,” je odgovoril namesto njega Živko, “in še rajši bi se nemudoma združil ž njo!” “Saj imaš rebrca!” ga je zavrnila Lucija. “Veste kaj,” se ji je odrezal Živko, “meni se prav zdi, do imate o rebrcih prenapeto stroge pojme, ker menda mislite, da izgube dobri okus, če se jih drži le količkaj mesa.” “Jezik za zobe!” v “Prav imate! Dober svet—pol premoženja,! če ne bi imel svojega jezika za zobmi, ne bi imel nikdar nič dobrega v ustih!” “Sneda grda! Vse bi pomašil sam!” “O, vsega ne! Da bi dobival le tretjino onega, kar nosite na mizo, pa ne bi bil vedno v sredi tako votel kakor prazen strah!” “Zvečer ni zdravo mnogo jesti,” je ugovarjala kuharica. “Zahvaljujem se vam najtopleje, da tako materinsko skrbite za zdravje Markotovo in moje. Vaša krščanska dolžnost pa je, da se tudi pobrigate-za gospoda Muho! Njega hodi vsako noč tlačit mora; ker mu nakladate take tovore, pa revček komaj diha,!” “Drugega te ni kakor dolg jezik,” se je togotila kuharica in jezno odhitela. Zastonj je pričakovala zaslombe pri hlapcu. Živko ga je namreč z rahlimi brcami pod mizo opominjal včerajšnjega pouka. Miha Muha pa se je lotil z opravičeno navdušenostjo svoje večerjice. Dostojanstveno’ in samozavestno je sedel za mizo kakor kura, ki vali jajca. V eni roki vilice, v drugi nož, tako oborožen je užival z razpetimi nosnicami nadobudne dišave veličastne klobase in začel v sanjavem koprnenju premikati svoje mogočne čeljusti. Počasi jo je razparal, jemal kos za kosom, ga požiral najprej z očmi, ga popihal, zazijal kakor stara kača in v prijetnem blaženstvu porinil žrtev v brezdno, cmakal kakor pujsek, pomikal in pogoltnil tečni grižljaj. Res lepo in izpod-^tudno ga je bilo gledati! “No, ali ni bilo dobro?” je prišla vprašat Lucija čez nekaj časa. Pa tudi zdaj ji ni odgovoril hlapec ničesar! V hudi zadregi je buljil na svoj prazni, polizani krožnik in si trebil korenjaške zobe. Kuharica ga je motril^ vsa presenečena. Vendar ni rekla ne bev, ne mev, ampak je pograbila z mnogim ropotom krožnike in odjadrala bridko razžaljena k svojemu ognjišču. “Izvrstno ste se premagovali!” je dejal Živko Muhi, preden je naju zaprl v podstrešno sobico. ‘‘Kdo bi pa tudi zaradi zanikar-ne krvave klobase prodajal lepšo bodočnost! Želiva vam uspešno zabavo z duhom! Lahko noč!” n?. “Kaj si imel v telovadbi, Marko?” me je vprašal Živko v najini spalnici. “Izvrstno! To je bil namreč edini svetli biser mojega malo sijajnega izpričevala!” “Lep talent, no! Vsa čast! Tudi jaz znam dobro telovaditi Škoda bi bilo, če bi zanemarjala take darove. Znaš tudi kaj prida plezati?” “Pa še kako!” “To me veseli! Miha Muha naju zapira vsak večer kakor dvoje anarhistov. Nocoj jo pa le pobriševa malo 'v zlato prostost!” Prekanjeni šalogoj je segel pod slamnico in potegnil izpod nje dolg, močan konop in veliko brado iz prediva. Izpod postelje pa je privlekel bergle in pošasten črn klobuk, narejen iz sladkorje-vih zavojev. Tiho sva čakala, dokler ni nočni čuvaj oznanil desete ure. Ko sva se okrepčala z kozarcem limonade, se nama podjetje ni zdelo nič več tako nevarno. Gospod Kolarič je prejkone tarokiral pri Žejni žabi. Pomočnika