KRANJSKI ZVON
^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
^sr^^\ \Izdaja: mestni župni urad v Kranju. /Y (J I Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1938. Št. 1.
Posamezna štev. 1 Din.
K bilanci naše župnije.
Vsako leto podajamo župniki v začetku lela sta-
ls''ko o gibanju prebivalstva iz pretočenega lela. Ko letos sestavljal suhe številke naše farne bilance $i I. 1937.. mi je nehote prišlo na misel, da bi primerjal Se(huije razmere v župniji z onimi pred sto leti. Ko sein začel nato brskati po starih zapiskih in knjigah, k* primerjati sedanjo statistiko z ono pred 100 leti, Polije duhovno in moralno življenje z onim pred 100
eh' v naši župniji, so se pokazale precej zanimive po-*eze zgodovinskega razvoja v naši župniji.
Sto let, to je na eni strani dolga doba, na drugi
t£nii pa današnji stari rod po svojih starših še sega ***aj v dobo 1. 1837., saj imamo v kranjski župniji še "''kaj živečih oseb. kateri I. s Jarš i So se še spominjali J*a razmere in osebe, ki so živele pred sto leti v Kranju 111 okolici. Današnji čas in današnji duhovni obraz naše *llPnije je pač v mnogih ozirih zelo; zelo odvisen od
"hovnega ustroja, ki je vladal pred sto leti v Kranju.
Pred sto leti. 1837. je# štela kranjska župnija ,02 duš. Teh 2800 duš je oskrbovalo z duhovno hrano
^oliške vere 8 duhovnikov in sicer t) aktivnih in 2 ^zi j on i rana! Takrat je v Kranju župnikoval eden 1aJholj znamenitih župnikov naše župnije, Avguštin • hlga, ki je bil prej opat samostana v Kostanjevici, ^koder je prinesel s seboj znamenito samostansko P*|ižnico, ki se sedaj nahaja v kranjskem župnišču. } dušnem pastirstvn so mu pomagali 3 kaplani, en vi-^ar in en kurat na Primskovem in še dva penzionista. j ft|H>s šteje naša župnija okrog 7000 duš, katero oskr-,ui°jo 4 duhovniki v dušnem paslirslvu in dva kate* Če bi hoteli danes kranjsko župnijo tako oskrbeti miki, kakor je bila pred sto leti, bi morali imeti V župniji še najmanj toliko duhovnikov, kakor jih je sedaj!
Smartin pri Kranju tvori danes s Kranjem že skoro n° celoto. HUj del mesta Kranja spada tudi pod žup-Šmartin. Danes šteje šmartinska župnija okrog j 00 duš, katero pastirujeta le dva duhovnika. Pred sto ,e*'je štela šmartinska župnija 2861 duš, takrat je bila ,a z,|pniju večja kot kranjska, pastirovali pa so tam 4 WiQVniki, en župnik in trije kaplani.
V I. 1937. je bilo v kranjski župniji rojenih 137 otrok, med temi 10 nezakonskih. A7 mestu samem je bilo rojenih le 51 otrok, v okoliških vaseh pa 106.
Porok je bilo I. 1937. v domači župni cerkvi 89, drugam se je šlo poročit 19 parov, od drugod je prišlo v Kranj k poroki 12 parov, tako je torej bilo domačih porok 96. Oklicanih pa je bilo lani 120 parov.
Mrličev je bilo lani v kranjski župniji 63, med lemi 10 odraslih nepreviden i h. Nepreviden i so skoro vsi umrli nagle smrti, zadeti od kapi. ali pa je nagla nesreča in smrt onemogočila prejem sv. zakramentov.
Sv. obhajil je bilo 1. 1937. razdeljenih v kranjski župniji v celoti 103.303 in sicer v župni cerkvi 83.942, v Murijanišču 10. 357, na Primskovem 5.324. v gimnazijski kapeli 3.820, v roženvenski cerkvi 1.150, v Delavskem domu 910. v 1. 1937 je od I. 1936 zaznamovati napredek v številu prejetih sv. obhajil za 8.831 več.