Jurija tudi ni bilo doma. Bogve kje je vzdihoval za svojo Fani. Hlapca sva videla gredočega skozi vrt v, bližnjo krčmo, da si kupi svoj liter korajže. Kmalu po desetih je zavil Živko svoja dramatična pomagala v rjuho in zagnal vse skupaj skozi okno. Dolgi konopec pa je dobro privezal za železen klin na podoknjaku, se spretno spustil ob vrvi na vrt in povabil še mene za sabo. Skrila sva se za drvarnico na dvorišču. Ondi si je Živko poveznil čudni kalpak na glavo, si privezal dolgo sivo brado in si ogrnil belo rjuho. Že zdaj, brez bergel, je bil strašno lep duh. Tiho sva čepela v temni senci. Oddaleč sva videla razsvetljeno okno Lucijine sobice v prvem nadstropju. Marljiva kuharica je bržkone še kaj šivala. Ni trajalo dolgo, že se je vračal topoglavi Miha Muha skozi vrt. Naglo se postavi Živko na bergle, jaz pa mu pomagam, da se ob tem kje ne zahomota v rjuho. Skozi raztrgane oblake mežika luna in strahotno obseva belo prikazen, ki tiho, kakor v zraku pljuje proti hlapcu. Mihi Muhi od strahu zastane noga, ko ugledajo njegove široko odprte oči velikansko bradato pošast. Uklekajo mu' drhta^a kolena, lasje se mu ježijo, kloni mu glava. Duh pa mu z oglodanim rebrcem potrka na potno čelo in ogovori babjevernega junaka z zamolklim mrtvaškim glasom: “Otrok prahu! Kaj motiš mir mojih kosti?” Miha Muha zatrepeta močneje in, le še napol živ, ne more črhniti nobene besedice, niti se ne upa pogledati duha natančneje. “Nikar se me ne boj, sin Adamov!” ga izpodbuja prikazen “Prav dober duh sem in prinašam ljudem le srečo!” “Oh, gospod strah!” blekne Miha Muha naposled. “Ce me ubogaš, ti izpolnim katerokoli željo. Ampak samo eno! Cesa zatorej želiš?” “Bogat bi bil rad, bogat, če ne zamerite, častiti duh!” vzdihne Miha Muha, ki so ga nekoliko ohrabrile prijazne besede ljubez- njivega duha. “Koliko bi pa rad?” vpraša votli glas. “Dober mernik cekinov!” poprosi Miha Muha ponižno. “Prav lepo vas prosim, gospod duh ... in nikdar vam ne pozabim tega, če mi ustrežete! In storim vam vse . . . kar zahtevate . ., vse, |nja na vrat, da ja odskočil na i stran, a tisti hip je ostala ar-i - mada strahov bližje pritisnila. 1 Pomagači so pometali orodje ’jvstran in jo pocedili po cesti, , in ko je Janez videl, da je ostal ? sam, jo je ucvrl za njimi. 1 Strahovi so se še nekaj časa vrteli okoli napol izkopane jame in povzročali čudne mrtva-3 ške glasove, da iskalci zaklada i niso upali nazaj. V tem so na-i* šemljeni fantje hitro izgrebli ; tam zakopani kotel in ga odnes-! li s seboj. Ko je okoli kapelice vse utih- - j nilo, so se kopalci zaklada zopet - oprezno približali. Pa groza: na mestu, kjer bi moral biti za- 1 klad, je zevala velika luknja in * natančno se je poznalo, da je bil prej tam velik kotel. Za-;klad jim je bil torej pred no- •!som odnešen in Janez se je zjo-1 kal kot malo dete. Ko je prišel zopet nekoliko k sapi, je dejal 31 svojim tovarišem, da je moral ’ biti zaklad iz časov francoskih ? vojsk, morda blagajna cele francoske armade. Drugače pač ’ ne bi bil prišel strašiti vojak na konju! ■ Žalostni so odhajali in med ? potjo so se dogovorili, da bodo > pazili