L. 1837, torej pred sto leti, pa je bilo v naši župniji rojenih 81. med temi 2 nezakonska; poročenih pa je bilo pred sto leti 28 parov. Mrličev pa je štela kronika 89 in med temi le dva neprevidena radi nagle smrti. Pred sto leti je bilo zdravstveno stanje v naši župniji mnogos labše kot je sedaj, ker je takrat v tako mali župniji umrlo 26 oseb več kol sedaj na leio.
Podajmo tem suhim številkam nekaj mesa in krvi,
V naši župniji je lani prišlo na en tisoč prebivalcev prebližno 22 rojstev, pred sto leti pa je prišlo na en Hsoč luš oa rojstev. Če pa pomislimo, da prihaja sedaj v našo župnijo iz vse Slovenije polno mladih ljudi, ki si lu ustanavljajo družine, kar priča veliko štelo oklicanih in poročenih parov, saj se vsako leto poroči blizu slo parov in se še od drugod vsako lelo priseli v župnijo par desetin mladih zakoncev, potem se nam odpre tu žalostno poglavje bele kuge, ki razsaja v naši župniji. Če bi bile v tem oziru pri nas normalne moralne razmere, bi moralo biti vsako lelo rojenih najmanj 210 otrok na leto. Pred sto leti bele kuge niso poznali.
Zelo razveseljivo je veliko število sv. obhajil, ki so se razdelila v naši župniji. Če računamo, koliko bi prišlo na vsakega /.upijana na leto sv. obhajil, bi to zneslo po 15 obhajil na vsako osebo povprečno na leto. Toda ta številka je velika radi tega, ker mnogi prihajajo vsak dan ali vsaj pogosto k sv. obhajilu.
Strati 2.
Štev. !•
Zanimiva in žalostna bi bila pa tudi statistika, ki je pač ni mogoče napraviti, o tem koliko ljudi sploli ne prihaja več redno k sv. maši in koliko jih sploh več ne prejema sv. zakramentov. Kolikor je mogoče presoditi, bo v naši župniji gotovo nekaj stotin oseb, ki so suhe veje, posušene mladike na trti, ki je Kristus.
Dve fronti se vedno bolj izrazito ločita v našem narodu. In ta ločitev duhov se malokje tako izrazito kaže, kakor v naši župniji. Na eni strani raste svet-ništvo mnogih, na drugi pa skoro popoln odpad od Boga, ali pa vsaj velika mlačnost in podpiranje Kristusu sovražne fronte.
Da je v naši župniji mnogo svetniških duš, kaže vsakdanja obhajilna miza, ki jo polnijo vsak dan po Bogu hrepeneče duše, mnoge z velikimi žrtvami. Mnogi si pri trgaj o pri spanju, da morejo vsak dan k sv. obhajilu, od katerega jih ne odvrača ne mraz, ne dež, ne mrzla cerkev in ne oddaljenost od cerkve. In vsak večer, ko zunaj hrumi mesto in okolica od modernega vrvenja, se zbirajo mnogi pred večno lučjo. Prvi petki, prve nedelje v mesecu, večerne ure, molitve moških pred prvim petkom, vse to priča, da je v naši župniji mnogo duš, ki nosijo v sebi živo krščanstvo in hrepenenje po Bogu. Pa tudi naša krščanska dobrodelnost lepo cvete, kar priča, da živi v naši sredi dejavna krščanska ljubezen. Mnogo se v župniji žrtvuje v dobre namene.
Vse to so lepe strani našega farnega življenja.
Ne manjka pa žal tudi mnogo žalostnih, nad vse žalostnih pojavov, Kristusu sovražne fronte. Ne manjka velike verske mlačnosti. Ne manjka moralne mla-kuže, v katero se potaplja moderni svet. Skruni se Cospodov dan, pijančevanje se neredko opaža, zanemarjen je nedeljske službe božje raste z moderno tu-ristiko in izleti, in tudi spolne bolezni se vedno pogosteje pojavljajo...
Dve fronti...!