na ljudi v bližnji in dalj- ■ ni okolici, če bodo mogli pronaj-1 ti, kdo jim je zaklad pred nosom ukradel. Godec in poma- • gač se sicer niso brigali za to ; obljubo, le če so prišli z Janezom skupaj, so mu govorili ta-j 1 ko, d a je njemu ugajalo, zakar 1 jih je ta seveda gostil s slivov* ’ ko. - Janez je bil seveda odločen, da najde tatu, ki ga je pripra- 1 vil ob zaklad. Sodil /je tega in 1 onega bogataša, toda pravega ' ni mogel nikoli za gotovo zadeti. Posebno na piki je imel vinskega trgovca v Kaplji vasi in za ves svet ne bi bil pokusil " v gostilni vina, če bi vedel, da ; je kupljeno od njega. Na sumu je imel tudi mesarja iz Lahovč, ki je bil šaljivec in je vedel za Janezove muhe. Nekoč sta se srfečula in mesar je Janeza vprašal, zakaj ne pri de nič okoli, češ, da ima več žag za nabrusiti. Janez pa mu je zabrusil: “Najprej mi daj, kai je mojega, potem bom pa prišel žage brusit!” Šaljivi mesar pa mu je odgovoril: “Jaz nimam veliko, ker nisem dosti dobil, drugi imajo več, pa vseeno sem ti pripravljen dati 600 kron, da bova zo pet prijatelja!” Janez pa se ni dal tako poceni odpraviti in je dejal, da manj ne vzame kot 4,000 kron. Dobil jih seveda ni in tako je ostalo pri starem. Od vsakega, ki ga je sumil, da je bil udele-J žen pri tatvini njegovega zaklada, je zahteval, kadar ga je vi' del, da naj mu da, kar je njegovega, in žage bi mu ne bil nabrusil za noben denar. Ukradeni zaklad mu je šel tem bolj po glavi, čim starejši je bil. Preračunal je tudi, da je moralo biti v ukradenem kotlu najmanj 116,000 goldinarjev. To je bilo vredno že precejšne merice jeze j i Še na smrtni postelji je Janez q ponavljal: “Dajte mi nazaj, kar1^-je mojega!” Svojim prijate Ijem pa je v testamentu naro čil, da naj si njegov delež pošteno razdelijo, kadar se tatovi zaklada izpreobrnejo in vrnejo, kar ni njihovega. o--------------- K depresiji v naših podpornih organizacijah (Nadaljevanje Iz 5. strani) samostojna podporna društva jo predstavljajo če že ne v polni meri, pa vsaj delno. Z vpeljanjem takšnega sistema po vseh naših podpornih ustanovah bi pa šlo prepočasi, morda tako počasi, da bi bilo vse1 takšno plemenito delo zastonj, ker bi morebiti večina sedaj obstoječih ustanov prenehala poslovati. Če hočemo zares imeti ves jugoslovanski živelj v tej deželi spojen in združen v eno veli- jSamo kaj takega ne, kar bi bilo zoper božje in človeške zapovedi!’ “Poslušaj tedaj, sin prsti!” de glas kakor iz rake. “V deveti deželi ti živi star prijatelj, katerega pa ti ne poznaš. Več mernikov ima suhega zlata in dragotin vsake bire. Vse to dobiš po njegovi smrti ti sam. Potrpi in čakaj! Saj zdaj še nisi vreden tolike dobrote, si še prevelik grešnik! Za pokoro ti ukazujem, da deliš vselej kosilo in večerjo pravično na tri čisto enake dele Marku, Živku in sebi ter ne sneš samopašno vsega najboljšega sam!” “Bom, gospod duh!” obeta Miha Muha. “Zdaj pa stopi pod okno Lucijino, zaženi peska gori, štej tiho do devetdeset in oponašaj prav na glas mačji mijavek, ne daj se pa motiti po ničemer! In zgodi se, kar se hoti, le stori vse, kar sem ti zapovedal, in molči, molči o vsem, sicer