Pred sto leti sta se pričeli pri nas polagoma pojavljali. Stari janzenizem, ki je moril vse versko življenje v našem narodu, je propadal. Nastopal je nov rod vnetih duhovnikov, ki so šli na delo za. poživitev duhovnega življenja med Slovenci. Z veseljem in ponosom moramo reči, da je bil Kranj nemajhno središče verskega preporoda, ki se je takrat začel med našim narodom. Tedanji župnik in dekan Sluga je vneto v župniji preganjal tem« janzenizma, gojil je pogosto prejemanje sv. zakramentov, prirejal v župniji duhovne vaje ter uvajal razne pobožnosti. Svetniški Baraga je prihajal pogosto iz Šmartna v Kranj, kjer je našel tolažbe in opore; dekan Sluga, je povabil v Kranj tudi pobožnega Mihaela, Hofmana, ki je nato ravno pred slo leti izdal knjigo; „Pripomoček sv. rožni k rane Bogu in Mariji dopadljivo moliti".. Predgovor knjigi pa je napisal Friderik Baraga, ki je že tedaj misijonaril v Ameriki.
Med tem časom, ko se je pričelo med Slovenci budili krščansko življenje, pa se je porajal med našimi predniki tudi liberalizem, svobodomiselstvo, ki
je zastrupljalo predvsem našo inteligenco in premožnejše sloje. In kakor je bil Kranj pred sto leti ognjišče in žarišče novega krščanskega življenja, tako je v"
ste dni v naši župniji začelo bohotno poganjati
tudi
svobodomiselstvo, ki je odtujilo mnogo duš verskem11 življenju. In tako segajo korenine sedanjega stanja v naši župniji nazaj že sto let!
Toda naše staro kranjsko svobodomiselstvo je
bil«
bolj salonske vrste. To je bila takrat pač moda. SiceJ so si krščanstvo prikrojevali nekoliko bolj po svoje, vendar so stare naprednjake dobre in večinoma po s, mOstanih vzgojene žene za velik noč še pripravile- <* so šli kam skrivaj k spovedi, na smrtni postelji pa so kar vsi skesano in pobožno prejemali sv. zakrame te, kakor n, pr. naš veliki pesnik Fr. Prešern. 1°' njihovi sinovi in vnuki so pa v verski mlačnosti ^ tako napredovali, da pri mnogih že ne moremo ve< govoriti o kakem verskem življenju...
Najhujše zlo pa nam je povzročilo svobodomiseln0 časopisje, ki je zasejalo polno zmot, predsodkov d Cerkve in krščanstva med naš narod, ter povzroči nemalo demoralizacijo.
Toda moda starega „liberalnega, ali napredni svobodomiselstva" je začela pešati v najmodernejši d°* bi in se umikati modi marksizma, socializma in kotni*' nizma in ljudske fronte. Kar naravno se zdi, da vS oni duhovni otroci starega svobodomiselstva, ki so se odtujili Cerkvi, prehajajo v tabor ljudske fronte« marksizma in komunizma. To je danes moda. In v *e| najmodernejši modi vstaja Cerkvi in krščanstvu P°" polnoma nov sovražnik, ki je neprimerna strastnejsi ^ nevarnejši, kakor so bili stari salonski „naprednjaci ; ki so bili v jedru še vedno verni katoliki. Fronta, k' se danes organizira proti katoliški cerkvi, je sovra'/»a vsaki veri, vsaki krščanski morali in ustvarja, barn8 rizem ter propast vsake srčne kulture. In delovanje fronte že močno, močno opažamo v naši župniji.
„Pa kaj nam to piše ob razmišljanj u župnlis statistike?" Tako bo inoirda kdo vzkliknil. To pa za ker so po besedah Gospodovih nekateri med nami. K imajo oči, pa ne vidijo.ušesa, pa ne slišijo in ne spoZ najo znamenj časa....!
Med nami so verni katoliki, ki podpirajo veri *n krščanstvu sovražno  fronto.  „Kako to?" se bo začudil.
Slovenci imamo del časopisja, ki med našim 11 vodom vpliva tako demovalizujoče, kakov morda t*1^ lok je drugod. Poglejte n. pr. zadaj oglase. Tai" naravnost propagirajo sredstva za belo kugo. ^  . ., ročajo se nemoralne knjige, ki naravnost uče 1 L^, življenje. V drobnih oglasih pogosto lahko berete-ko „razočaran mož" išče družice — ločenko ali eu«' „razočarano ženo" ali pa tudi prijetno gospođica0 / družabnicO ob nedeljskih  izletih.  Pa katoliki.     . , smatrajo za dobre vernike, to puste v hišo in to P čujejo. Ali ni to slepota? ^
Drug del časopisja naravnost dela propagando. tO, da bi bilo zakonito dovoljeno ubijali nerojeno
> te
Jt
ev. 1.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
Jen.je. So delavske organizacije, ki v svojem „prometnem" delu vidijo glavno nalogo v tem, da »razšvet-Jl'jejo" delavstvo, posebno delavske žene, za. to, da bi bile vse za to, da se ženo osvobodi zakonskih vezi, a bi dobila svobodo moriti nerojeno življenje.
To časopisje in ta tisk vse delo katoliške cerkve, ^e napore katoliške duhovščine, omalovažuje, osumni-Cl z grdim podtikanjem, oblati z izmišljenimi in laž-"j'vinii senzacijami, seje med ljudstvom mržnjo in iVraštvo do vsega, kar je katoliško, zastruplja z ne-llloralnostjo ves naš narod na najbolj premeten način, '*e se duhovnik udejstvn je na socialnem polju, da po-svojemu narodu, že ga razupijejo kot „kapitali-
še se bolj posveti molitvi, pa kažejo, da je „špan-
!** lenuh", ki nič ne dela koristnega za narod; če se 0r' za praznovanje Gospodovega dne, že zavijajo, da V.'^i le delavca, ne pa kapitalista; čimbolj duhovnik e'ft za cerkev in svoje ljudstvo, tem več laži in suni-.!cei1.ja  nakopičijo proti njemu, „vzoren duhovnik" I"*1 je le oni, ki  v miru pusti  volkove, da trgajo re(Io, le oni, ki gre čez drn in strn v „strpljivosti" (?!) °nimi, ki podirajo kraljestvo božje v našem narodu. Pravoslavju vam ta del časopisja piše same slavo-jPeve z največjimi simpatijami o odpadnikih od katove vere, le o katoliški veri, o cerkvi in duhovniku 'e bereš tam nikdar tople besede, nikdar priznanja, '"kflar objektivne resnice.
i,,  'n to časopisje podpirajo, naročajo in berejo katovi '• Žal, da — žal, katoliki. Katoliki, nad katerih za-..^'jenostjo mora Kristus jokati, kakor je jokal svoj 's "ad zaslepljenim in zakrknjenim Jeruzalemom, v    Danes je vsaj še enkrat manj duhovnikov v naših \ Pmjah, kakor jih je bilo pred sto leti. Nalog je pa l'"es mnogo več in težavnejših. kakor so bile za dušno stirstvo   pred   sto   leti.   Zato  mora  danes stopiti i ?8 o duhovnika na polje katoliški laik kot član ka-^ ^ske akcije. Duhovniki vsega dela ne zmagujemo • lJred sto leti ni bilo razen bratovščin nobene or-(|l,l|/acije. Danes imamo v župniji raznih organizacij, j jhu skoraj ne vemo šlevila. Polrebne so še verske
''lrv I
l   '-ne. potrebne so organizacije katoliške akcije, po-j  }"e so karitativne in socialne ustanove, potrebno kulturno delo. Na vseh poljih skuša Bogu in veri z V|(1žna fronta spodriniti krščanski svetovni nazor. S( - 0 je potrebno, da vsi katoliki brez izjeme danes e'iijejo, da skupno s svojo duhovščino izvršujejo v  s'°lat katoliške akcije, da se prekvasi  naš narod '^'"vem kaloliškem duhu.
^       v l,ovem 'e'u 8 pomočjo vseh onih, ki SO *e volje, rasi le v naši župniji aktivne postavke.
Župnija Kranj
OZNANITA ZA JANAUR:
Ohrezovitii.jp Gospodovo, Novo leto, ob 6. sv. maša /. bla-^"V(,|»i. ob 10.30 peta sv. maša / blagoslovom. Popoldne ob pol Pete litanije Matere Bo/je.