ne pomaga nič; [ vse bi bilo zastonj in ti ne dobiš nobenega počenega cekina! Sreča in mir tebi, o Miha Muha!” Bela prikazen izgine v temi za drvarnico, Miha Muha pa se oddahne prav globoko, si otare pot raz čelo in nemudoma krene proti drugemu ogalu pod Lucijino spalnico. “To bi storil prijaznemu duhu vsak večer tudi za pol mernika cekinov!” se' namuza zadovoljno in zažene perišče peska na zaprto okno. “Kdo pa je?” zavpije Lucija nejevoljno in odpira. “Mijav!” se oglasi Miha Muha pa začne naglo in tiho šteti, ne vedoč, da Lucija kar ne more trpeti mačjega mijavkanja in da jo je Živko že večkrat dražil s takimi podoknicami. “Jaz ti že pokažem!” se razjari in izlije polno vedrico vode na vasovalca. “Ves dan ne privošči človeku dobre besede, ponoči mu hodi pa še nagajat! Mi ne greš? Šema neumna! Ali te luna trka?” “Mija-av!” zapoje po ukazu dobrotljivega duha iznova Miha Muha ves moker in pridno šteje od šestdeset dalje. “Še nima dosti ta grdoba neumna!” se togoti Lucija. V hudi jezi razlije nad trdovratnim mijavkačem vedro pomij, katerih je imela vedno pripravljenih za porednega Živka. “Kar izgubi se, ti šalobarda trapasta, prismojena! Da te le sram ni, sram! Talko star, pa še takoi otročji! Ali se ti je res zmešalo v glavi ali kaj ?” •Miha Muha zamijavka tretjipot, zdaj pa že precej žalostno. Tedaj midva z Živkom tiho odneseva pete in srečno splezava v spalnico. Čudoma se je čudil drugo jutro gospod Kolarič in dolgo majal z glavo, ko mu je ovadila kuharica, kaj je uganjal hlapec snoči pod njenim oknom. Vendar sta se umirila takoj obadva, ker jima je Miha Muha modro poudarjal, da ni nameraval nič hudega, in obetal, da ne bo mijavkal nikomur nikdar več. Živko in jaz pa sva odslej rasla kakor konoplji, ne samo na duhu, ampak tudi na telesu, zakaj po bratovsko je delil Miha | Muha z -nama deleže iz kuhinje Lucijine, tiho in vdano pričako-vaje obljubljenega bogastva iz devete dežele. $ (Konec.) -O- ------------O Mihael Krivec: Dajte nazaj Janezov delež Romšakov Janez je bil dobei človek, le doma fla kmetiji mu ni dišalo delo. Najrajši je hodil iz kraja v kraj in brusil žage. S tem se je preživljal in si še kakšno kronico prihranil za druge potrebe. Za ženske mu ni bilo in tako je ostal vse življenje samec. Bogatine pa je naravnost sovražil, ker jih. je i sodil, da so si pridobili svoje premoženje po krivici ali pa da j so kje našli in izkopali zaklad. Najrajši se je Janez pogovarjal s takimi, ki so presedeli po nekaj mesecev ali let v ječah. Prepričan je bil, da razni tatovi in rokomavharji vedo, kje so zakopani večji ali manjši zakladi; v ječah se taki ptiči med seboj marsikaj pogovore. S takimi bivšimi jetniki se je torej Janez zelo rad pogovarjal in b! jih bil poslušal po cele dneve. Nekoč se je sešel z muzikantom, ki se je bil pravkar vrnil iz zapora na ljubljenskem Žabjeku, kjer je presedel šest tednov zaradi nekega fantovskega pretepa. Godec je bil navihan, kakor so te vrste ljudje že po navadi, in si je hotel nekoliko privoščiti lahkovernega Janeza. Zaupno mu je povedal, da ve za velik zaklad, o katerem je zvedel od sojetnikov v zaporu. Do-tični