- Nedelja Imena Jezusovega, piva nedelja v mesecu, ob 6.
sv. mašil /. blagoslovom. Ta dan in v osmini se morejo prejeti popolni odpustki, pogoj za prejem teh je: priču jočnost pri sv. maši, molitev v papežev namen in prejem sv. zakramentov. Pop. ura motive, pete litanije presvetoga Srca Jezusovega.
h. Razglašen je Gospodovo, praznik Sv. Treh Kraljev, ob 6. sv. maša z dvema blagoslovoma, ob pol enajstih slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma, pop. ob pol treh slovesne pete litanije Matere božje.
Darovanje za župno cerkev je ta dan pri vseh cerkvenih opravilih dopoldan in popoldan.
7. Prvi petek v mesecu, služba božja po navadi. '). Nedelja sv Družine, služba božja po navadi, popoldan shod za žensko Marijino družbo.
16. 11. ned. po razglas. Gospodovem, služba božja po navadi.
Od 18. do 23. se molijo predpisane molitve za zodinjenje kristjanov in sicer ob delavnikih zjutraj po sv. maši, ob nedeljah' po litanijali.
20. Sv. Fabijan in Sebastijan, ob 7. sv. maša v Čirčičah, ob s. na Pungratu.
£.3. III. nedelja po razgl. Gospodovem, služba božja po navadi. Velikonočni pouk za može na Primskovem.
30. IV. nedelja po razgl. Gospodovem. Božja služba po navadi. Velikonočni  pouk za  (ante na Primskovem.
POROČENI PARI:
Ažnian Veneeslav, tovarniški delavec. Stara C, 13 in Golenko Cecilija, delavka, Strnžcvo. poročena 31. oktobra 1937.
Hočevar Matija, orožniški podnarednik, Rakek in Pristov Ana, zasebnica. Savski breg H, poročena 7. novembra 1437.
V ulic. Ivan, delavec. Huje 24 in Bloško Alojzija, delavka, llnjo 33, poročena 13. novembra 1037.
Brilej Jožef, pekovski pomočnik. Prešernova ulica in Kune Marija, posestnika hči Vel. Ligojna 28, poročena 14. nov. 1037.
Rozman Valentin, delavec. Srednja vas 2 in Godec Terezijo, služkinja. Puharjova nI. 4, poročena  14. novembra 1037.
Žejn Povel, strojnik, Jesenice in Kosem Amalija, delavka, klane, poročena 21. novembra 1037.
Jezeršek Franc, posestnik, Savski breg i in Bogataj Julijana, prikro jevalka, Sela 16, Žiri, poročena 21. novembra 1037.
Molj Franc, posestnik. Voglje It) in Likoznr Frančiška, posestnika hči, Primskovo I, poročena 21. novembra 1037.
Vcrhovnik Franc, uradnik. Zemun in Finžgar Jožefa, šivilja. Blejska cesta I. poročena 2t. novembra 1037.
Ješe Franc, klop. pomočnik Tržič in Žagar Ana, delavka, Prešernova S. poročena 21. novembra 1037.
Jerič Stanislav, privatni nameščenec, Ljubljana in Kočevar Frančiška, kuharica Kokrško predmestje, poročena 21. nov. 1037.
Florjančič Alojzij, hišar, Britof 30 in Kokalj Marija, posestni ka hči Letence 4. poročena 21.  novembra 1037.
Hajdnkovič Franc, tkalski mojster, Kokrški breg 7 in Pla-ninšek Ljubico, posestnika hči. Duga Bosa. por. 21. novembra 1037 na Brezjah.
Jeršin Jernej, mesarski mojster, Mencingarjev trg Id in Lovšin Ljudmila, blagajničarka. Klanec. 3, poročena 25. novembra  1037 na Brezjah.
Peternel Jožef, kovaški mojster, Strazišče 12 in M«raž Marijo, delavka,  klane 60, poročena  28.  novembra 1037.
K u nsicl j Stanislav, brivski mojster. Kranj, Bloivvcisova 27 in Dreo Angela, frizerka,, poročena 20. novembra 1037.
Šiška Franc, delavec. Kranj. Na Skali 4. in Logar Marija, delavka, poročena 5. decembra 1037.
Leban Stanislav, delavec, Primskovo 11)7 in Šinkovec Marija, delavka, poročena 12. decembra 1037.
Ukovič Alojzij, delavec, Hrast jo in Burgar Mihaela, delavka. Čirčiče  36,  poročena   12.  decembra 1037.
Klavora Adolf, šolski upravitelj. Dolina, Tržič in Rebolj Veronika,  Kranj, poročena 23. decembra 1037.
KRANJSKI ZVON
Lenčck Janko, slaščičar,   Ljubljana   in   Florjančič Štefka,
krojačiča, Kranj, poročena 26. decembra 1037.
MRLIŠKA KRONIKA:
Prevc Rika, samska posestnica, Kranj, Bleivveisova 29, umrla Si, oktobra 1937, stara 70 let.
Kolman Matiju, delavčeva žena, Primskovo 63, umrla 6. novembra 1937, stara 53 let.
Dipl. lil. Savli Hijeronim, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, umrl v Kranju, Cojzova 20, pri svojih starših 6. novembra • 1937, star 34 let.
Potušek Berta, žena brivskega mojstra, Kranj, ubožn/iea, umrla 16. novembra ,1937, stara 72 let.
Uršič Frančiška, zaschnica, Primskovo 2, umrla 21. novembra 1937, stara 77 let.
Rebolj Stanislav, otrok, Primskovo 110, umrl 22. nov. 1937.
Pavlic Ivana, vdova, Klane 14. umrla 23. novembra 1937, stara 80 let.
Zupan Martina, otrok enega leta, Rupa 16, umrla 26. nov. 1937.
Ovsen i k Jožef, posestnik, Gorenje 8. umrl 29. novembra 1957, star 69 let.
Šink Franc, sin posestnika, Čirčiee 15. roj. 19 nov. 1937, umrl 2. decembra 1937.
Sajovic Mihael, posestnik in železničar v pokoju. Gorenje 21, roj. 25 septembra 1870, umrl 18. decembra 1937.
Pelko Neža roj. Štefe, Klane 63, žena čevljarskega mojstra rojena 29. decembra 1897., umrla 26. decembra 1937.
Perne Leon, kramar, Kranj, Trubarjev trg 2. rojen 9. aprila 1.871., umrl 28. decembra.
Rebolj Katarina, samska služkinja, Primskovo 14, rojena 4. maja 1892., umrla 29. decembra 1937.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA JANAUR:
1. Praznik obrezovanja Gospodovega. Božja služba po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldan ob 2. litanije.
2. Praznik presv. Imena Jezusovega. Božja služba zjutraj pr> navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldan <>1> 2 ura molitve in litanije presvetoga Imena Jezusovega.
6. Praznik razglašenja Gospodovega. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldan ob 2. pete litanije Matere božji;. Zjutraj vesoljna odveza, popoldan shod Marijine družbe.
7. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom.
9. Praznik sv. Družine. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldan ob 2. litanije in posvetitev družin sv. družini, Nazareški. — Ta dan popolni odpustki za ude bratovščine sv. Družine.
16. H. nedelja po sv. Treh Kraljih. Služba božja po navadi. 23. III. nedelja po sv. Treh Kraljih. Božja služba po navadi, 30. IV. nedelja po sv. Treh Kraljih. Božja služba po navadi.
17. Sv. Anton Puščavnik. V Slražišču sv. maša ob 8 za sosesko. Od 18. do 25. po sv. maši vsak dan molitev za zodinjenje
krščanskih narodov s katoliško cerkvijo.
MRLIŠKA KRONIKA:
Rajgclj Janez, samski občinski revež iz Spodnjega Bitnja, star 70 let, umrl v Sred. Bitnju 2. decembra.
Eržen Jožef, oženjen posestnik, star 72 let, umrl v Sred. Bitnju 6. decembra.
Jereb Rudolf, bivši gostilničar na Gorenji Savi, oženjen, star 60 let, umrl 8. decembra.
Dagarin Frančiška, žena tovarniškega delavca v Drulovki. stara 19 let, umrla 9. decembra.
Bitenc Franc, vdovec, posestnik v Slražišču, star 75 let, § 15. decembra.
Filip Oman, oženjeni tovarniški delavec v Sred. Bitnju 53 let, umrl 15 decembra.
Brek Jožef,  oženjen   mojster  v   tovarni  iz Stražišča, 69 let, umrl 24. decembra.