zaklad da je zakopan pri kapelici, ki stoji v kotu pri okrajni cesti, katera vodi iz Kamnika proti Kranju, tam kjer se vozna pot odcepi proti Vodicam. Ponudil se mu je za pomočnika pri vzdiganju zaklada in ga je naučil tudi nekih latinskih besed, ki jih sam ni razumel, za zaklinjanje hudobnega duha. Take besede so neob-hodno potrebne, da se preplaši hudobca, ki čuva zakopani zaklad. Dogovorila sta se, da gresta kopat zaklad čez teden dni, ker takrat je bila še premlada luna, in da si ga bosta pošteno razdelila. Janez je bil zadovoljen, nagradil je godca s petimi kronicami in ga še pogostil z jedjo in pijačo. Domenila sta se na- tančno, kateri večer bo najboljši za kopanje ijaklada, nakar je Janez odšel po svojih vsakdanjih poslih. Navihani gcMec je imel ves teden časa, da^fe uredil vse potrebno za zabavno ponočno predstavo. Svoj načrt je povedal vaškim fantom, ki so mu bili takoj pripravljeni pomagati pri komediji. Na označeno mesto pri kapelici so zakopali penzijoniran kotel, ki je svoje-časno služil za prešičjo kuho. ter so vse znake svoje aktivnosti previdno zakrili. Domenili so se tudi natančno, kdaj in na kak način bodo fantje igrali strahove. Na določeni večer je prišel Janez h godcu že v mraku, da se pripravita za veliko podjetje. Po godčevem priporočilu je Janez najel še dva pomagača, nakar so se vsi štirje, oboroženi z rovnicami, lopatami in drugim za kopanj? zaklada potrebnim | orodjem podali proti kapelici. Domenili sc) se, da se delo začne in dovrši med 1L in 12. uro zvečer. Komaj je ura v cerkvenem zvoniku udarila 11, so že zaropotali krampi in lopate pri kapelici. Komaj pa so možje kopali par rninnt, se je začul v okolici čuden šum. Nekje iz teme prileti suha veja, od drugod kamen, končno zažvižga med kopače še goreča baklja Janez je z roko miril pomagača, češ, da naj se nič ne bojita ampak vztrajno kopljeta. Naenkrat pa se iz teme pojavi jezdec na belem konju, se zažene naravnost proti Janezu, in mu \ tujem jeziku ukaže, da se naj vsa družba takoj odstrani. Ta je hitro začel izgovarjati čudodelne latinske besede, ponovil | jih je večkrat, toda izdalo ni nič, jezdec je čimdalje bolj silil vanj. Nato mn .)’e začel v domačem rotiti roke, noge in oči. pa tudi to ni nič pomagalo. Strah je na belem konju plesal okoli kopačev in iz teme se je pričenjala zgrinjati velika i množica manjših strahov, ki sicer niso jezdili, zato pa niso bili nič manj strašni. Janez je vzdignil rovnico in zamahnil po vsiljivem jezdecu; zadel je ko- ko bratsko podporno organiza-i cijo, potem je treba odrediti splošno glasovanje po vseh ustanovah hkrati za r a z p u s t in vztalitev vseh podpornih organizacij, za povrnitev vsega vplačanega denarja v posmrtninski sklad in za ustanovitev nove, vzajemne, nepristranske, enotne, gospodarsko neodvisne podporne jugoslovanske organizacije v smislu gornjih načel. Drugače ne more biti združitvena ideja nikoli uresničena. Drugače ne morejo naši ljudje nikoli imeti pravičnosti pri svojih podpornih organizacijah. Zvonko A. Novak. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Kralj je sprejel kumstvo desetemu sinu, posestnika Franca Zamide v Uršnih selih pri Novem mestu. Pri krstnih obredih je zastopal kralja komandant novomeške garnizije, polkovnik Vaclav Die. V okolici Rogatice v Bosni je gnal seljak Savčič vola skozi gozd, ko je nenadoma planil iz grmovja proti njemu medved. Vol se je splašil, se iztrgal iz kmetovih rok in pobegnil. Medved je zato napadel Savčiča, ga vrgel na tla ter udaril s taco po glavi, tako da mu. je potegnil skoro vso kožo z lasmi vred z glave. Poškodoval ga je tudi na levem kolenu. Medved je nato pustil svojo žrtev na tleh ter izginil v gozdu. Tri ure kasneje so našli drugi seljaki nezavestnega Savčiča in ga prenesli v Iiogatico. Orožniki in kmetje zasledujejo sedaj medveda, da bi ne povzročil še več nesreč. Ce pijanec zabrede ponoči v sosedovo hišo. V Temerinu se je nedavno pripetila komedija zmešnjav, ki je imela hude posledice. Krojaški mojster Štefan Palinkaš je bil povabljen na neko večerjo. Ko se je pozno ponoči močno vinjen vračal domov, je zgrešil svoje stanovanje in zabredel v sosedovo hišo. Pes je z lajanjem zbudil stanovalce, ki so v temi pošteno naklestili nepovabljenega gosta misleč, da imajo opraviti s kakim vlomilcem. Ko so po ataki prižgali luči, so spoznali v namišljenem vlomilcu soseda Pa-linkaša,ki je hudo ranjen inpo- i f2a tolčen ležal na tleh. P0^ J*®5 .;o zdravnika ter nočnega U5 spravili v bolnico. V okolici Bučke so se P1 j dnevi zaključili s točo, % grozdje—zadnjo nado obi$ 55.^ :a in zadolženega k"1 ! skoro popolnoma uničila, ^ pa, kar je še ostalo na tr^„. j, pa segnilo. Ajda je prav tako fižol in drugi r 0, j pridelki. Najbolj so 5^ po toči sledeči kraji: ^(lt, h;„ Trebeže, Legarje. Gurca, *lAt ca, Sela, Križe, Jesenice, t in Raški vrh. Že na Vid°' je toča potolkla in žit® L komaj za seme. Fižola ' ^ _ ■ suše ne bo skoro nič, k°r“' prav tako brez strokov. s je s sadjem. Sena je P® E. manj kot druga leta, ot“ ^ sploh nič ne bo. Za ži'lC ^ ^ ne dobi nič, ljudje so j° j ’ ; klati, ker nimajo dovolj o _ - lavee Kadarkoli se vam nudi P spregovorite dobro besedo & Pfty vzorno, gospodarsko trdfl° . pristransko J. S. K. pjer GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVJI SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI . Je najbolj razširjen sl°*JJ „ list v Ameriki; donaša v“Vjj| jj nje svetovne novosti, n8j0|i>' Izvirna poročila iz stare vine; mnogo šale in romanov najboljših pisat' Pošljite $1.00, in pričeli ga bomo poS^* Vsagpisma naslovite ***’ GLAS NARODJ 216 W. 18tli St., New York' 'Vela [dfHa lila hi ne n A ’ 'kve j69 še; * b Nh K 1 ha 'ISKOVlf od najmanj^ do največje1 društv. in posamezn' izdeluje lično moderna # venska unijska tiskaj Ameriška Domov11 61 1 7 ST. CLAIR A .0 CLEVELAND,OH> •''J -Jt PREGLEDE KJE ŽIVlTč v Kanadi ali Združenih Državah 0S1 -‘H’ jc zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete p^0 Slovenskf Javni Notar ^ ^ 5400 Butler Street Pittsburg*1' , j lideluje pooblastila, kupne poj«dbe, pobotnic« »aake vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, hoditi i.» Am*' stari k ral. Pišite ali pridite osebno. i » ' "tl tmuuummmummmmumanumsmumumsxmumunuJ 'h,