Marija Zupan, vdova, užitkarica v Oreliku. stara 75 umrla 25. decembra.
)iirl
star s liit let,
V LETU 19% JE BILO V ŽUPNIJI ŠMARTIN:
Rojenih doma 130, v Ljubljani 4, skupaj 134 otrok. ^ Umrlo 75 od drugod pripeljanih in tu pokopanih 4, skupaj Oklicanih parov 89.
Doma poročenih 65, drugod 6. skupaj 71 parov.
Razno
ii.es"
Za božične praznike so nekatere osebe pobirale |»" ^
prostovoljno prispevki; za okrašen je velikega oltarja s »
cvetjem. Nabralo so je pri tej priliki din 900.—. Za bež'1" 1* naš glavni oltar ves v rdečih svežih nageljnih, ki se mu tako prilegajo. Vsem nabiralkam, posebno pa še darovalcem, »''J žično Dete obilo poplača, vse žrtve! ' m
Duhovne vaje so imelo delavko v Marijanišču, od 51.   , sjjj 5. januarja. Vodil jih je g. misijonar Mav iz Ljubljano, nO deklet — mladih delavk -- je bila zelo lepa. V kratkem Up*^ da se bodo pričele tudi duhovne vaje za naše fante, o čemer pravočasno poročali. ^jp
Kapelica med župniščem in škofijo se bo te dni podrla, Lurške M. B. se bo prestavil v kak drug primeren kraj, ki '".^ ni določen. Blagoslov pri procesiji Sv. B. T. se bo vršil tam. ^ y se je dosedaj in se bo vselej sproti postavila primerna kap ta namen. , .
Praznovanje zapovedanih praznikov. V Kranju in okol'u duhovniki že del j časa opazovali, da so nedelje in zaP0^ jjf prazniki ne posvečujejo tako kakor bi se morali. Večkrat s • opozarjali duhovniki na to važno zapoved katoliške vere' j^t se jo v nekaterih, obratih delalo tudi na velike praznik6«
je Marijino Brezmadežno Spočetje, Sv. Peter in Pavel m i- . |g.
a "
dekanatu
sv. Treh Kraljev. Da vse katolike ponovno opozorimo n
nosi   nedeljskega  počitka,  smo  duhovniki   , ..... k$P?"
na svoji konferenci, da bomo na vseli prižnicah prebrali s opomin. Našo resolucijo so potrdili tudi prevzvišeni g- kn«-2^,,! Vsi; to smo prebrali na prižnici. Hvalabogu, pri ogromni ^ f delavstva je bil ta korak vse dekanijske duhovščino 8P ^jl?
Kakor vedno, tako so s"
razumevanjem m odobravanjem.
pa tudi pri. tej priliki pojavili Bogu in veri sovražne silc> (i. naše skupne opomine zlonamerno zavijalo in skušalo In l,a'.
ki
kakor da bi  bilo  naperjeno  proti  delavcem   in rt
ve/'
Ceneno sv. pismo. Da bi
našem nar
■odu k"'iKi"v;;ik
g oče  razširilo  ČJitanje  sv.  pisma,  da   bo  po možnos katoliška družina imela doma sv. pismo, jo škofijski 01 izdal prav ceneno izdajo sv. pisma in zaenkrat vse evanf?''_\ p
dejanja apostolov. Ta knjiga se dobi vezana v župni P,!,a ,,ep# din 10,— Naj bi si vsaka krščanska družina nabavila to •"• in najpotrebnejšo knjigo. j,^ Roženvenskn cerkev. Nekatero dobro mestne gospe s° jjl1 za rožen vensko cerkev nad Din 2.900. Iz tega denarja • v i(p predelati tvrdki Kregar Iv. v Ljubljano veliki luster v r -jjM
ski cerkvi na električno razsvetljavo. Poleg tega so s>
popravili tudi ostali lustri v tej cerkvi, napeljala in Pr njsC električna  razsvetljava   v  cerkvi   in   zakristiji, Pr
so je el
tudi   kip sv. .Antona   in   izvršilo   še   nekaj   drugih P^lj'1' Vsem dobrini darovalcem se tudi tem. potom ponovno ''" jem za veliko požrtvovalnost.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj