primorski dnevnik je zaCel izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maj bodjetja z državno udeležbo p'e7nato podprta s tem načrtom. uvzaprav, da bo premalo denarja „ 0 . državnim podjetjem, ki ‘tli; ze udomačena. Kritiki tu mi-Jo seveda na velike tovarne^ ki niiu več čusa v krizi. Seveda je tu IrntJ-u110 Wedvsem ohranjevanje de-V ■>‘iJnest v obstoječih tovarnah. viadi pa nameravajo veliko denarja investirati prav v nova podjetja, tehmogife. ^ ^ ^ rih'H-P11- to edine kritike, do kate-n ^ Pruaaja- Ta načrt tudi ni edini, ~pT. aterJfm bo tekla razprava v to-nrvr, ?.. ,mu- V videmskih in porde-vrJ18! vedno dvignejo gla- brenf,0 .cui?i°’ bi mordo kaj do-TrJla-\?z Ri™1 Priti v Gorico ali v • Navadili so se dobiti veliko pod-p°r Po potresu. nnJinJ6- uajšli zaradi tega nekateri knv°inci’ 80 Predagdi druge za-ie os.nutke. Na robu naše dežele nnir kra]lna Belluno. Dva tamkajšnja poslanca sta predložila zakonski osnu- mLi° V01™61 tej pokrajini. Parla-sp arci NP1 imajo že več časa vlo-mein^utek o vlaganjih jv razvoj ob-9> J. krajev vzdolž vse italijan-™-Jugoslovanske mejne črte. Po-j.snutek so pred kratkim vlo-n htudl Poslanci PSI. V obeh zad-omnn^?161'1^ 9re za osnutek, ki bi cov90^1} ,-azvot malih industrijskih ari vse meje z Jugoslavijo, sto rb.l2a. d° Milj- Gre torej za ti-industrijske cone mešanega v ^a’ 7^* ^ bi nekako zamenjale umskem sporazumu predvideno no industrijsko cono na Krasu. raztln9Pa je še zahteva po ugodnosti goričke proste dobne10, m 86 marsikaj po- nnmpa- Zakon o gorički prosti coni ec zapade konec tega leta. v tnrm-Kani31710 zaradi tega, da bo čani ; v „mu. Precej vroče. Gori-? trzačani bodo branili paket vrišir, ”^7°' ^ed Gorico in Trstom bo Pdkei različnih tolmačenj. V ta načfr, b0d° drezali Furlani. Na vsak stìèrir, i-?- nam zdi najbolj reali-skih iJahtSCe- -ki Pohaja iz videm-no oh^x-tri'Skiil krogov: na obmej-straten--C3e ]e treba gledati z enotno ga krn-0, ^ pa vsak zase‘ z ozte-krajevnega zornega kota. Vladni dekret pridobi 6.000 milijard lir Novembra brez poviška draginjske doklade RIM — Ukrepi, ki jih je včeraj sprejela vlada z dvojnim namenom, da uravna dodatni primanjkljaj v državnem proračunu in da uspešneje zagovarja v okviru Evropske gospodarske skupnosti razvrednotenje lire, so za sedaj le delni. Zakonski odlok (s takojšnjo veljavo), ki so ga sprejeli po dolgi razpravi, namreč krije le nekaj več kot polovico nove luknje 11.000 milijard lir, ki so jo prikazali zadnji računi. To pomeni, da bo morala v kratkem sprejeti še nove ukrepe, kar je tudi napovedala. Za sedaj so torej pridobili 6.266 milijard in sicer 866 na račun zmanjšanja podpor delodajalcem pri izplačevanju socialnih dajatev, 1.000 s povečanjem predujma pri odpustku na črne gradnje od tretjine na polovico skupne globe, okrog 2.200 z u-krepi, ki naj pospešijo izplačila zaostalih prispevkov delodajalcev skrbstvenemu zavodu INPS in prav tako okrog 2.200 milijard lir od stekanja finančnih razpoložljivosti krajevnih uprav v osrednje državne blagajne. Nove ukrepe napoveduje že tiskovno sporočilo palače Chigi o včerajšnjem dekretu: predvsem nove (toda še ne opredeljene) davčne ukrepe za skupnih 2.000 milijard ter predvide- vanje, da se bo redni davčni priliv do konca leta tudi povečal za okrog 2.000 milijard v primerjavi s sedanjimi obračuni. S tem naj bi torej, po mnenju vlade, krili v celoti omenjenih 11.000 milijard dodatnega deficita. Za sedaj se torej vlada ni odločila za povišanje posrednih davkov (IVA in bencin), ker bi s tem ponovno pognala inflacijo kvišku. Precejšnjega pomena za izhod iz splošne gospodarske krize pa je tudi včerajšnji sporazum, vsaj načelen, med' ministrom za delo De Mi-chelisom in sindikati o semestraliza-ciji draginjske doklade. Pred vladno sejo se je namreč minister sestal z Lamo, Marinijem in Benvenutom, ki so sprejeli načelo, da se draginj-ska doklada obračunava na šest mesecev (namešto dosedanjih treh), kar bo znižalo stroške za delovno silo za 0,3 odstotka, v zameno za že o-bljubljeno delno povračilo davčnega grabeža za 1.500 milijard v tem letu in takojšnjo obnovitev pogajanj za delovne pogodbe javnega osebja. Sindikati so se tudi obvezali, da bodo nujno sestavili skupeji predlog o reformi plač in draginjske doklade in začeli nova pogajanja z delodajalci, ki so za to dovzetni. Devalvacija lire za 8 od sto Hude polemike o črnem petku RIM, BASEL — Italijanska lira je razvrednotena za 8 odstotkov v odnosu do drugih valut evropskega monetarnega sistema in posredno seveda tudi do dolarja in vseh ostalih valut. Tako so se dogovorili pozno sinoči v švicarskem Baslu najvišji funkcionarji ministrstev finančnih in državnih bank prizadetih držav, ki sestavljajo monetarni odbor, tako da postaja odveč celo za danes napovedani sestanek finančnih ministrov EGS v Bruslju, ki bodo svoj formalni pristanek sporočili morda celo telefonsko. Osemodstotno devalvacijo so dosegli z razvrednotenjem lire za 6 odstotkov in z revalvacijo ostalih valut v okviru sistema za 2 odstotka. Medtem se v Italiji zaostruje polemika o »črnem petku«, ko je po skupni krivdi državnega podjetja ENI, državne banke in zakladnega ministrstva lira strmoglavila do menjave 2.200 z dolarjem. Predsednik vlade Crasi je včeraj zahteval od ministra Gorie preiskavo, ki naj ugotovi odgovornosti, KPI pa govori o špekulacijah, ki naj bi stale ENI okrog 20 milijard in ugotavlja, da bi v vsaki drugi državi morali odgovorni odstopiti. Goria pa je skušal včeraj zmanjševati svojo odgovornost, kot sta v bistvu storila tudi državna banka in ENI. Ugledni tuji časopisi pa so celo pisali, da je šlo za manever italijanske vlade, da laže doseže razvrednotenje lire pri ne ravno navdušenih zaveznikih EGS. Zakladni minister Goria je sinoči napovedal za danes tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil v podrobnosti razsežnost in posledice razvrednotenja lire in morebiti tudi ozadje »črnega petka«. Odgovornosti za strahovito nesrečo ugotavljajo sodna in upravne preiskave V reki blata, ki je zasula Dolino Stava še iščejo morebitne preživele in trupla TRIDENT — V Dolini Stava severovzhodno od Tridenta še vedno iščejo morebitne preživele in trupla po strahoviti nesreči, ki jo je v petek okrog 12.30 povzročil popust nasipov dveh umetnih jezer ob vznožju gore Prestadel. Iz ruševin so včeraj ob zori izvlekli dekle, ki je čudežno ostalo pri življenju. Pred tem so zabeležili sedem podobnih primerov, odtlej pa so reševalci našli v reki blata, ki je zasula dolino za kakih 6 kilometrov v dolžino in 50 metrov v širino, le še trupla. Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo za civilna zaščito sinoči ob 23. uri je v nesreči izgubilo življenje 104 oseb, pogrešajo pa jih še nekaj desetin in je le malo upanja, da bodo koga izmed slednjih našli živega. Žrtve so v glavnem turisti, ki so bili gostje hotelov Erika, Miramonti in Stava, ali ki so stanovali v počitniških hišah v zaselku Stava in okolici. Težje in lažje ranjenih je kakih 20 in so na zdravljenju v bolnišnicah v Cavaleseju, Tridentu, Bocnu in drugod. Posmrtne ostanke zbirajo v Cavaleseju. Cerkev mesteca, ki je eno glavnih središč v Dolini Flemme, je postala velika mrtvašnica. Semkaj prihajajo sorodniki in znanci žrtev in ugotavljajo istovetnost trupel, ki so neredko hudo iznakažena. Do trenutka, ko' poročamo, so določili istovetnost skoraj sto umrlih. Pri reševalni akciji je včeraj sodelovalo skoraj 7 tisoč gasilcev, vojakov, policajev in prostovoljcev in pri tem uporabljalo skupno okrog 3 tisoč buldožerjev, bagerjev, traktorjev, džipov, tovornjakov, helikopterjev in drugih sredstev. Reševalcem so se pridružile tudi posebno izvežbane skupine iz sosednje Avstrije, Švice, Francije ter'ZR Nemčije. Celotno reševalno akcijo vodi na kraju samem prefekt Pastorelli, iz Rima pa jo nadzira posebni odbor, ki mu načeluje minister za civilno zaščito Giuseppe Zamberletti. Medtem še vedno preiskujejo vzroke nesreče. Vse kaže, da jo je treba pripisati predvsem malomarnemu vzdrževanju nasipov umetnih jezer, v kateri se je iztekala odplaka pri čiščenju fluorido-ve rude iz bližnjega rudnika. Nasipa je pred kakimi 20 leti zgradila družba Montedison, od leta 1981 pa je lastnik rudnika z jezeroma vred delniška družba Prealpi Mineraria iz Bergama. Katastrofo je napovedovalo več znakov. Že maja so v nasipih zapazili napoke in prav na dan nesreče so baje opravljali utrjevalna dela. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zalivu ponovno grozi ekološka katastrofa Iraška mornarica bombardirala naftno ležišče pri otoku Kargu BAGDAD, TEHERAN — Perzijskemu zalivu ponovno grozi ekološka katastrofa. Predsinočnjim ob 22.20 po srednjeevropskem- času so iraške bojne ladje napadle iransko morsko naftno ležišče Cirus, 45 kilometrov zahodno od naftnega terminala na otoku Karg. Vojaški komunike iraške mornarice navaja, da so po pomorskem bombardiranju štiri vrtalne ploščadi v plamenih, da so zadeli orjaški rezervoar surove nafte in uničili čr-palno centralo tega podmorskega naftnega polja. Vesti iz Bagdada so včeraj potrdili brodarski krogi iz Zaliva. Napad je bil torej uspešen, še vedno pa niso znane razsežnosti ekološke katastrofe. Organizacija zalivskih držav za varstvo in zaščito morja je že sprožila alarm. Trenutno pa vsi čakajo na iranske protiukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali razsežnosti katastrofe. Po dosedanjih izkušnjah pa bo do otipljivih rezultatov pretekel še kak teden z nepredvidljivimi posledicami za Zaliv. K sreči je vsaj v Zalivu narava močnejša od razdiralne moči človeka. Vsa dosedanja onesnaženja niso sprožila tiste katastrofe, ki so jo napovedovali znanstveniki. Subtropsko sonce je imelo pri tem levji delež, da so bile posledice za naravno okolje minimalne. Vsi torej sedaj upajo, da ne bo hujšega, seveda, če bodo Iranci pravočasno prekinili odtok nafte v morje in če bodo Iračani vsaj za nekaj časa prekinili bombardiranja naftnih ležišč ob iranski obali. Evropsko kotalkarsko prvenstvo D. Kosmač odličen BEEK EN DONK — Iz tega kraja na Nizozemskem je včeraj prišla razveseljiva vest, da je Poletov zastopnik Damjan Kosmač na evropskem umetnostnem kotalkarskem prvenstvu osvojil kar dve srebrni odličji, in sicer v postem programu ter v kombinaciji. S tem je znova ponesel zamejski šport na samo evropsko raven in ponovno potrdil odlično Pole-tovo šolo, katero je na evropski ravni že uveljavil drugi Poletov kotalkar, Samo Kokorovec. Damjan Kosmač je svojo pot na kotalkarskih ploščadih začel že kot 7-letni deček, njegov doslej na j več ji uspeh^ pa je bil državni naslov med naraščajniki, ki ga je osvojil leta 1982, večkrat pa si je priboril tudi NADALJEVANJE NA 10. STRANI V Južni Afriki naraščata napetost in represija Pretorijski rasistični režim uvedel izredno stanje v 36 okrožjih države JOHANNESBURG — Danes opolnoči je v 36 okrožjih Južnoafriške republike začelo veljati izredno stanje. Izjemi J ukrep je naznanil sam predsednik Heter Botha na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj dopoldne. V večini prizadetih okrožij, katerih prebivalci so črnci, je pretorijski rasistični režim že pred 4 meseci omejil pravico zbiranja, s čimer je nameraval otežkočiti delovanje opozicijskih sil in še zlasti Enotne demokratične fronte (UDF). Napetost in incidenti pa odtlej niso pojenjali, marveč so se še stopnjevali. Računajo, da je od avgusta lani v spopadih s policijo izgubilo življenje okrog 500 ljudi. Z uvedbo izrednega stanja bo seveda represija ostrejša, saj bodo varnostni oddelki nadzirali vse pomembnejše centre in službe, poleg tega pa bodo lahko izvajali aretacije brez procesov. Kdor bo kršil nove predpise, bo kaznovan z do 10 let zapora in z visokimi globami. * V Cradocku vzhodno od Capetowna pa je bila včeraj pogrebna slovesnost v spomin na 4 pripadnike UDF, (na sliki AP), so pred 3 tedni skrivnostno izginili in katerih trupla so potem našli strašno iznakažena. Slovesnosti se je udeležilo okrog 20 tisoč ljudi. Prisotni so bili številni voditelji opozicije in nekateri zahodni diplomati. Nikaragva odločno zavrača grožnje ameriške uprave Nov atentat v Santiago SANTIAGO DE CHILE — Kljub krvavi represiji Pinochetove strahovlade se opozicija v Čilu ne vda. Demokratične stranke sicer še vedno iščejo pot do enotnega nastopanja proti vojaškemu fašističnemu režimu, zato pa se ponavljajo nastopi skrajnih terorističnih skupin. Tako je v pretekli noči eksplodiral pred ameriškim veleposlaništvom v Santiagu z raztreli-vom nabiti avtomobil, pri čemer je bil ubit avtomobilist, ki je peljaj mimo, ranjeni so pa bili štirje, med katerimi dva policijska agenta. Medtem so demokratični sindikati in politične sile potrdile zaupanje v predsednika opozicijskega »Državnega delavskega poveljstva«, rudarja Rodolfa Seguela, čeprav mu je Pinochetovo vrhovno sodišče odvzelo pravico do članstva v sindikatu in torej tudi do predstavništva. Javno izražena podpora sindikatov in čilske KD, kateri Seguel pripada, izzveni v takih razmerah kot odkrit izziv diktaturi. MANAGUA — V petek je Nikaragva slovesno praznovala šesto obletnico zmage sandinistične revolucije iz zrušen ja režima diktatorja Anastasia Somoze. Na velikem ljudskem zborovanju, ki se ga je udeležilo več kot 50 tisoč ljudi, je predsednik Daniel Ortega najodločneje zavrnil a-meriško diplomatsko noto, v bistvu neprikrito grožnjo, da bodo morebitni atentati proti ameriškim državljanom v Srednji Ameriki imeli »težke posledice« za Nikaragvo. Noto je sandinistični vladi že v sredo izročil ameriški veleposlanik v Managui Harry Bergold. Poleg groženj vsebuje tudi ameriško prepričanje, da je Nikaragva kriva za vso teroristično dejavnost v Srednji A-meriki. Predsednik Ortega je pred ljudstvom zavrnil to noto, poudaril, da Nikaragva ni vpletena v teroristične akcije in če je prav treba go- voriti o terorizmu, je treba navesti ameriški državni terorizem. Miniranje nikaragovskih pristanišč, podpora protisandinističnim kontrarevolucio-narjem, atentati na nikaragovske gospodarske ' in civilne objekte so po Ortegovih besedah najbolj zgovoren dokaz, da vodi v Srednji Ameriki teroristično vojno le Reaganova administracija. Ortega je tudi zavrnil trditve, da bi ponovitev tonkin-škega incidenta bil za Američane le sprehod po Nikaragvi, ker bi baje revolucija zgubila podporo in zalet. Kako eksploziven je položaj obenem zgovorno dokazuje vest, da se bo danes ponovno sestala skupina Contadora in to prav na otoku, po katerem nosi ime. Predstavniki štirih držav bodo med drugim skušali ponovno vključiti v mirovni proces Nikaragvo, ki se je umaknila, ker niso hoteli razpravljati o ameriški pomoči protisandinistom. Končala se je konferenca Organizacije afriške enotnosti Prehrambena osamosvojitev Afrike glavni cilj deklaracije iz Adis Abebe ADIS ABEBA — Z objavo sklepnega dokumenta tako imenovane deklaracije iz Adis Abebe, se je včeraj v glavnem mestu Etiopije končala konferenca Organizacije afriške enotnosti. Iz tega dokumenta je razvidno, da se bodo afriške države zavzele predvsem za uresničevanje lagoškega načrta o »zeleni Afriki«, ki je ostal le mrtva črka na papirju. V bistvu naj bi okrepili napore za prehrambeno osamosvojitev afriških držav, saj se vsi zavedajo, da je treba problem suše in lakote v sahel-skem pasu reševati dolgoročno in ne samo z enkratnimi posegi. Vsekakor pa OAE poziva vse države sveta, naj se pridružijo naporom, da bi zagotovile bodočnost 150 od 530 milijonov Afričanov, ki živijo na robu eksistence in jih pesti najhujša beda. Ob tem dokument poziva razviti svet za večjo finančno in tehnološko pomoč, saj brez nje bo tudi ta načrt propadel podobno kot lagošld. Nedvomno pa poleg suše pesti Afriko še breme zadolženosti. Do konca leta bo po predvidevanjih znašal dolg afriških držav do tujine približno 170 milijard dolarjev. Afriške države poudarjajo svoje obveze o vračanju tega dolga, a obenem navajajo, da bi bilo v sedanjih pogojih to vračanje nemo- goče, da je nujen odlog ali refinansiranje dolgov. Prav zato predlagajo sklicanje mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o perečem vprašanju zadolženosti. Iz vsega tega je razvidno, da je OAE posvetila največ skrbi kmetijskim, finančnim in gospodarskim problemom. Kljub temu pa so na konferenci obravnavali tudi politična vprašanja, kar pa je v manjši meri razvidno iz sklepnega dokumenta. OAE obsoja ZDA zaradi »inter-ventističnih« pobud v Angoli, prav tako afriške države najodločneje obsojajo rasistično politiko pretorijskega režima ter zahtevajo, naj se Južna Afrika umakne iz Namibije. OAE se ni namenoma zaustavila ob kriznih območjih, spregledala je spopade in napetosti, ki vladajo med posameznimi članicami. Le za Čad bo OAE nadaljevala napore, da bi premostili krizo v tej državi s skupnim pogovarjanjem med vsemi sprtimi skupinami. Po vsem sodeč so izgledi dobri, saj so prolibijske sile na lastni koži že spoznale, da so bile le nebogljeno orodje za libijske ambicije. Na Ogaden so torej pozabili, prav tako na bivšo špansko Saharo in na boj Polisaria, Afrika se nahaja pred najhujšimi težavami svoje zgodovine, tako da je akcijska enotnost glavna skrb ,. STROJI IN ORODJA ZA OBDELAVO MARMORJA Glavina Nazario Ul. Carpison 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC: • rezila za ploščice • električni stroji za lomljenje granita In marmorja • stroj za niveliranje in brušenje tal. ZA KAMNOSEKE: • diamantne plošče za stroje • »flex« • diamantne plošče »INCIMARt za brušenje nožev • loščile! • rezila na vodo in brez • stroji za sekanje marmorja • plošče »ZEC« • dleta In šila »VVIDIAt • loščllnl svinčeni prah in krema • lepila in kiti • razna kladiva. 7 Če ste na počitnicah, dobro zabavo ! če nameravate v kratkem na dopust, vam želimo lepo vreme ! če želite naložiti svoj denar drugače, sedaj je čas, da obiščete podjetje RAMAMI. Če si lahko privoščite počitnice in ponudbo RAMAMI, obiščite nas in vaše počitnice se bodo spremenile v dober posel ! VENTILATOR 3 hitrosti premer lopat 30 cm 65.000 lir 3 hitrosti premer lopat 22 cm 50.000 lir MILLEGELAT! GAGGIA s posodo za 1000 g sladoleda 320.000 lir GELATAIO SIMAC 800 295.000 lir Super Gr. 1200 398.000 lir 1600 325.000 lir ESPRESSO SIEMENS 75.000 lir BABY GAGGIA 275.000 lir LA CIMBAL! 189.000 lir V cene je vključen davek I.V.A. Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic. Rams LUI Vaša trgovina e»cperf v Trstu — Ul. Revoltella 10 • V reki blata NADALJEVANJE S 1. STRANI Tridentinski državni pravdnik Francesco Simeoni je na osnovi prvih preiskav včeraj poslal kakih 30 sodnih obvestil tako sedanjim in bivšim lastnikom rudnika kot pristojnim občinskim in pokrajinskim upraviteljem. Tudi tridentinska pokrajina je u-vedla preiskavo, zadevo pa bo preiskovala še posebna komisija, ki jo je ustanovila vlada v Rimu. V parlamentu bo vlada odgovorila na številne interpelacije v torek. Danes bo kraj nesreče obiskal predsednik Francesco Cossiga. Ob 9.30 se bo poklonil žrtvam v Cavalese ju, poldrugo uro pozneje pa se bo udeležil maše zadušnice v Teseru, pri kateri bo sodeloval tudi milanski nadškof kard. Martini. Predsednik Cossiga medtem prejema izraze sožalja in solidarnosti iz vsega sveta, iz številnih krajev v Italiji in na tujem pa pošiljajo tudi gmotno pomoč. Od 16. julija do 10. avgusta PRILOŽNOST v PRILOŽNOSTI v okviru velike poletne raiprodaje izredna ponudba najboljših krzen Jakne in krzneni plašči iz nerca, lisice, svizca, murmanskega, bobra, spitz bobra, oposuma, perzijanerja, volka, kune belice, rat mousqué, ovce S 15% POPUSTOM za zadnje modele v serijah popust 30 odst. in 50 odst. pellicceria VIA CARDUCCI 12 POZOR ! BREZPLAČNA HRAMBA VSEH PRODANIH KRZEN DO 15. 9. _ v* Obisk pri »Mladi briezi« v domu Mangart v Zabnicah »Radi pojemo po slovensko in učenje nam je všeč« (Foto Ferrari) ŽABNICE — Zaskrbljen dekliški ob-razek ob oknu se sprašuje, če se bodo egle dvignile iznad bližnjih obron-”v’ ®mPak skupina otrok jo potegne i ? , •!’ češ, kaj maraš za dež, saj Ta p - *n zabave tudi v domu dovolj, rin k*! aaš prvi vtis, ko smo pred n' e'u st°Pffi v dom Mangart v Žab-npcaV’. da bi obiskali mlade Beneča-„ ’ k‘ .tu letujejo in se z njimi raz-Vreme je bilo sicer kislo, v ,] 'i’ i^0 nas ie takoj ob vstopu in 0m ®Prejel pisan stenski časopis veseli otroški živžav. Takoj smo 'purnea. da je na dvanajstem leto za slovenske otroke iz Nadi dolin, »Mlada brieza«, delo ste-s polno paro, ter da so se otroci veseljem vključili v najštevilnejše ip ■ >S? Prišli tisti, s Primorskega,< .^^askrbljcna deklica vprašala vzgo no nCo ^rilmo. ki Je skupaj z Mari ka i ledi glavna koordinator „l elesnjega letovanja. Vzgojiteljic: so SC ^P'ejali 1° narn Povedali, da I . se !etos vloge nekoliko spreme ’ saj starejši otroci že odlično pi 1ìJ0 tako v slovenščini kot v bene ^ em narečju in da bodo zato on: oas intervjuvali. * etos je na letovanju res prijet ‘i’* ?am je povedala Vilma Marti ■ g, clanica študijskega centra »Ne v ki se od samega začetka uk »MiJa Z organizacijo in delom pri m . kriezi« in ki tudi v zimski! , ■,.(eci1 Poučuje in vodi otroke. »Kol r, lte. se je že lani "Mlada brieza’ Precej spegni13. ()dločilj smo se_ da y,/'. Gorenjega Tarbija preselimo v - niče, v Kanalsko dolino, ker je ... k v,, Benečiji stiska s prostorom ^1 «lestitov otrok po zasebnih domo Pa je ovirala potek raznih de osti. V novem in prijetnem domu /angart je delo veliko lažje, saj sc °Cl,. skupaj, večji prostori pa sc borato ^bčue učilnice in likovni la nTu,t?Ì število udeležencev je leto? stri0.0 foanjše, prvič zaradi pro rske stiske, drugič pa zaradi bolj (Foto Ferrari) Na tiskovni konferenci v Vidmu Socialdemokratski prvaki uradno potrdili vstop v PSI še in lažje koordinacije dela. »Letos smo h kulturno rekreacijskemu leto-vanju sprejeli le šoloobvezne otroke,« nam je povedala Marina, »to pa zato, da bi jim lažje sledili.« Šestdesetim otrokom sledi namreč sedem učiteljic ir. spremljevalk, ko so čisto vse, v okviru izmeničnih skupinic, vključile v kulturne in rekreacijske dejavnosti. Od otrok smo zvedeli, da so navadno jutra posvečena skupinskemu dela, popoldnevi pa igram in sprehodom. Glavne dejavnosti so tri: učenje slovenščine ob stalnem kontaktu z beneškim narečjem, risanje ter pisanje, poročanje in pripravljanje stenskega časopisa. Članke na stenčasu otroci vsak dan zamenjujejo, ob koncu letovanja pa jih bodo zbrali v ciklo-stilirani brošuri »Mlada brieza«. Vilma nas je povabila, naj prisluhnemo lekciji slovenščine. Čeprav smo skušali biti čimmanj vsiljivi, so se otroci našega prihoda vendar zbali. »No, saj vas ne bo strah,« jih je bodrila mlada učiteljica, ki je po rodu iz Tolmina, ampak že več let živi v Nadiških dolinah. In res so se otroci kmalu začeli muzati in smejati, na njen predlog pa so zapeli nekaj pesmi v narečju. »Nekoliko negotovi so še,« nam je povedala učiteljica. »Letovanje se je namreč začelo šele v ponedeljek in o-troci niso imeli časa, da bi na novo pridobljeno znanje utrdili.« Vendar je vse kazalo drugače: kljub temu da je julij čas počitnic, so si otroci skrbno zapisovali nove slovenske izraze ter zvezke polnili z risbami. Radi so sledili slovenskemu pripovedovanju in marsikdo je še sam kaj povedal o domu in družini. Bili smo res presenečeni, saj tako pozorne poglede še v obvezni šoli težko srečas, kaj šele v poletni koloniji. Pa so nam otroci povedali, da jim je slovenščina všeč, da se zabavajo in veliko pojejo, ter da jih popoldne čakajo zanimivi izleti na Trbiž, v Ovčjo ves, na Višarje ali v bližnjo okolico Žabnic. Seveda, kot na vsakem letovanju, se tudi tu otroci najbolj veselijo tekmovanj, iger in športnega udejstvovanja, včeraj pa je mlado in staro v domu Mangart presenetil ples ob veselih zvokih harmonike. Za zaključni večer, ki bo dan pred odhodom, v petek 26. julija, so otroci že pripravili predstavo v beneškem narečju. Pestrosti torej ne mankja in otroci so nam zaupali, da se dobro počutijo, da je vreme v glavnem lepo in da so deževne ure le priložnost, da nadoknadijo zamujeno delo. Seveda so na letovanju otroci najrazličnejših starosti. Najmaljši nekoliko sramežljivo pišejo na tablo prve slovenske besede, starejši pa pripravljajo intervjuje ali poročajo o doživetju v okviru letovanja. Tako nam je Simone prebral zapis o nadležnih »zanzarah«, ki motijo ubogljive in zaspane »čeče«, dve starejši dekleti pa sta nas ustavili, češ da nas morata intervjuvati. Vprašali sta nas, če smo hodili v slovensko šolo, če je pri nas lažje biti Slovenec in kakšne so naše organizacije. Ker je bila na obisku tudi mlada študentka iz avstrijske Koroške, so se beneški otroci seznanili z njenim življenjem in ugotovili, da se morajo tudi na Koroškem vsak dan boriti za svoje narodnostne pravice. Presenečeni smo bili nad tolikšno informiranostjo, in učiteljica Vilma nam je razložila, da v zadnjih letih »Mlada brieza« postaja skromno nadomestilo za slovensko šolo. Otroci iz Nadiških dolin so tu veliko pridobili kar zadeva poznavanje jezika, narečja ter kulturnih vrednot. »Dovolj je, da prisluhneš njihovi govorici,« je poudarila Vilma: »še pred leti so se otroci in vzgojitelji pogovarjali med seboj v italijanščini, sedaj pa je beneško narečje glavni pogovorni jezik.« Pa z bivanjem v domu? »Lepo je,« je potrdila Majda ravno med kosilom in potlačila v usta polno žlico testenin. Res je kazalo, da so otroci s hrano in oskrbo zadovoljni, pa tudi oskrbnik sam si je zaželel, da bi bilo v domu Mangart vedno tako polno in veselo. SUZI PERTOT VIDEM — Prestop dveh vidnih fur lanskih socialdemokratov v socialistično stranko je od včeraj opoldne uraden. Objavila sta ga včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu deželni odbornik Carlo Vespasiano in videmski pokrajinski svetovalec Herbert Rosenwirth, oba doma s Trbiža. Na tiskovni konferenci sta govorila tudi deželni tajnik PSI Gianfranco Trombetta in član osrednjega vodstva socialistične stranke poslanec Francesco De Carli. Da bi dali še bolj u-radnd pečat temu prestopu v socialistično stranko so bili na tiskovni konferenci prisotni najvidnejši furlanski zastopniki PSI in sicer poslanec Castiglione ter deželni odborniki in svetovalci Zanfagnini, Renzulli, France scutto, Manzon, Saro itd. Rosenwirth in Vespasiano sta povedala, da gre za osebno odločitev, na katero sta sicer mislila že dve leti, in da to njihovo odločitev podpirajo tudi številni drugi socialdemokrati v Furlaniji. Z njima naj bi bili skoro vsi članj na Trbižu in v Kanalski dolini, z njima naj bi bil tudi pokrajinski svetovalec Aldo Mazzola, izvoljen v Nadiških dolinah. Na tak način bi socialdemokratska stranka ostala brez lastnega predstavništva v videmskem pokrajinskem svetu, v trbiškem občinskem svetu in najbrž še kje drugje. Začasno pa tudi brez lastnega zastopstva v deželni vladi Furlanije - Julijske krajine, saj se odbornik Vespasiano za sedaj še ne misli odreči svojemu mestu v deželni vladi. Če hoče kdo sprožiti zaradi tega krizo na deželi, naj to napravi, je.dejal De Carli časnikarjem, ki so mu postavili tozadevno vprašanje. Uradno so se tako potrdile vesti, ki so v Furlaniji krožile že nekaj dni. Zaradi tega je tudi pridrvel v Videm sredi tega tedna minister Nicolazzi, vodja opjozicije proti tajniku Longu znotraj socialdemokratske stranke, in ki ima prav v Furlaniji precej pristašev med tamkajšnjimi socialdemokrati. Očitno se boji, da jih ne bo imel več ob koncu leta, ko se bo vršil vsedržavni kongres PSDI. Deželno in pokrajinsko socialdemokratsko vodstvo seveda prestopmike napadata in trdita, da ne uživajo ugleda med somišljeniki. S tem prestopom Vespasiana in Ro-senwirtha se da razumeti tudi predlog socialistov, ki so ga ti dali pred tednom dni, da se tako na videmski občini kot v tamkajšnji pokrajinski upravi ustvarijo koalicije med KD, PSI in PRI, torej brez socialdemokratov. Nič čudnega, saj ta stranka najbrž ne bo sploh imela zostopnikov v videmskem pokrajinskem svetu, prav tako jih skoro nima že sedaj v občinskem svetu glavnega mesta Furlanije, saj so bili tam izvoljeni, od štirih, kar trije neodvisni, in sicer zastopniki zasebne televizijske postaje RDF, ki se je v prejšnjih letih odlikovala z napadi na videmsko občinsko upravo in koketirala s tržaškimi melonarji. Kaj bo vse to prineslo v politična razmerja na deželi in v deželi je težko povedati. Še posebej ker ta operacija uživa popolno zaupanje in podporo deželnega in vsedržavnega vodstva socialistične stranke. (mw) uvoz - IZVOZ predstavništva «h! rhii m |m:x S. p. a. TRST — Ulica Geppa 9/111 Telefon: 68802 - 64489 - 62254 Telex: 460231 MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 56. Morda se je zatekal namenoma sem h Kost: tllv^ 5^ ne bi mogla med ljudi. Ali mar ni sklon zat uPRi zemljo, kjer bi si postavil hišo, vse sam s» ?’ • ^ obrnil zase in rešil pred svetom? Sl ,°.,e zdavnaj slutila, zdaj se ji je odprlo p< r , nle spoznanje in kakor je imela Ivana po svoj ga je morala hkrati prav tako sovražiti, utna je, da ji je napoti do njene sreče. sovrl--3-^’" 'e nadaljeval Peter Koštrca, »ali me n Sv . Zls Prahudo? Srečen bom, ko bom taval p bitiPU k°m vedel, da nekje daleč v samoti žh ~ j . ^e vsaj ne sovraži, če me že ne ljubi tedaj je dahnila: »Hada te imam.« Ne «sn 6 ^Ci tabp,« je govoril otožno, »temveč ree vrazim te. že to je zame prevelika sreča.« t .a, ?a i® še enkrat dahnila strastno: neie- ^t>lnL *n bez čas je nadaljevala še stras ko qi tv,6 °d tistega trenutka, ko si stopil v to hiš« si me srečal __ in ralri ------ io-njcu me je neitaj zgrauno za = krat oi sein.si: Prišel je, ki sem ga čakala. Že sovražiim zaduIRa, da te bom ljubila in da bo kogar «a VSe Ljubim te, kakor še nisem r KaS JV® Stisnil k sebi- srečo m r i1 Je Marta skrivala pred Ivanom svojo la Pred U ^ da se je v mnogočem spremeni- le včasih0} ,je vsak večer šla h Koštrčevim, čeprav rekla, da jo boli glava ali kaj podobnega, toda preden je mogel Ivan reči, naj ostane doma in leže, je rekla: »Kljub vsemu pa malo le stopiva tja. Da ne bodo kaj hudega mislili.« Res sta stopila tja in sedla na klop. Bili so redki trenutki, da je Marta iskala njegove bližine, da se je poigrala z njim. Zdaj se je očitno namerno stiskala k njemu, kakor bi ga hotela s tem prepričati, da ga ljubi. Ves čas je njena glava slonela na njegovih ramah, ves čas se je njena roka igrala z njegovo. Toda Ivan je vedel, da njene oči ves čas počivajo na Petru Koštrci, da stiski njene roke ne veljajo njemu, temveč nekomu drugemu. Prav nič ga ni presenečalo. Vse to je bilo nekaj docela naravnega, prej ali slej je moralo priti. Njeno Življenje je moralo nekje najti svoj smisel in ako je bila z njem, Ivanom, nezadovoljna, je moral priti kdo, ki bo to nadomestil in izpolnil. Kljub temu razumevanju stvari, ki so bile neizbežne, se ni mogel premagati, da ga ne bi bolelo v srcu. Toda prej so bile vse to samo slutnje. Stala sta na razpotju, od koder mu je hotela Marta vsak čas pobegniti v svet, vendar se mu je z največjim naporom posrečilo, da jo je še zadržal. Vsako jesen se je zatekel v samoto h Koštrčevim in tu je imel vsaj nekaj mesecev tisti sveti mir, ki mu je bil tako ljub. V samoti se je Marta, čeprav nerada, oklenila njega in ta ljubezen je trajala do pomladi, ko so spet odšli po svetu. Zdaj je čutil, da je tudi v to samoto vdrl veliki svet, ki se ga je tako bal. Svet je bil tu, v podobi razbojnika Petra Koštrce. Toda kak razbojnik je bil to? Bil je pravi svetski človek, pravi gospod, ki mu Ivan ni mogel biti kos. Ivan Koren je bil revež, ki je v potu svojega obraza služil vsakdanji kruh zase, za ženo in za slepo Katico. Ivan Koren je imel majhne, a vendar dovolj velike načrte, kako bi po letih prišel do svoje hiše pa čeprav še tako revne, kako bi si kupil nekaj zemlje, ki bi ga do smrti vsaj za silo preživljala. To je bilo vse, kaj večjega ni nikdar jemal v misli. Peter Koštrca se za kaj takega še zmenil ni. Kako bi bil mogel Peter Koštrca misliti na revno hišo, na družino, na to, kje bo z delom prek vsega poletja toliko zaslužil, da bo zimo sicer v revščini, vendar za silo še pretolkel? Peter Koštrca je imel vse drugačne načrte. Kakšni so bil, Ivan ni vedel. Občudoval in sovražil je Petra Koštrco; občudoval, ker mu je bil pravo nasprotje in si je moral priznati, da bi vsaj malo tega, kar ima v sebi Peter Koštrca, njemu visoko pomagalo. Sovražil pa ga je, ker je slutil v njem čudovito lahkotnost, s katero se je ta človek loteval vsega. Ali se je kdaj s trudom lotil česa? Ali ni izbral v življenju samo tisto, kar je bilo mogoče doseči zlahka? In ne nazadnje ga je moral sovražiti, ker je bil tisti, ki je še posegel ali bo še v njegovo družino, kjer bo napravil samo pustošenje, potem pa odšel. Ker kake resnosti mu ni mogel prisojati. Srce ga je bolelo, ker je čutil, da se hoče Marta okleniti prav takega življenja. Težko si je misliti vesel in zadovoPri' t'-"’!-t. Ali ne bi bilo dobro in pravilno, če bi stopil k žandarjem in prijavil, da se je Peter Koštrca vrnil? Naj bi ga odvedli in naj bi si potem iskal rešitve, kakor ve in zna. Ivan Koren pa bi rešil svojo družino, rešil bi svojo ženo. Toda, kaj ve on o Petru Koštrci? Kdo je Peter Koštrca? Razen tega, kar mu je pravil dedek, da je razbojnik, ni vedel o njem ničesar več. Zato je bilo docela v redu, da je povprašal dedka, ko sta nabirala drva: »Kaj pa je pravzaprav ta vaš Peter po poklicu?« Dedek je pri tem vprašanju namršil obrvi. Zamislil se je. Saj je bilo to tudi zanj težko vprašanje. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo brez večjih zastojev Včeraj sončno vreme, gost cestni promet in mnogo mladih turistov v našem mestu Člani SDGZ so se poslovili od odhajajočega dr. Zidariča Lepo sončno vreme, polne plaže in kopališča, številni turisti in gost promet po cestah in predvsem na mejnih prehodih z Jugoslavijo so bile glavne značilnosti včerajšnje sobote. Ta konec tedna je bii po predvidevanjih prava generalka za prihodnje week-ende ob koncu julija in v začetku avgusta, ko bo — po napovedih vremenoslovcev in izvedencev prometne policije — še bolj vroče tako za domačine kot tudi za turiste, ki se bodo po naših cestah namenili na poletni oddih v Dalmacijo. Sončna pripeka je včeraj že v jutranjih urah dobro ogrela tržaško pokrajino. Temperatura se je opoldne dvignila do 28 stopinj, kar sicer rie bi bilo pretirano visoko, če je ne bi spremljala nadležna sopara s 77-odstotno vlago. Sončni žarki so tudi včeraj privabili v kopališča veliko število mladih in manj mladih kopalcev. Temperatura morja je znašala 23,6 stopinj Celzija. Vse kaže, da bo lepo vreme še dalj casa vztrajalo nad našimi kraji. Po predvidevanjih vremenoslovcev naj bi namreč naš pas zajela pravcata tropska vročina, ki naj bi trajala vse dc polovice avgusta. Če bodo torej napovedi obveljale, bomo v prihodnjih dneh in tednih še z večjo vnemo kot doslej iskali kotiček sence za bežno ohladitev. V preteklih letih smo že sredi julija ob koncih tedna beležili dolge kolone avtomobilov po naših najbolj prometnih cestah in pred mejnimi prehodi z Jugoslavijo. Takega prometnega »booma« včeraj ni bilo, pa čeprav je bil promet vseeno zelo gost. Po vesteh, ki nam jih je posredovala prometna policija, je bil vče- rajšnji promet po naših cestah pod pričakovanji. Predvsem na obalni cesti in na trbiški cesti so avtomobili (mnogo tujcev, predvsem Nemcev, Dancev in Nizozemcev) vozili v kolonah, vendar brez zastojev. Nekoliko počasnejši je bil promet na odseku tibiške ceste med Nabrežino in Prosekom, kjer so že pred časom zaradi del na novi avtocestni tasi zožili cestišče. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so imeli policisti, finančni stražniki, miličniki in cariniki že običajno sezonsko delo. Še največ so ga opravili na mejnem prehodu na Pesku, kjer je bilo včeraj največ prometa. Že od ranega jutra in vse do kasnega popoldneva so se ob vhodu v Jugoslavijo nepretrgoma ustvarjale kolone vozil. Ob že običajnih tujcih je bilo mnogo tudi Italijanov (iz Veneta, Lombadi-je, iz Rima), ki so se odločili, la prebijejo poletne počitnice na dalmatinski obali. Manj prometa so zabeležili na mej nih prehodih na Škofijah in na Fernetičih. Na Škofijah je bila popoldne približno 300 metrov dolga kolona avtomobilov, ki so čakali na vhod v Italijo. Večina teh je bila iz tujine, po vsej verjetnosti so bili to tuji turisti, ki so se po končanih poletnih počitnicah vračali domov. Na Fernetičih je bil promet gost, a je potekal brez večjih zastojev. Iz Italije so v Jugoslavijo privozili predvsem Nemci, Danci, Francozi, pa tudi jugoslovanski in turški državljani na začasnem delu v Švici ali pa v Franciji. Če je bil cestni promet včeraj pod normo, pa je bil po drugi strani turistični promet v Trstu v teh dneh kar na višku. V uradu Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove na tržaški železniški postaji so nam povedali, da so tačas domala vse hotelske sobe v Trstu oddane. »Prosto sobo dobite kvečjemu v najbolj luksuznem hotelu,« je obrazložila uradnica. Med turisti prednjačijo mladi fantje in dekleta: predvsem Švedi, Danci in Nemci med 18. in 25. letom starosti. »V Trst pridejo z vlaki ali pa z avtomobili: v zadnjih dveh dneh jih je prišlo kar pravo morje, v našem uradu se jih je zglasilo kakih 50 vsako uro,« je povedala še uradnica Letoviščarske in turistične ustanove. Mladi turisti se ustavijo v Trstu dan ali dva, nato nadaljujejo pot v Jugoslavijo, največ v Poreč, na Reko ali v Split. Še do pred leti so lahko med postankom v Trstu izkoristili usluge mladinskega doma pri Mira-maru, odkar pa so ta objekt zaprli, si pomagajo pač na druge načine. »Odrasli« turisti se obnašajo v Trstu skoraj kot mladi: njihov ogled mesta in zanimivosti je sicer nekoliko daljši (dva do tri dni), nato pa tudi oni nadaljujejo svoje potovanje na sončno dalmatinsko obalo. S prisrčno slovesnostjo so se v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani poslovili od dr. Borisa Zidariča, predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu, ki se po štirih letih vrača v domovino, tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V njihovem imenu je dr. Zidariču spregovoril predsednik združenja dr. Vito Svetina in podčrtal predvsem njegova prizadevanja za razmah gospodarskega sodelovanja preko meje v višjih in dolgoročnejših oblikah. Zahvalil se mu je za pozornost, s katero je spremljal in sodeloval pri gospodarskih dogajanjih v slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in za prizadevanja, ki jih je vložil v njihov napredek in razmah. Dr. Zidarič je bil prijatelj in strokovnjak, ki je razumel pomen uveljavljanja slovenskega gospodarstva kot samostojnega dejavnika tako v Italiji, kot v gospodarskih odnosih na meji — je dejal dr. Svetina — hkrati pa se je kot rojen Tržačan brez težav vključil v življenje in delo naše skupnosti. V spomin na štiri tržaška leta je predsednik Svetina dr. Zidariču izročil veliko cvetlično vazo, poseben iz- delek umetnostne obrtnice Gabrijele Ozbič, njegovi soprogi Nevi pa šop cvetja. Dr. Zidarič se je zahvalil za prisrčno poslovitveno slovesnost in na kratko opisal razpoloženje, s katerim zapušča Trst. Izrekel je prepričanje, da bo novi predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu, Lojze Rožman, z uspehom nadaljeval po poti, ki je v zadnjih letih obrodila vidne uspehe pri razvijanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja na odprti in stabilni meji, v prid obeh sosednih držav pa tudi slovenske narodnostne skupnosti, ki ob njej živi. Prijetni večer se je nato nadaljeval na terasi Gregorčičeve dvorane, kjer se je ob okrepčilu in kozarcu domačega vina nadaljeval pogovor v bolj sproščenem ozračju. Med drugimi so se ga udeležili člani predsedstva SDGZ in predsedniki sekcij, predsednik gospodarskega odbora SKGZ dr. Darij Cupin, tajnik SKGZ Dušan Udovič, konzul generalnega konzulata SFRJ v Trstu Aleksandar Nikolič, podpredsednik tržaške delegacije zbornice Italjug Stanislav Bole, zastopnik Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak in drugi. Sonce je tudi včeraj množično zvabilo Tržačane v kopališča Železniška postaja je bila prvi stik mladih turistov z našim mestom »Pojoča je noč« v torek v Mavhinjah Fantazija avtorske pesmi, glasbe in plesa »Pojoča je noč« bo v torek, 23. julija, ob 21.15 gost občine Devin - Nabrežina na trgu v Mavhinjah. Če bo vreme nagajalo, bo prireditev naslednji dan ob isti uri Nova številka revije Rinascita o tržaških problemih Nova številka revije »Rinascita«, ki bo na prodaj od prihodnje srede, prinaša tudi daljšo reportažo o našem mestu, ki jo je napisal Bruno Scha-cherl in ki nosi pomenljiv naslov: »Trst — kulturna meja«. V njej je govor o hudi gospodarski krizi, o nevarnosti propadanja, pa tudi o možnostih razvoja živega mesta, ki načrtuje svojo bodočnost. Temelji te bodočnosti pa so lahko le znanost in moderna tehnologija, veličina tradicije brez lažnih mitov, kultura resničnega sožitja. Reportažo dopolnjujeta zapisa prof. Darka Bratine, ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta, o »zaščitnem zakonu in aktivni integraciji«, ter prof. Giuseppa Furlana, docenta na mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru, o »načrtu za znanost«. »Postopoma se izoblikuje — zaključuje Schacherl svojo reportažo o Trstu — obetajoča hipoteza takšnega mesta, ki lahko spet najde svoje poslanstvo s proizvajanjem, manipuliranjem in izvažanjem blaga bodočnosti: idej, znanstvene raziskave, moderne tehnologije. Tako važna meja se mora otresti kulture in prakse nezaupanja, sumničenja, medsebojnega zaprtja: sožitje, raziskava, procesi osvobajanja težkih bremen preteklosti morajo napredovati istočasno.« Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Openska društvena knjižnica Pinko Tomažič in tovariši skozi vse leto prizorišče pestrega kulturnega delovanja Kulturno društvo Tabor predstavlja gotovo najvažnejše kulturno gibalo na Opčinah. Društveno delovanje v openskem Prosvetnem domu je zelo razvejano in sega od dramskega amaterstva, zborovskega petja, otroške in mladinske folklore in glasbene animacije preko mladinskega kulturnega u-dejstvovanja, ki najde svoj najprist-nejši izraz v organizaciji Tabora mladih, do pomembnega delovanja društvene knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. Ena izmed najbolj požrtvovalnih društvenih odbornic, ki je obenem odgovorna za delovanje knjižnice, je Stanka Hrovatin, ki je o koncu sezone rade volje osvetlila delovanje društvene knjižnice. »Število obiskovalcev se na srečo postopno veča tudi med starejšimi, čeprav nismo še povsem zadovoljni. Vsekakor se lahko upravičeno veselimo podatka, da smo v zadnjih šestih mesecih dali na posodo okrog 300 knjig. Posebno dober je bil mladinski odziv. Do sedaj smo najboljše sodelovali z osnovno šolo F. Bevk, v prihodnje pa bi sj želeli tesnejših stikov tudi z opensko srednjo šolo. Glede otrok in mladine težimo k temu, da bi jim knjige predstavljale prijetno potrebo in ne le predpisano šolsko čtivo. V tem smislu je bila nadvse pozitivna pobuda Ure pravljic za otroke, ki smo jo letos prvič izpeljali s pomočjo gledaliških igralcev in domačih amaterjev, ob navdušenem odo- bravanju staršev in še posebno otrok. Na splošno imamo okrog sto rednih obiskovalcev, ki prihajajo predvsem z Opčin in iz vasj do Bazovice pa tudi nekaj z Repentabra.« Kaj pa najraje berejo vaši obiskovalci? »Za nove izdaje je vedno vrsta. Zadnje čase so naši bralci najraje segli po Pirjevčevem Tržaškem vozlu, Torkarjevem Umiranju na obroke in po pesniški zbirki Aleksija Pregar-ca Temelji mojega vrta.« Kako pa si nabavljate knjige? »Knjige kupujemo s prostovoljnimi prispevki naših prijateljev. Lani nam je deželna uprava prvič- dodelila milijon lir. Tržaška kreditna banka in Tržaška hranilnica sta nam tudi nakazali vsoto za nakup knjig. Radi bi se tudi naročili na razne revije, vendar zaenkrat ne zmoremo tega finančnega napora. Nekaj knjig smo prejeli tudi od nesebičnih prijateljev in vsakokrat smo njihova imena objavili v našem glasilu.« Koliko knjig pa ima knjižnica na razpolago? »Trenutno razpolagamo z 2701 knjigo. Knjižnico urejamo po najnovejših knjižničarskih normah. Ob tem poslu so nam v veliko pomoč nasveti osebja Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Knjižničarsko delo opravlja osem članic KD Tabor, sicer pa je knjižnica urejena po načinu prostega pristopa, tako da si lahko vsakdo sam izbere in poišče zaželeno knjigo kar na knjižnih policah.« Vaše delovanje pa se ne omejuje samo na »spodbujanje k branju«, saj se večkrat lotite tudi prirejanja diskusijskih večerov in še marsičesa drugega. »Vsako leto skušamo organizirati ciklus predavanj, do sedaj izključno na politično-zgodovinsko tematiko, v novi sezoni pa bomo poskrbeli tudi z? srečanja z literarnega področja. Vsako nedeljo, ob 13. uri, imamo po radiu Opčine oddajo »Knjige, knjige, knjige za vse«, ki jo vodi Drago Gorup. Obenem pa knjižnica skrbi za pripravo in izdajo društvenega glasila. V sodelovanju s sekcijo VZPI Opčine - Bani Ferlugi pripravljamo gradivo za izdajo brošure o delovanju med NOB. Publikacija bo dopolnitev brošure Uprli so se fašizmu, ki jo je pred leti izdal odbor Združenja partizanov.« Kako pa nameravate nadaljevati dejavnost v bodoče? »V jeseni, takoj po Taboru 85, bo odbor pripravil sestanek za načrtovanje bodočega dela. Seja bo namenjena širšemu krogu naših članov in prijateljev, zato bomo tudi pravočasno javili datum. Želeli bi, da bi se kar največ ljudi udeležilo tega srečanja in da bi vsak s svojim mnenjem in nasvetom prispeval k pestrosti in zanimivosti naše bodoče društvene sezone.« LOREDANA GUŠTIN Na sliki: »ura pravljic« v openskem Prosvetnem domu. Zanimive teme okroglih miz na festivalu komunističnega tiska v Sesljanskem zalivu Jutri javna razprava o manjšinskem tisku Kuret (violina) in Trani (harfa) jutri v evangeličanski cerkvi V Sesljanu poteka danes tretji dan Pokrajinskega festivala komunističnega tiska. Med pomembnejšimi pobudami, ki so se doslej zvrstile v okviru praznika, bi vsekakor omenili petkovo okroglo mizo o perspekti' vah razvoja Sesljanskega zaliva, na kateri so sodelovali vodja komunistič-ne svetovalske skupine v devinsko -nabrežinskem občinskem svetu Ivo fU’P'b odgovorni pri tržaški sekciji WWF Dario Predonzan in naturalistični izvedenec Franco Perco. Obravnavan argument je bil precej delikata11’ saj je že celih deset let v sredini ^Fazličnejših polemik. Sporna točka še vedno ostaja načrtovana urbanistična ureditev zaliva, o kateri so nPr. predstavnik Svetovnega sklada za naravo in nekateri drugi, ki so Posegli v debato, izrazili resne pomi-sleke. čeprav se je debata nato raz-S1.nla tudi na nekatera širša vprašaja zaščite naravnega okolja, je bil srz razprave osredotočen na turistič-110 ekonomski razvoj sesljanske oba-ie. Ravno s tem v zvezi je bilo izraženih več različnih stališč oz. predlo-®oy ’ ki so težili bodisi v ovrednotenju sodobne turistične ponudbe (govor je bu npr. o prednostih navtičnega tu-r2™3,. kakovostnih turističnih strukturah itd.) kot na t.i. alternativni tu- rizem, ki bi upošteval tudi ekološke značilnosti teritorija. Po mnenju komunističnega zastopnika Širce pa je bistvenega pomena predvsem način upravljanja sesljanske obale v bližnji bodočnosti. Odprta vprašanja pa — kot je med drugim pokazala razprava — vsaj za sedaj še ostajajo. Med ostalimi zanimivimi pobudami, ki bodo na sporedu v teh dneh, bi še posebej opozorili na jutrišnjo debato o odnosu med narodnostnimi manjšinami in informacijskimi občili, na kateri bodo sodelovali odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa, odgovorni urednik TV Koper in predsednik Unije Italijanov za I-stro in Reko Silvano Sau, novinar Radia Trst A Stojan Spetič ter zastopnik tednika »II Meridiano« Lučimo Santin. V. Na sliki: petkova okrogla miza o perspektivah razvoja Sesljanskega zaliva. Združenje »Apputamenti musicali« prireja v ponedeljek, 22. julija ob 20.30 v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili koncert dua Kuret - Trani, ki nastopata z violino in harfo. Pri organizaciji sodelujeta tudi tržaška Le-toviščarska ustanova in Odbor za glasbene pobude za restavracijo tega neogotskega zgodovinskega spomenika. Duo bo nastopil z deli Corellija, Bacha, Boieldieuja, Spohra, Kreutzer Bochsa in Donizettija. Sestavljata ga slovenski violinist Igor Kuret, ki je diplomiral na konzervatoriju Tartini, svoj študij pa je začel pri Glasbeni matici. Bil je učenec mojstrov Vero-neka in Lorenca v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi pri mojstru Familiju na šoli v Fiesoleju. Z Italijanskim mladinskim orkestrom je gostoval po raznih evropskih mestih, zadnji dve leti pa se izpopolnjuje pri mojstru Fister ju v. Kolnu. Dmga članica dua je Tržačanka Fabiana Trani, ki je diplomirala iz harfe na konzervator ju Tartini. Izpopolnjevala se je v Italiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, uveljavila pa se je na natečajih v S. Margheriti Ligure in Chiavariju. V častni kategoriji je dosegla tudi zavidljivo 2. mesto na mednarodnem natečaju v Parizu. Tudi Tranijeva trenutno študira v Kolnu, na tamkajšnji znani glasbeni šoli. Z generalne skupščine deželne Unioncamere Povečati pristojnosti trgovinskih zbornic 9avna ugotovitev, ki je izšla iz uavne generalne skupščine dežel-e zveze trgovinskih zbornic Union-r°rnere’ je bila potreba po večjem nH*eVTskem prostoru in po večjih Pristojnostih za ta gospodarska te-sa. Pod predsedstvom predsednika b^besija so se sestali predsedniki seh štirih pokrajinskih zbornic, Tr-’ Vidma, Gorice in Pordenona ter C1ani vseh štirih odborov. Predsednik Tombesi je v svojem obširnem uvodnem poročilu o oprav-tieni dejavnosti in o uresničevanju začrtanih programov poudaril prav Jb potrebo, o kateri je nedavno razpravljal s podtajnikom ministrstva S jndustrijo in trgovino Sanesejem. se je strinjal, da je treba zbornicam priznati vlogo posredni-med javnimi ustanovami in go-podarskimi podjetji, zlasti majhnimi in srednjimi. Glede deželne Unioncamere je Tom-nesi poudaril, da njena usklajevalna ioga nikakor ne gre na račun avto-onuje posameznih pokrajinskih zbor-c’ saj že po pravilniku deželna voza zbornic odloča in sklepa po ]„■ u. ?°Slasja in si prizadeva vse-J najti to soglasje v prid julijske-Sa in furlanskega gospodarstva v Juru celoti. Predsednik Tombesi je nnto izrazil veliko pričakovanja za Posvet, na katerega so prihodnji to-ok v Rim poklicani predsedniki šti-sta PP^njinskih zbornic. Gre za se-kik P11 ministrstvu za proračun, op. moralo dokončno odobriti za-nski predlog o »paketu za Trst in u-nco<< ter druge načrte v zvezi z avnovešanjem in razvojem obmej-iin 3 P^očja Furlanije - Julijske kra-sot • ^em ie Tombesi poudaril, da n tegovinske zbornice sposobne urav-eseno predstavljati posamezne in rn at nasprotujoče si interese plenih gospodarskih kategorij, cip;11 Pnogledu lanskoletnega dela in sklati v prvih mesecih letos, je upseina Unioncamere posebno do- bro ocenila prizadevanja in preučevanje vprašanj vajeništva in poklicnega usposabljanja, analizo splošnega gospodarskega gibanja, akcije v korist letališča v Ronkah in izgradnje prometnih povezav s sosednjimi območji. V letošnjem letu pa so bile najvidnejše akcije uresničene v o-kviru srečanja predsednikov gospodarskih zbornic delovne skupnosti Alpe - Jadran, ustanovitev vrste točk za tehnično pomoč v tujini ter oblikovanje ožje skupine za obravnavo pristaniške problematike. V prihodnjem oktobru se bodo predstavniki Unioncamere v Salzburgu udeležili italijansko-avstrijske konference o prometu blaga in oseb preko mejnih prehodov, kar bo nova priložnost za izdelavo predlogov za rešitev hudega problema carinskih in obmejnih služb na mejnih prehodih. • Včeraj okrog 3. ure so sprejeli na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice 37-letnega Lucia Dilena iz Ul. Muzio 9, ki se je lažje ranil in si zlomil nosne kosti, ko je v Miljah iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad svojim oplom in trčil v parkirani avto. Devinsko-nabrežinska sekcija KPI o poteku pogajanj za novo upravo O poteku četrtkovega sestanka med predstavniki KPI, SSk in PSI za sestavo nove devinsko - nabrežinske občinske uprave, o katerem smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, je objavila tiskovno noto krajevna sekcija KPI. V njej je med drugim rečeno, da so na sestanku vse tri delegacije orisale svoje programske predloge ter izoblikovale tudi nekatere hipoteze glede sestave novega odbora. Srečanje je potekalo v ozračju velike iskrenosti, poudarja poročilo KPI — ter je pojasnilo voljo vseh treh strank glede potrditve prejšnje večine. Srečanje se je zaključilo s sklepom o sestavi ožje delovne skupine, ki naj v kratkem roku pripravi dokument z glavnimi programskimi točkami bodoče uprave. ' Tri stranke — se zaključuje nota krajevne sekcije KPI — so tudi soglašale glede nujnosti pospešenja pogajanj, tako da bi lahko čim prej prišlo do sklicanja občinskega sveta. Marchio sprejel voditelje Promotrieste Včeraj dopoldne je predsednik tržaške pokrajine Marchio v palači Ga-latti sprejel predsednika in podpredsednika novoustanovljenega konzorcija za razvoj turizma Promotrieste, Arianija in Cividina. Marchio je v imenu pokrajinskega odbora izrazil zaupanje v veljavnost te nove pobude in zagotovil vso podporo, v skladu z ustavno funkcijo pokrajine. Prav v tem smislu je Marchio po nalogu pokrajinskega odbora prevzel obvezo, da bo pokrajina preučila možnosti za pomoč novemu konzorciju, ki si je za svoj cilj zastavil oživitev in lansiranje podobe Trsta v Italiji in tujini predvsem s pomočjo kvalificiranega turizma in uporabe novega Kongresnega centra na Pomorski postaji. Po mnenju predstavnikov pokrajine se ta cilj povsem sklada s programskimi usmeritvami pokrajinskega odbora, ki predvidevajo priklicati pozornost na Trst v sodobnejši luči in ob uporabi njegove zgodovinske, kulturne in krajinske dediščine. Če se bo konzorcij Promotrieste izkazal kot funkcionalno in operativno sposobno telo, ga bo pokrajina brez dvoma podprla in mu zaupala uresničevanje svojega lastnega programa pobud za promocijo turizma in podobe mesta Trsta. Že nekaj dni se zdravi v bolnišnici pri Magdaleni Mladenič iz Pordenona okužen z virusom AIDS V tržaški bolnišnici za nalezljive bolezni pri Magdaleni je že nekaj dni na zdravljenju pod strogo zdravniško kontrolo mladenič iz Pordenona, ki je okužen z virusom AIDS. Virus AIDS, za katerega sedaj niso našli še primernega in učinkovitega zdravila, uniči imunološko obrambo človeškega organizma, tako da se znajde človeško telo v primeru morebitnih infekcij brez vsakršne obrambe. Tržaški zdravniki niso hoteli povedati bolnikovega imena. Objasnili so le, da se je mladenič pred kratkim vrnil iz Kanade in da so analize potrdile okužbo z virusom AIDS. Zanj so si pridržali strogo prognozo. Bolnišnica pri Magdaleni razpolaga z zelo učinkovitim oddelkom za nalezljive bolezni z izolacijskimi sobami. Zdravniki so podzveli tudi številne preventivne ukrepe za vse zdravstveno osebje, ki je bilo v kontaktu z mladeničem, da ne bi strahotni in doslej smrtonosni virus okužil še drugih ljudi. Vse kaže, da se je zdravstveno stanje mladeniča iz Pordenona zadnji dan nekoliko izboljšalo, kljub temu pa so zdravniki še vedno zelo previdni pri ocenjevanju njegove bolezni. Še danes v Boljuncu Veselo in poučno na Gasilskem prazniku v na, P1"0stom ob gledališču Prešeren ski ° Juncu se danes nadaljuje Gasil-DrrK,Praznik, ki ga prireja Združenje guj/tevoljnih gasilcev Breg iz dolin-oMme. Popoldne bo izredno zani-0rk„°.saj bodo po koncertu pihalnega eacii i a BreS lz Doline na sporedu lovai- vaie’ Pri katerih bodo sode-Vat; ^bi prostovoljni gasilci iz Hr-unov in železne Kaple. Tržaških nJr,cnih gasilcev bržkone ne bo, ker -■ atere. ekipe sodelujejo pri reševal-C1ji na Tridentinskem. Po pro- Hrvfir bo ženska gasilska ekipa iz Prikazala napad na goreči ga Ptebil, članska skupina gasilske-dai= stva Hrvatini pa bo nato napa-la p.®.?1,6*50 hišo. Serijo bo zaključi-črplj^ska družabna igra z ročnimi Stara gasilska vozova, ki sta na ogled v Boljuncu Popustile so zavore: šofer tovornjaka lažje ranjen Na začetku Trbiške ceste pri Val-mauri je sinoči prišlo do prometne nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice, če ne bi šofer hitro ukrepal. 45.-letni turški državljan Sadettin Hi-gun je s tovornjakom TIR peljal nav-dol, ko so nenadoma popustile zavore. Težko vozilo s prikolico je več metrov nekontrolirano drselo po cestišču, nakar je Higun obrnil volan, tako da se je tovornjak ustavil v zidu. Ranjenega šoferja so potegnili iz kabine kolegi, ki so mu sledili z drugimi tovornjaki. V bolnišnici so ugotovili, da se bo moral zdraviti mesec dni zaradi ran in udarcev po telesu in glavi. Tovornjak in prikolico so umaknili gasilci. Ponedeljkov koncert mladih glasbenih umetnikov se uvršča v program evropskega leta glasbe. Zahvala odbora ACM (Apostolstvo Cirila in Metoda) Po dobro uspeli igri prof. Ivana Artača »Blagovestniki z Vzhoda«, se odbor ACM čuti dolžnega, da se javno in iskreno zahvaljuje številnim o-sebam, podjetjem in upravam, ki so prispevali bodisi z denarno podporo ali z raznovrstnim velikodušnim delom, ki ga je zahtevala tako široko zasnovana prireditev: Slovenski prosveti za gostoljubje pri uporabi prostorov. Radiu Trst A za pogosto poročanje. Upravi Hranilnice in Posojilnice na Opčinah, Duhovski zvezi. Občinski upravi Re-pentabor, g. župniku Bedenčiču, članom skavtske organizacije, Mladinskemu krožku Prosek, članom pevskega društva Mačbolje, slavnostnemu govorniku dr. Jošku Šavliju, g. lasuljarki SNG, pevcem in plesalcem ter seveda celotnemu ansamblu igralcev pod vodstvom režiserja Adrijana Rustja in še posegej g. Ediju Godniku za njegovo izredno pripravljenost za izdelavo vsakovrstnega pribora in potrebnih rekvizitov, elektrikarju s Proseka in končno se odbor zahvaljuje za objavo in poročanje: Katoliškemu glasu v Gorici, Primorskemu dnevniku in Novemu listu v Trstu. Že vnaprej pa se odbor opravičuje, če smo v dolgem seznamu dobrotnikov koga nehote prezrli! Hvala vsem! Odbor za proslavo Metodovega leta Podtaknjen požar v kompleksu Rocol-Melara V podstrešnih prostorih poslopja v Ul. Pasteur 6 (v kompleksu Rocol -Melara) se je včeraj okrog 18. ure razvil silovit požar, ki je povsem uničil 12 boxov, kjer so stanovalci imeli skladišča, škoda je precejšja, saj so lastniki hranili ne le odvečno šaro, ampak tudi bolj dragoceno opremo, kot so smuči, hladilnike in podobno. Gasilci so delali še čez polnoč, kajti ognjeni zublji so se razvili na površini 40 kvadratnih metrov in so uničili tudi leseno ogrodje boxov, tako da so morali najprej odstraniti zoglenelo strukturo, nato pa podpreti, na mestih, kjer je postalo nevarno za nadaljnje delo. Policija domneva, da je požar bil podtaknjen, kajti že prejšnjo soboto je na istem mestu gorelo, takrat pa je nekdo _ sprožil alarm prej in ni prišlo do hujšega. Kje bomo nabavili bencin Danes popoldne in jutri bodo odprte naslednje bencinske črpalke; AGIP: Ul. Revoltella (križišče Ul. D’Angeli), Nabrežje Ottaviano Augusto, Ul. dellTstria (pri pokopališču), Ul. Carducci 4, Ul. Molino a Vento 158, Ul. Valerio 1 (pri univerzi). TOTAL: Ul. Giulia 2 (Ljudski park), Drevored Campi Elisi 1/1, Drevored D’Annunzio 73, Drevored Miramare 37, Drevored Miramare 273, Nabrežje T. Gulli 8, SS 202 Sesljam ESSO: Trg Libertà 10/1, Ul. Battisti 6 (Milje). 1P: Ul. F. Severo 2, Drevored D’Annunzio 38/A, Ul. Baiamonti 2, Drevored Miramare 213. CHEVRON: Nabrežje N. Sauro 14. API: Ul. F. Severo 2/5. 20. 7. 1983 20. 7.1985 Viktor Ota Vedno si v naših srcih žena Gizela, hči Nadja in vnukinja Elena Kreglje, 21. julija 1985 ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG priredi danes, 21. julija, v BOLJUNCU ob občinskem gledališču »France Prešeren« GASILSKI PRAZNIK s sodelovanjem gasilcev iz Trsta, Hrvatinov in Železne Kaple. Ob 16. uri koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline; ob 17. uri otvoritveni govor in gasilske vaje; ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOK V FOYERJU GLEDALIŠČA BOGATA RAZSTAVA STARE IN NOVE GASILSKE OPREME Delovali bodo dobro založeni kioski s pristnim domačim vinom in specialiteto na žaru Vabljeni! gledališča Zlata poroka v Križu V Križu, na hišni številki 103, je danes vse veselo. Slava in Hadrijan Cotič namreč slavita 50. obletnico poroke, ki sta jo kljub številnim življenjskim preizkušnjam dočakala še čila in zdrava. Na skupno pot sta stopila 21. julija 1935 v Križu; bila je sobota in spominjata se, da je pripekala prav taka vročina kot nas pesti v teh dneh. Precej bi lahko povedala o tem dolgem obdobju, ki sta ga preživela skupaj, vendar pa sta v besedah bolj skromna. Mož Hadrijan je že od mladih nog začel kamnoseški poklic; za delom je moral tudi v tujino, bil je v Avstriji in na Norveškem, še sedaj pa kljub letom rade volje poprime za marsikatero delo. Naj dodamo, da je Hadrijan veliko pripomogel s klesarskim delom pri postavitvi treh spomenikov v Križu. Tudi žena Slava je že od mladega navajena na delo, in ne pozna počitka, saj ji ga v družinskem krogu nikoli ne zmanjka. Hadrijan ima še pet živečih bratov, od katerih so trije v Argentini, kamor se je leta 1926 njegov oče zatekel pred fašizmom, Slava pa ima še eno sestro. Slava in Hadrijan Cotič imata tri hčere, Adriano, Nidijo in Marto, s katerimi so tesno povezani; skupno z njimi in z družinami preživijo več lepih trenutkov. Tako je tudi na današnji dan, ki bo prav gotovo ostal vsem še dolgo v lepem spominu. Slavljencema naj gredo tudi naše čestitke. * li, Hčere Adrijana, Nidija in Marta z družinami iskreno čestitajo SLAVI in HADRIJANU COTIČU ob 50-letnici poroke in jima želijo, da bi ostala še dolga leta zdrava in vesela v njihovi družbi. Križ, 21. julija 1985 Odbor KD SLAVEC iz Ricmanj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k popolnemu uspehu letošnje vaške šagre. ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. Danes, 21. t. m., ob 18.00 bo na sporedu tretja predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana. V glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Ma-rietta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Serio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča). Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.30 »Gremlins«. Režija Joe Dante. Zach Galligan, Phobe Cates, Hoyt Axton, Polly Holliday. Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 19.00 — 20.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »II signore della morte«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Profondamente ingorde...«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Sole nudo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »II tesoro delle quattro corone«. Capitol 17.00 — 22.00 »College«. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »Heavy metal«. Od ponedelja dalje zaprto zaradi počitnic (do 23. avgusta). Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »L’amore e la bestia«. Prepovedan mladim pod 18. letom. Ul. sv. Frančiška 20 vabi v četrtek, 25. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave ŽARKO VREZEC slike in risbe KD PRIMORSKO SACRA V BOROVEM GOZDIČU v MAČKOLJAH 26., 27., 28. in 29. julija izleti KD Slavec priredi 1. septembra enodnevni avtobusni izlet v Ribnico na Dolenjskem. Podrobnejše informacije bodo objavljene kasneje. KD Rovte - Kolonkovec priredi 15. in 16. avgusta 2-dnevni izlet v Novo mesto in okolico. Vpisovanje ob sobotah od 20. do 22. ure na sedežu društva ali pa tel. št. 040/827-808 ali 827-528. KRUT obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea) v sredo, 24. t. m., ob 7. uri izpred sodne palače. čestitke Danes praznuje svoj 15. rojstni dan ORIETTA ZUDICH iz Ricmanj. še na mnoga zdrava in srečna leta ter da bi se ji izpolnile vse njene skrite želje ji želijo mama, oče, brat Walter, sestra Giuliana z možem in malo Moniko. 4Š TATJANA BLOKAR je v ponedeljek, 15. t.m., opravila diplomski izpit iz klavirja na tržaškem konservatoriju Tartini. Čestijajo ji teta Sonja, stric Pino in sestrična Tiziana z Davidom. A Ob 89. rojstnem dnevu in bližnjem godu drage ANE CAHARIJE iz Nabrežine ji iskreno čestitajo in želijo obilo dobrega vsi domači d Na tržaški medicinski jakulteti je 19. julija z odliko diplomiral MARKO FILIPČIČ Čestitajo mu nona, teta Elvira in Ivan Prispevajte za Dijaško matico včeraj - danes Danes, NEDELJA, 21. julija ZORKA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.10 — Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 23.04. Jutri, PONEDELJEK, 22. julija MARIJA MAGDALENA Vreme včeraj: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Riccardo Antonini, Matteo Samec, Manuela Slavec, Beatrice Kanobej, Francesco Zampieri, Katiuscia Puzzer, žiga Ražem, Katja Pri-mossi. UMRLI SO: 79-letni Vittorio Grazio- li, 73-letni Giordano Lampi, 84-letna Giovanna Spinelli, 82-letna Adalgisa Casson vd. Pezzolato, 87-letna Gabriella Mumig vd. Ghersi, 90-letna Giovanna Pacor vd. Sapunzachi, 84-letni Salvatore Moscohn. OKLICI: delavec Ervino Blasco in uradnica Ilaria Gezzi, uradnik Marco Giraldi in uradnica Bruna Radin, prodajalec Aldo Paulovic in prodajalka Maria Pasquadibisceglie, šofer Giuliano Cerovaz in gospodinja Annamaria Nescovini, trgovec Dego Lenarduzzi in uradnica Rosanna Franco, obrtnik Bruno Ziber in uradnica Rosella Guida, inženir Franco Rusconi in odvetniška pripravnica Rosanna Sincic, uradnik Danny Galletti in gospodinja Francesca Bruno, bolničar Edoardo Flego in uradnica Annamaria Spallino, uradnik Claudio Colombin in uradnica Lucia Viotto, uradnik Dario Guštin in točajka Emanuela Dossi, mesar Claudio Fa- vento in prodajalka Giuliana Senatore, igralec Riccardo Dainese in trgovka Cristina Parma, elektromehanik Umberto Santin in uradnica Sandra Lilliu, odontotehnik Luciano Harej in odonto-tehnik Fiorella Pasut, agent JV Dondato Giulio in prodajalka Patrizia Scro-caro, finančni stražnik Mauro Musio in družinska pomočnica Giuseppa Arrius, tiskar Saša Smotlak in prodajalka A-driana Dovgan, Fulvio Dovgan in Janja Zveglic, delavec Demetrio Emili in prodajalka Chiara Capecchi, mesar Roberto Contino in uradnica Cristina Simeoni, trgovec Guido Zerqueni in vzgojiteljica Eliana Ustolin, železničar Romano Italo Sonaglio in uradnica Mirella Giurco, profesor Marko Oblak in /MAM 7/H ZA IRSI Ul Mo 11.n, 5/ /55'^GI zdravnica Majda Košuta, agent JV Gianni Panfili in prodajalka Daniela Piussi, finančni stražnik Gaetano Ir-rera in gospodinja Daniela Cuticone, Bruno Peralt in Livia Delbello. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, UL F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197. LOTERIJA BARI 34 9 43 36 35 CAGLIARI 62 70 53 14 41 FIRENCE 79 3 10 73 42 GENOVA 74 69 16 79 83 MILAN 12 42 61 32 73 NEAPELJ 33 3 29 2 37 PALERMO 58 2 39 54 77 RIM 24 32 55 48 51 TURIN 2 12 50 67 80 BENETKE 64 15 21 51 29 ENALOTTO X 2 2 2 1 X XII 2 1 X KVOTE: 12 — 21.811.000 lir 11 — 746.000 lir 10 — 70.000 lir mali oglasi razna obvestila UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike in fizike. Telefonirati na št. 0481/882-339. IZGUBILA sem zlat ovratni obesek na prazniku v Gabrjah. Pošten najditelj naj telefonira 0481/78180. PRODAM fiat 500 L v odličnem stanju. Tel. 040/213-895. OSMICO je odprl Terčon Ivan, Mav-hinje 42. Toči belo in čmo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je odprl v Saležu Herman Škrk. V LEPEM zelenem parku v Praprotu ima odprto osmico LUPING. Toči belo vino in teran. POČITNIŠKO HIŠO kombinirano, zidani del z brunarico, zemljišče okrog 3.000 kv. m v okolici Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 040/211-805. PRODAM verižni stroj za vrtanje lesa. Uporaba stroja na mizi ali na steni. Tel. 040/412-380. PRODAM po ugodni ceni tovorno vozilo ford 4550, spredaj nakladalnik, zadaj izkopač - fiat 682 n/2 prekucnik v 3 delih. Tel. 0481/85725. PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku. UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkam garažni vrati. Tel. na št. 040/211-936 v večernih urah. GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t. m. do 9. avgusta. PRODAM elektronsko harmoniko, am-plifikator Leslie in mikrofon Schure. Telefonirati na 040/227-246 ali 761-624. OSMICO je odprl v Sv. Križu št. 44 Rudolf Košuta. Toči belo in čmo domače vino. CVETLIČARNA ANGELA, Boljunec 41 obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 15. t.m. do 18. avgusta. OSMICO je odprl na Opčinah Ferdinand Hrovatin. Toči belo in čmo vino. PROFESOR daje lekcije iz matematike. Tel. 003865/21972. MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji nadaljuje prodajo t ugodnimi cenami ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’ Istria 27 (tel. 750-113), bogata izbira novega in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 K. & G. KONFEKCIJE ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA KVALITETA ZNANIH ZNAMK RAGNO - FILA - MALERBA -FURLANA BOMBAŽ: B.B.B. - GATTO - POALA OPČINE Narodna ulica 71 Telefon 214-269 Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaprta zaradi letnega dopusta od ponedeljka, 22. t. m., do ponedeljka, 19. avgusta. Uradi SKGZ bodo vse do 31. avgusta poslovali s sledečim umikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure ter v soboto, od 8. do 13. ure. OBČINA ZGONIK (TRST) Prot. št. 2906/85 OBVESTILO O POLOGU SPLOŠNE VARIANTE K SPLOŠNEMU REGULACIJSKEMU NAČRTU OBČINE ZGONIK S PRILAGODITVIJO K DEŽELNEMU URBANISTIČNEMU NAČRTU, KI ZADEVA SPREJETE U-GOVORE S SKLEPOM ŠT. 45/C Z DNE 21. MARCA 1985. ŽUPAN V smislu in na podlagi čl. 20 D.Z. št. 23 z dne 9. aprila 1968, spremenjenega s čl. 18 D.Z. št. 30 z dne 17. julija 1972, sporoča da je bilo sprejetih delno ali v celoti s sklepom občinskega sveta st. 45/C z dne 21. marca 1985 69 ugovorov k varianti splošnega občinskega regulacijskega načrta sprejetega s sklepom občinskega sveta št. 25/C z dne 18.10.1984. Izdelki variante, ki zadevajo sprejete ugovore, so na razpolago v občinskem tajništvu na ogled občinstvu, in sicer, ob delavnikih od 9. do 12. ure, ob praznikih pa od 9. do 11. ure. Na razpolago bodo 20 dni zaporedoma in sicer od datuma objave tega obvestila v Listu pravnih oglasov tržaške pokrajine; med časom pologa in naslednjih 20 (dvajset) dni bodo lahko ustanove in zasebniki predstavili županu zgoni-ške občine morebitne pismene pripombe samo v zvezi s tistimi deli variante, ki so bili spremenjeni na osnovi delno ali v celoti sprejetih ugovorov z občinskim sklepom št. 45/85, in to na kolkovanem papirju (3.000 lir). Morebitni dopolnilni grafični elaborati pripomb morajo biti predstavljeni na kolkovanem papirju. Zgonik, 15. julija 1985 ŽUPAN (Budin dr. Miloš) LA MAGLIA OD 14. JULIJA DALJE IZREDNE PRILOŽNOSTI POPUSTI pri vseh artiklih TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 Obv. občini 4.7.85 III TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV » Mudotio KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340 VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA POPUSTI od 20 do 50% Obvestilo občin; 15.7.1985 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - Nedelja, 21. julija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 Sveta maša 11.55 Praznični dan 12.15 Zelena linija 13.00 Želja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 La pista degli elefanti - filr Igrajo: E. Taylor, Dana Ar drevvs, P. Finch io.25 II deserto del Namib - dok. lo ia Avventure in fondo al mare TV film Giovani ribelli - TV film o.OO Italia mia - vodi Jocelyn Jinny Steffanom in Gigijer Marzullo 20.00 Dnevnik 20.30 La cittadella - 3. del Režija Peter Jefferies in Mik Vardi •jo'ìn Parade - uspehi tedna 33.50 športna nedelja Ob koncu dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 11.00 Bolj zdravi bolj lepi n oc 0 medicini 11-35 V nedeljo v kinu - La i difende - Režija Pietro città 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadalj. dneva 14.15 Dnevnik - šport neposredno 17.30 Acque di primavera - film Režija Nunzio Malasomma 18.45 L’asso della Manica - TV film 19.50 Dnevnik 20.00 Dnevnik - domenica sprint dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.30 Dnevnik - Večerne vesti 21.40 Oppenheimer - nadaljevanka 23.00 Dnevnik - Trentatrè 23.30 II meglio del West - TV film 24.00 Dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 13.00 - 17.20 Dnevnik Neposredni šport 19.00 Dnevnik 19.25 Di Gei musica 20.30 Epistolari celebri 21.50 Dnevnik 22.15 Domenica gol - komentarji, vprašanja in razgovor 22.45 Kamera in spomin 23.00 Concertone 23.50 Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA „ Mubljana 9.00 Poročila 9.05 živ žav - risanke 10 oc Obiskovalci - ponovitev nadalj. •33 Lampion in lepa Marija n oc 2,adaljevanka - 7. del 11 do S-ovini je P0! ‘ oddaja TV Koper 19 on : roSrarrii prihodnjega tedna 19 9o Ljodje in zemlja 12.30 Poročila 10.30 Mostovi IR ^ òedomir Ilič - 3. del nadalj. meč Foročila • 5 Majski poker - it. zabavnoglas- 17 40 * ua °ddaja - 1- del 10 ic ^bolj in dekle - poljski film io 9o Sisanka J9.30 Dnevnik 20 on Yremeriske razmere -w Zadrski memento - 3. del nadalj. 21.00 Jazz Izvajalska virtuoznost, razsežnosti in nenavadne kvalitete človeškega glasu ter izreden občutek za skupinsko zvočenje, za ustvarjalno sodelovanje z drugimi vokalisti iz skupine med samim nastopom — vse to so bili momenti, ki so navduševali Poslušalce nastopa skupine Vo-cal Summit iz ZDA na 25. med-narodncm festivalu jazza junija 1985 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Težko> je ugotoviti, kdaj srno imeli zadnjo priložnost prisostvovati nastopu kar štirih 1zjemnih jazzovskih vokalistov na istem koncertu, brez dvoma Pa je bila to prva priložnost shsati jih v takšni obliki — v vokalnem kvartetu brez spremljave ter v številnih medsebojnih kombinacijah. Prav to pa so nam uprizorili Vocal Summit, skupina, ki jo sestavljajo pevke Jeanne Lee, Jay Clayton in Ursula Dudziak ter pevec Bob Sto-loff. To je skupina, ki je v zadnjih nekaj letih izborila v sodobnem jazzu skoraj že pozabljenemu načinu petja »a cappella« novo vlogo in mu z dodajanjem novih improvizacijskih prijemov na široko odprla možnosti nadaljnjega kreativnega razvoja. 21.40 Športni pregled 22.10 Poročila Koper 12.15 TV tržnica - predstavitev in prodaja 17.00 Sherlock Holmes 18.10 Kvark 19.00 Film 20.40 Formula 1 - Grand prix VB 22.00 Atletika - jugoslov. prvenstvo 23.00 Combat - TV film 24.00 Film Zagreb 17.00 Mali koncert 17.15 Ruski klasiki: Gozd - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Zadrski memento - 3. del nadalj. 21.05 Reportaža 21.40 športni pregled 22.10 Dnevnik 22.30 PJ v atletiki - posnetek 23.00 Program plus - na izletu z »Ladaricami« ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8-30 Campo aperto 0 Junetijska rubrika inno ™ frontiere dello spirito 10 9^ SlyUis • film 11 no ^ama Malone - TV film Louis De Funès e il non 11 no gelato - fdm 14 no Superclassifica show Ifi no tSalverò. d mio amore - fil La rapina più scassata d 18 no r V fdmska komedija 19 no Savilan - TV film 19 9o Porldo - TV film 20 9o [j0ttGry - TV film 22 9n A/r rosa d’Inghilterra - fi 23 9n Mississippi . TV film 'J0 J Ire da Ashiya - film Igra Yul Brynner 8 90 ^EQUATTRO 10 no TP end°re nell’erba - filn La tigre è ancora viva: 12 no ^aad°kan Mia riscossa ■ 13 M bornia - TV film i9 on { 'e Muppet show 14 no Aarnb° Jambo - dokume: 15 no r ,ci per la Pelle - T\ 17 ns t dgri di Mompracem 19 05 nlm'iglie di Caino - filr 19 90 Setequattro Per voi 20 on Prav° Dick - TV fi1™ 20 90 n0?- affefto tuo Sidney - T’ 21 90 M hfornia - Tv «lm 22 30 dire si - TV fdm 23 90 j cuore aperto - TV film 1 9n t a par°la ai giurati - filr ■ u L ora di Hitchcock - TV f ITALIA 1 10 ?5 GhaPpy - risanke 1. conquistatori dell’Oregc 19 n fdm “ ° S,ardcastle & McCormick JS ^"crand prix 16 15 vlde° estate ’85 -18 Vacanze alle Hawaii 18.00 Masquarade - TV film 19.00 La banda dei satte - TV film 20.00 Simpatiche canaglie - risanke 20.30 Quo Vadiz - spektakel 21.30 I predatori dell’idolo d’oro TV film 23.15 Camera oscura - TV film 00.15 Doppio giocco (Hale) - film 1.35 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 L’incredibile Hulk - TV film 15.00 Petrocelli - TV film 16.00 I nuovi Rookies - TV film 17.00 Bamaby Jones - TV film 18.00 Risanke 19.00 Bonanza - TV film 19.55 Koseidon - risanke 20.20 Zambo il dominatore della foresta - film 22.15 Barnaby Jones - TV film 23.15 II ritorno del santo - TV film 24.00 Sesto senso - TV film TRIVENETA 9.00 Risanke 10.00 A Sud dei tropici 10.30 Rassegna di quadri 12.30 Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop 13.00 Rassegna antichità e preziosi 16.30 Laramie - TV film 17.30 A Sud dei tropici - TV film 18.00 Barbary Coast - TV film 19.00 Dražba TELEFRIULI 14.30 Rita, la figlia americana - film 16.00 Hanna e Barbera - risanke 16.30 The fintstones - risanke 17.30 II commissario - film 19.00 The bold ones - TV film 20.00 Maude - TV film 20.30 Los Angeles, 5. distretto polizia film 22.00 Film Ponedeljek, 22. julija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Tele video 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 Salomè - popoldne v kinu 15.20 Iz parlamenta 15.45 I grandi felini - dokumentarec 16.35 II grande teatro del West TV film 17.00 L’ultimo fuorilegge - nadalj. 17.50 Grisù il draghetto - risanke 18.05 La famiglia Day - risanke 18.25 TV stadio 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Moby Dick, la balena bianca film - Režija John Huston 22.25 Dnevnik 22.35 Quando la cronaca diventa storia 23.25 I cinque concerti di Beethoven per piano e orchestra Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 Trije hrošči - otroška oddaja 9.45 Moje akcije - lutkovna oddaja 10.15 Primorska poje ’85 - 2. oddaja »Primorska poje« je ime revije, ki jo vsako leto predstavlja niz zborovskih koncertov po raznih primorskih krajih v Sloveniji, ni seveda tudi v Italiji. Tako Slovenci vsaj v pesmi lahko občutijo enotni kulturni prostor, saj kot prireditelja že vrsto let sodelujeta naše Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev v zamejstvu. Letos je revija že šestnajstič skupaj s pomladjo razvnela za pesem čuteče Primorce, z 21 koncerti je segla v vrsto krajev, ki sicer pogrešajo prireditve. 10.45 Nevidni bataljon - slovenski film 12.00 Poročila 14.40 Mladi mladim - koncert 15.30 Poročila 15.35 Poletavček - 5. del nanizanke 16.05 Banane prihajajo 16.20 Skrivnosti morskih globin - film 17.45 Slavnostni zvonček - film 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Vstaja - dokumentarna serija 21.05 Lepa Otero - 2. del nadaljevanje 22.05 Večer kraljevega baleta iz Londona - 2. oddaja 22.45 Poročila CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 La vita che sognava - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 II selvaggio mondo degli animali dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 L’albero della vita - film 23.30 I confini dell’uomo - dok. 24.00 Šport: golf 1.00 La vendetta di Frankenstein film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 La schiava Isaura - novela 10.15 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.05 La valle dei dinosauri - risanke 15.30 I gatti di Cattanooga - risanke 16.00 Mi benedica padre - TV film 16.30 Lancer - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nere TV film 18.30 Febbre d’amore - TV film 19.25 La schiava Isaura - novela 20.00 Piume e paillettes - novela 20.30 Reilly, la spia più grande TV film 21.30 I maghari - film 23.40 Serpico - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria TV film 9.30 La mascotte - filmska komedija 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Canon - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 13.15 Due e simpatia - nadalj. dneva 14.15 L’estate è un’avventura 17.05 La mano dello straniero - film Režija: Mario Soldati 18.30 Športna poročila 18.40 L’asso della Manica - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - Šport 20.30 La ragione degli altri - film 22.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.40 Protestantizem 23.05 II meglio del West - TV film 23.30 IX. rassegna della canzone d’autore 00.10 Dnevnik - Zadnje- vesti Tretji kanal 13.00 - 13.30 Motocross 19.00 Dnevnik 3 19.25 L’altro suono - 4. del 20.00 Šola in vzgoja 20.30 A luce rock - The Rolling Stones 22.00 Dnevnik 22.25 Vzgojna oddaja 22.55 Mesto jazza Koper 15.00 Vloga moje družine v svetovni revoluciji - film 16.30 Taksist - TV film 17.30 Smithovi - TV film 18.00 Nepremagljivi Shogun - risanke 18.30 Kenguru skippy - TV film 19.00 Odprta meja Odprta meja je uvrstila v program reportažo »Dan, ko je umrla vas Lipa«, partizanska vasica blizu Ilirske Bistrice. 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Obletnica vstaje v Sloveniji dok. oddaja 20.25 Film 22.10 TV D - Vse danes 22.20 Nekoč je bilo dvakrat - film 23.25 West side medicai - TV film 00.20 Vloga moje družine v svetovni revoluciji - film Zagreb 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Zgodbe iz nepričave otroška serija 18.45 Po Titovi poti - enotnost generacij 19.30 Dnevnik 20.00 Med platnicami - škotska drama 21.00 Argumenti zunanjepolitična oddaja 21.30 Izbrani trenutek 21.35 Dnevnik 21.55 En avtor, en film 22.15 Reportaža 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn 18.00 Quella casa nella prateria TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto risanke 20.30 Samurai - TV film 22.30 Be Bop a Lula - spektakel 23.30 Suspense - film 1.15 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.30 II piccolo superman - film 18.00 Risanke 19.30 Conan - risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 II letto racconta - film 22.15 Bamaby Jones - TV film 23.15 Film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Laramie - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 II vero campione - film 14.00 A Sud dei tropici - TV film 14.45 L'eroe della serenissima - film 16.00 Komike 16.30 Risanke 17.30 II trionfo del cosacco - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 A Sud dei tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film 22.00 Dražba TELEFRIULI 14.00 Victoria Hospital - nadaljevanka 14.30 Los Angeles, 5. distretto polizia film 16.00 Risanke 19.20 Telefriuli sport 19.30 Poročila 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.15 Musicale 20.30 Io ti salverò - film 22.00 Telefriuli notte 22.15 Le più belle partite dell’Udinese Lazio - Udinese RADIO Nedelja, 21. julija 1985 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Zaljubilo se je sonce«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik; »Človek nov je v svetu vstal« - proslava 40-letnice osvoboditve v Sovod-njah; 15.00 Na počitnice; 16.00 V svetu valčka; 17.00 Beležka. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar. Prometni servis. Objave - EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik, RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Programi prihodnjega tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Open; 15.30 Kaj je novega; 18.00 Najnovejše plošče; 18.45 Time music; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 22. julija 1985 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Fabianijevi iz Kobdilja: (4) »O bujnosti rojstev«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Demetirj«; 10.10 Koncert RAI iz Rima: Ludwig van Beethoven: Kantata ob smrti cesarja Jožefa II.; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik. Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 13.20 Lansko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici: moški pevski zbor »Brodosplit« iz Splita vodi Josip Veršič, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Pogovori; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Nacionalno vprašanje v zadnjih desetletjih cesarsko - kraljevega Trsta; 16.30 Glasbeni listi. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jùtro. Radijski koledar. Prometni servis; 8.15 Reportaža; S.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.15 Reportaža; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasbeno popoldne; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 17.00 Gulp; 18.00 Woomen in rock; 18.30 Radovan Gobec: Il suo nome è leggenda - cantata. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.00 Iz naših sporedov; 8.05 Jezero na planini; 9.05 V zarnji svobode - Gost je dr. Lev Svetek; 10.05 Med spomini in današnjim časom; 11.05 Radovan Gobec: Pastirček; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Vonj prebujene zemlje; 14.30 Z našimi pihalnimi godbami na koncertnem odru; 15.00 Glasba iz slovenskih filmov; 15.30 Informativna oddaja; 15.45 Melodije morja in sonca; 17.02 Beno Zupančič; Sedmina; 17.52 Medigra; 18.00 Na ljudsko temo, Partizani v gozd gredo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z... ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Med iskrenimi ljudmi (pesmi na besedila znanih slovenskih avtorjev , JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE V torek gredo goriški zastopniki v Rim Razprava o paketu Altissimo povezana tudi z našo prosto cono V goriških poMčno-upravnih, sindikalnih in tudi industrijskih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost za prepočasni potek dogodkov v zvezi s jx> tekom akcije za izglasovanje takozvanoga paketa Altissimo. S tem paketom se je rimska vlada obvezala dati goriški in tržaški pokrajini denar, precej denarja, 220 milijard lir, za posodobitev industrijskih obratov v dveh obmejnih pokrajinah. O tem je govor že veliko časa. Najprej so si vladno pomoč zagotovili tržaški krogi, ki so dobili podpornika v takratnem ministru Marcori. Kasneje so se v akcijo vključili tudi Goričani. Uspelo jim je, da so tudi goriško pokrajino vključili v ta paket pomoči. Podprte naj bi bile pobude za posodobitev tržiške ladjedelnice. Ustanovili pa naj bi čisto ex novo v Gorici računalniški center v katerem naj bi, po predvidevanjih, našlo delo okrog 200 ljudi. Seveda bi bili morali marsikoga uvoziti, ker pri nas nimamo veliko strokovnjakov na tem področju. Pa čeprav imamo sedaj v Gorici višjo srednjo šolo, ki mlade uči informatike. Tako goriški pohtiki kot sindikali- sti pa so zaskrbljeni, ker bo v Rimu v torek govor tudi o drugih zakonskih pobudah za ovrednotenje gospodarstva tako na tržaško-goriškem območju kot tudi v videmski ter porde-nonski pokrajini. V Gorici se bojè, da bo tako razširjena razprava zvodenela in da bomo marsikaj izgubib. Prav tako obstaja v Gorici bojazen, da se bo vlada konec tega leta protivila obnovitvi zakona o prosti coni. Ta namreč zapade konec letošnjega leta. Ugodnosti, ki jih je čedalje manj, hočejo sedaj tudi v Trstu. Za te ugodnosti se poteguje še zlasti Lista za Trst. V Gorici pa sedaj sindikalisti obtožujejo nekatere tukajšnje prvake, da se niso dovolj pripravili na obnovo tega zakona. Ta je namreč zastarel. Treba bi ga bilo ne le časovno obnoviti, marveč tudi vsebinsko spremeniti. Sindikati so razpravo o tem sprožiti že lansko jesen. Na trgovinski zbornici in tudi v krogih demokristjanske stranke pa so odlašali in še odlašajo. Nekateri namreč menijo, da bi bilo bolje pustiti stvari pri starem, torej ne spreminjati vsebine zakona. Samo tako naj bi v Rimu vzbudili najmanj odpora do obnovitve, oziroma podaljšanja zakona. Tako pa bi ohranili privilegije za nekatere industrijce in nič več. Ne bi dali možnosti za nove industrijske pobude in s tem v zvezi za nova delovna mesta. Madžarska dekleta na Goriškem Madžarska dekleta iz Szombatelyja, odbojkarice, ki so se pred nekaj tedni pomerile na mednarodnem turnirju v njihovem mestu z dekleti goriškega Doma - Agoresta, so bila tokrat na obisku pri nas v Gorici. Niso prišla tekmovat. Izkoristila so priložnost, da so bila v Novi Gorici na nekem turnirju. Potem pa so, na povabilo kolegic Doma Agoresta, prišla k nam. Ogledale so si telovadnico v Kulturnem domu, potem pia še druge slovenske kraje na Goriškem. Domenjeno je bilo, da pridejo v Gorico enkrat na jesen, kjer bodo odigrale nekaj tekem na turnirju, ki ga bo pripravila goriška ekipa. Šetinc v Kulturnem domu Kot smo že včeraj poročali, se je enotna slovenska delegacija sestala v petek zvečer s člani republiške konference SZDL Slovenije, ki so bili na dvodnevnem obisku pri deželnem odboru Krščanskodemokratske stranke Furlanije - Julijske krajine. Sestanek je bil v Kulturnem domu v Gorici. Bralcem posredujemo' danes še fotografijo tega srečanja. V zvezi z obiskom delegacije iz Slovenije prp Krščanski demokraciji je pokrajinski tajnik KD za Goriško Gianfranco Crisci, ki je vodil delegacijo te stranke na pogovorih, ki so bili v pietek popoldne na goriškem sedežu KD, izdal tiskovno poročilo. Delegacija KD (v njej so bili tajnik Crisci, goriški župan Scarano, deželni odbornik Brancati, podpredsednik pokrajine Febbro in pokrajinski od- Kopanje v reki Vipavi ni prav nič priporočljivo NOVA GORICA — Predstojnica medobčinskega Zavoda za socialno medicino in higieno Mirjam Šaver je ob začetku kopalne sezone v rekah, potokih in v bazenih ponovno opozorila na čedalje slabšo kakovost vodotokov. Onesnažena je zlasti reka Vipava, kjer je tudi največ mest za kopanje. Reka Soča pa je zaradi nizkih temperatur vode manj obljudena kot kopališče. »Rezultati analize kažejo, da reka Vipava glede svoje bakteriološke slike ni primerna za kopanje ljudi na nobenem od mest, kjer odvzemamo vzorce vode za analize. Kemični izvidi kažejo tudi na slabo kvaliteto vode, zlasti v Biljah. S sanitarno-kemij-skega gledišča je reka Vipava povsod neprimerna. Vipava je na nekaterih predelih dejansko že spremenjena v odpadno vodo in zaradi tega v njej ni priporočljivo kopanje. Nekoh-ko boljše rezultate analiz kaže reka Soča, ki je v Solkanu bakteriološko-kemijsko primerna, medtem ko je njena kvaliteta v Kampu Korada v Kanalu slabša«. Gre za zaskrbljujočo izjavo in stro- kovno oceno zlastj o kakovosti reke Vipave. Predstojnica medobčinskega Zavoda za socialno medicino in higieno v Novi Gorici Mirjam Šaver tudi opozorila, da dejansko na nobeni ravni še niso sprejel] celovitih in učinkovitih ukrepov proti onesnaževanju okolja, katerega pomemben del so tudi reke in ostali vodotoki. Marjan Drobež Seja sveta v Sovodnjah O prilagoditvi tarif za službo pobiranja in upepeljevanja smeti, o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu o imenovanjih predstavnikov občine v različne organizme in ustanove bodo odločali na prihodnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki bo v torek, 23. t.m., ob 20.30. Na dnevnem redu seje je tudi ureditev proračuna, imenovanje preglednikov obračuna in poveritev nalogov za izvedbo nekaterih del. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE L i Lst Goriziana ____________________S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Tri osebe ranjene (ena hudo) v prometni nesreči v Fari Tri osebe so bile ranjene — od teh ena zelo težko — v prometni nesreči, ki se je zgodila v petek, nekaj po 21. uri na državni cesti št. 351 v Fari. Najtežje poškodbe je v nesreči za-dobil 19-letni karabinjer Antonello Nucci iz Trevisa. Nad njegovim zdravstvenim stanjem so si zdravniki pridržali prognozo. 30 dni se bo moral zdraviti 25-letni Marco Visintin iz Ro-mansa, medtem ko bo 23-letni Pietro Pivetta predvidoma ozdravel v dveh tednih. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije, ki je napravila zapisnik o nesreči, sta se Nucci in Pivetta peljala v dianne, v smeri Gradišča. Avtomobil je upravljal Nucci. Z nasprotne strani je z renaultom pripeljal Visintin. Na blagem ovinku med podvozom pod avtocesto in središčem vasi je prišlo do silovitega, skoraj čelnega trčenja med voziloma. Ranjencem so iz zverižene pločevine pomagali gasilci, zaradi nesreče pa je bila državna cesta zaprta za promet več kakor eno uro. O vzrokih težke prometne nesreče vodijo preiskavo. Praznik na Peči ♦ Na prazniku na Peči, ki ga prireja društvo Vipava, bo drevi nastop mladinskih folklornih skupin iz Nabrežine in Ločnika. Požar nad Tržičem Daljše sušno obdobje je tudi razlog za obsežnejše požare, zlasti na kra-škem območju. Gasilci iz Gorice in Tržiča, pripadniki vojske in gozdnih straž ter tudi prostovoljci so včeraj popoldne gasili obsežen požar, ki je zajel borov gozd v bližini Tržiča. Goreti je pričelo okrog 15. ure. izleti SPD Gorica priredi 3. in 4. avgusta tradicionalni izlet v Dolomite. Cilj je tokrat krožna pot okoli Treh cim. Pojasnila in podrobnosti pri odbornikih društva. razna obvestila Knjižnica Damira Feigla bo od 22. julija do 18. avgusta zaprta. kino Gorica VITTORIA 16.00—22.00 »Momenti blu«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.00—22.00 »Professione poliziotto«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 16.30-18.30—20.30 »Cestni bojevnik« SVOBODA 19.30—20.30 »Veličastna dvojica«. DESKLE 17.30—19.30 »Bruce Lee superata r«. POGREBI Jutri v Gorici: ob 1. uri Virginia Rovere vd. Cargnel iz splošne bolnišnice v Ločnik. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi, Ulica Don Bosco 175 -tel. 32515 bomik Bergamin) je gostom iz Slovenije dejala, da v Goric] težimo k nadaljnjim oblikam sodelovanja. Treba pa je uresničiti vse, kar ni bilo še izvedenega, sicer pa obljubljenega. Demokristjani so pri tem omenili vrsto vprašanj, k] gredo od regulacije voda pa do avtoprevozništva, od avtonomnega računa do industrijskega sodelovanja. Govorili so tudi o nujnosti izgradnje avtoceste Nova Gorica-RazdrtO'. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega brata Franca Štekarja se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo govornikom Darku Markočiču za Društvo upokojencev goriških Brd, Vinku Humarju za skupščino krajevne skupnosti Kojsko, družbenopolitične organizacije in Kmetijsko zadrugo, Oskarju Simčiču za Društvo čebelarjev Brd, Godbi na pihala goriških Brd, pevskemu zboru krajevne skupnosti Kojsko, sorodnikom in darovalcem cvetja. Brata Slavko z družino in Avgust. Števerjan, 21. julija 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega in nepozabnega Danila Pahorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spre; mili na zadnji poti. SVOJCI Gorica, Jamlje, Štarancan, 21.7.1985 ■ Dne 19. trn. je v tržiški bolnici po dolgi bolezni za-1 spal v Gospodu Alojz Frandolič Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 15.30 v župni cerkvi v Jamljah. Žalostno vest sporočajo: žena, hčere, zetje, brat, vnuki in vsi sorodniki Hvaležni bomo vsem, ki se bodo udeležili pogreba ! Jamlje, 21. julija 1985 Marko Waltritsch Revma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja it- V prvih letih našega stoletja, ko so pričeli graditi železnico po Soški dolini in sloviti solkanski most, je prišlo v štmaver veliko delavcev. Zaradi tega so na območju štmavra takrat odprli šest novih točilnic in gostišč. Podgorsko županstvo je gostilničarjem dalo dovoljenje za omejen čas, dokler ne bi bili izročeni svojemu namenu železnica in solkanski most. Ta je pomenil v takratnih časih pravo svetovno čudo, saj je bil edini most iz kamna s tako obsežnim obokom na svetu. Delavci na območju Štmavra so bili v glavnem Črnogorci. Bivali so v nekaterih nalašč zgrajenih barakah ter tudi v štmavrskih hišah. Domačini so takrat iztržili precej zaslužka s to najemnino. Zaslužili pa so tudi ker so se zaposlili pri gradnji železnice, tudi s prevažanjem najrazličnejšega blaga. Hudovali pa so se ker jim je bila nova železnica zasegla travnike na severnem pobočju Sabotina. Črnogorci so zvečer, kljub utrujenosti, prepevali njihove pesmi. Med gradnjo mostu sta se dva delavca smrtno ponesrečala. Ko so se stotine delavcev umaknile po zaključenih delih, so tudi prej omenjene točilnice na območju štmavra izginile, ohranile so se le domače gostilne. V zadnjih desetletij prejšnjega stoletja je pri nas na Primorskem igrala pomembno vlogo pri raznarodovanju slovenske šole mladine italijanska organizacija Pro Patria, ki je kasneje spremenila svoje ime v Lega Nazionale, čeprav je statutarno f »zdrav :z Od'.!k fot Aifrifof A fofo;.-;.. ffosfoj. Središče Pevme pred 1. svetovno vojno. Izstopa palača Thoemell-Teuffenbach imela pravila, ki so bila podobna tistim slovenske Družbe sv. Cirila in Metoda, je igrala docela drugačno vlogo. Medtem ko je CiriLMetodova družba s svojimi osnovnimi šolami in vrtci, ki jih je ustanavljala in vzdrževala v narodnostno ogroženih krajih, hotela, da bi se v njih slovenska učili slovenski otroci, je Pro Patria, za njo s še večjim zagonom Lega Nazionale, hotela odtuji ti slovenske otroke s tem, da jih je vabila v svoje vrtce in osnovne šole. Ni bilo namreč zaprek za šolanje v italijanščini, kajti za to so skrbele občine, ki so bile dotlej, zaradi zastarelega volilnega sistema v rokah italijanskih nacionalistov. Goriška sekcija društva Pro Patria je 26. julija 1888 poslala Deželnemu šolskemu svetu prošnjo, da bi smela odpreti italijanski otroški vrtec na goriški strani pri pevskemu mostu. Stavbo za vrtec so našli v Ulici degli Scogli 35. Prošnjo sta podpisala direktor dr. F. Marani in tajnik dr. E. Lovisoni. Da je imel ta vrtec raznarodovalne namene je dokaz že v tem, da je bil le malo časa, prej, komaj nekaj sto metrov od omenjene stavbe v Ul. degli Scogli, v Ul. Ponte aHTsonzo (danes Ul. Don Bosco), odprt občinski otroški vrtec, seveda tudi ta italijanski, v katerega so zahajali otroci s Piacute, ter njenega okoliša, Stražic in tudi iz Ul. Ponte allTsonzo tja do pevmskega mosta. Voditelji Pro Patria so očitno hoteli privabiti v ta vrtec slovenske otroke iz tega okoliša in tudi otroke, ki so živeli onkraj pevmskega mosta, na območju Povrne, t.j. podgorske občine. Nevarnost raznarodovanja je takoj uvidelo' vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda in že 26. septembra 1888 je Družba poslala Deželnemu šolskemu svetu prošnjo, da lahko odpre slovenski vrtec pri pevmskem mostu, na območju podgorske občine. Družba je vzela v najem hišo št. 117 z obširnim prostorom za vrt in igralnico. V tej hiši sta bili sobi za potrebe vrtca ter pristranski prostori. Za vrtnarico je vodstvo Ciril-Metodove družbe izbralo vrtnarico Karolino Lašič iz Renč. Oba vrtca, tako italijanski kot slovenski, sta bila kmalu odprta. Čeprav je večina prebivalstva Pevme, Oslavja in štmavra delala na malih domačih posestvih, pridelovala grozdje in vino, sadje, zelenjavo in druge pridelke, ki so jih porabili doma, pa tudi prodajah na trgu v Gorici, so mnogi iskali zaslužka drugje, v mestu, pri trgovcih in obrtnikih. Kot prava mana so prišle tovarne v Podgoro in v Stražicah, kjer so mnogi tudi iz tega predela dobih zaposlitev. Delo je bilo trdo, delali so tudi 12 ur na dan, zaslužek pa je bil majhen. Vseeno pa je ta težko prisluženi denar vehko družinam veliko pomenil. Ljudje so takrat stradah in če je kdo shiral od lakote in pomanjkanja, se je malokdo ozrl za njim. V spomin na Heinricha Bolla Kritična vest nove Nemčije Literarna kritika je večkrat označila nemškega pisatelja Heinricha Lolla kot zvestega kronista, ali z močnejšim izrazom, kritično zavest nove Nemčije, že ob bežnem pregledu njegovih spisov sta vzdevka potrjena: res predstavlja Boll s svojim pisateljskim opusom svojevrstne-Oa spremljevalca vojne in povojne Nemčije. A Heinrich Boli je v prvi vrsti kronist svojih občutkov, svoje-ga notranjega življenja, ki mu ne dopušča, da bi sprejemal ali opravičeval katerosibodi krivico. In veliko krivico je doživel že kot dvaindvajsetleten študent, ko je moral prekiniti univerzitetni študij germanistike T' odpotovati na francosko fronto. Svojo odisejo med drugo svetovno vojno, ki ga je vodila po ruski, romunski in madžarski fronti in re končno zaključila v ameriškem jetni-skem taboru v Belgiji, je Boll opisal v daljših pripovedih. Med temi je gotovo najizrazitejša Wanderer, kommst du meh Spa... (Popotnik, če dospeš v špa...) že s svojim hoteno prekinjenim naslovom, ki se kot protislovni »hommage« špartnaskim bojevnikom navezuje na njihov znani stavek. A vojak, ki je geslo zapisal v spodbudo odhajajočim nemškim vojakom, imel na razpolago premajhno šolsko tablo, tako da je moral zadnjo besedo deliti in že s tem potrditi neveljavnost starega gesla za novi svet, absurdnost vojne in obenem nemoč tistih, ki so njeni slepi vojni hoteli ali morali ubogati. Prve pripovedi in nato roman 'No marst du, Adam (Kje si bil, Adam) soi zagotovile Bollu ne samo uspeh Pri kritikih — znana »Grupa 47« ga je imenovala za enega najboljših novih nemških pisateljev —, temveč tudi pri bralcih, kar mu je tudi dovoljevalo, da se je dokončno posvetil literaturi. V letih 1953 in 1954 sta izšla romana, ki sta mu prinesla mednarodno slavo in nagrado »Tribune de Pariš«. Und sagte kein einziger N ort (in ni rekel niti besede) -n Baus ohne Hiiter (Hiša brez čuvaja) slikata povojno Nemčijo, ki polagoma rase v svojih protislovjih in težki ekonomski krizi, Nemčijo, v kateri je odmev tragične vojne še tako močan, d<, preprečuje slehrni poskus naravnega družbenega življenja, Nemčijo ruševin, trpko zavest, da so prav tiste ruševine poslednji ostanek sveta, ki ga je nacizem zbrisal. Prav v času, ko je nemški parlament sprejel načrt za jedrsko oboroževanje — Boll se je skupno z dru- gimi vidnimi osebnostnimi takratne Nemčije načrtu odločno uprl — je iz šla vrsta satiričnih in humorističnih pripovedi. Nemoč posameznika, da bi vplival na družbeno dogajanje, nesposobnost komunikacije in osamljenost so zaobjete v simboličnem zbiranju molka doktorja Murkeja, uslužbenca na radiu. Navidezno nesmiselno početje mladega uslužbenca, ki skrbno izrezijuje iz posnetih trakov pavze in molk govornikov, je v resnici edino moralno utemeljeno dejanje. Murke se s svojo zbirko molka upira družbeni konvenkciji, njenim lažem, upira se besedam, ki skrivajo stvarnost. Z Murkejem uvaja Boll v svoj umetniški svet figuro outsiderja, človeka, ki je pod pritiskom okoliščin sam izbral mesto na robu družbe. Murke zaživi samo, ko zapusti radijsko poslopje in v svoji temni sobi posluša izrezane magnetofonske posnetke molka. Tako. tudi gospa Milly, ki jo^ je vojna prikrajšala edinega nedolžnega veselja, priprav za okrasitev božičnega drevesca, zaživi šele ko se po končani vojni prvič ponovno praznuje božič. Murkov molk, božič gospe Milly simbola impotentnega upora zarisujeta značilnosti, ki jih je Boll v izrazito plastičnih obrisih udejanil i svojem najprepričljivejšem protagonistu Hansu Schnieru, junako romana Ansichten eines Cloivns (Mnenja nekega klovna). V mladem Hansu, sinu bogate družine, se nenadoma nekaj zlomi. Ko mu nacisti odpeljejo sestro, pod geslom, »tudi mladi Nemci morajo pomagati Reichu«, in sprevidi, da se temu nasilnemu početju starši in drugo sorodstvo ne uprejo, nasprotno mu celo privolijo, se v njem latentno zavračanje družbenih »metod« spremeni v odprto sovraštvo^ v kljubovanje, ki je že od vsega začetka zapisano propadu. Alternativo ožji družinski in širši družbeni stvarnosti skuša Hans uresničiti v ljubezenski zgodbi z Marijo. Hans pa ni razumel, da je njegova izbira lahko samo njegova, samo individualno gledanje na svet in da ne more te življenjske izbire z njim deliti Marija. Dekle ni doživelo notranjega zloma,_ nacisti ji niso odpeljali sestre, ni spoznala protislovij sveta, v katerem živi; zato ga tudi iz prepričanja ali pa mogoče nasprotno iz strahu še vedno sprejema. Na robu življenje se odraža tudi v prozni tehniki, ki jo je Boll uporabil v romanu. Približno deset let po izidu romana, leta 1972, je Heinrich Boll prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Istega leta je ponovno kritično posegel v tedanje nemško politično življenje. Spet se je v njem prebudil čut pravičnosti, tokrat v odnosu do teroristične skupine Baader-Meinhof, proti kateri je zlasti nemško časopisje organiziralo pravi srednjeveški lov na čarovnice. Javno je zahteval, da brez neutemeljenih pretiravanj, ki so že prehajali v mistifikacije in ustrahovanje pred rdečim terorjem. Problem odnosa 'do teroristov in zlasti funkcije sredstev javnega obveščanja in z njimi povezane svobode tiska so snov romana Die verlorene Ehre der Katharina Blum (Izgubljena čast Ka-tharine Blum). Mladi natakarici Ka-iharini je čast odvzela prav nesmiselna gonja proti »rdečim«, gonja časopisov in javnega mnenja, ki so njeno kratko ljubezensko zgodbo s teroristom spremenili v javno zadevo, čustvo v protidržavno soverzivno akcijo. Doživeto nasilje naredi iz natakarice kriminalko, v svoji nemoči postane Katharina močna in si sama vzame tisto pravico, ki ji družba jemlje: izgubljeno čast uspe maščevati, a s tem dokončno prestopi mejo dovoljenega in se postavi na stran »nezakonitega«. VERONIKA BRECELJ V ljubljanskih Križankah v teku poletni festival LJUBLJANA — Po uspešnem 11. jugoslovanskem baletnem bienalu in po kratkem, enotedenskem odmoru, se je v Plečnikovih Križankah že začel 33. mednarodni poletni festival. Ker je i-gralec Dare Ulaga zbolel, je odpadel otvoritveni Platonov Sokratov zagovor, tako da je prvi nastopil folklorni ansambel Lado iz Zagreba, ki je sicer vsakoletni gost v Ljubljani. Festival bo letos zanimiv, čeprav treba upoštevati sorazmerno majhna finančna sredstva, V juliju bo večji del festivala glasbeno obarvan. Kot prva je bila napovedana beograjska čembalistka Smilj-ka Isakovič, ki zlasti veliko izvaja skladbe za čembalo iz 17. stoletja in je s temi posnetki izdala veliko ploščo pri RTB. Zatem je nastopil avstrijski komorni zbor Pro arte iz Gradca. Zelo zanimiv je bil Koroški večer (19. julija) z nastopom Mešanega zbora iz Dobrle vasi, Otroškega zbora iz Škocjana, Terceta Šturm in folklornega ansambla iz Globasnice. Predstavih so slovenske pesmi in plese. Za njimi bo v Križanke prišel madžarski violončelist Csaba Onczany. Na festivalu bo tokrat po dolgem času nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vocstvom Cirila Cvetka ter z gostoma sopranistko Zlato Ognjanovič in basistom Nevenom Be-lamaričem. Ramovš consort se imenuje ansambel, ki igra na stare inštrumente, zlasti kljunaste flavte, in ga vodi Klemen Ramovš. Redek stilni koncert bo zadovoljil zlasti ljubitelje starejše komorne glasbe. Spričo denarnih omejitev bo odpadel koncert Mladinskega simfoničnega orkestra in baleta iz Massachusettsa v ZDA. Ponovno gostovanje znanega sovjetskega pianista Vladimira Krajeva bo prav gotovo pritegnilo širše zanimanje koncertnega občinstva. Pianist bo nastopil na samostojnem recitalu (24. julija) in nato še z orkestrom Slovenske filharmonije in z dirigentom Milanom Horvatom (26. julija). Vmes bo (25. julija) nastopil znani beograjski folklorni ansambel Kolo. Naš v tujini delujoči viohnist Miha Pogačnik bo imel v Ljubljani dva večera (27. m 28. julija), in sicer bo izvajal vsa Bachova dela za violino solo. 28. julija pa bo v okviru festivala nastopila še naša odlična mezzosopranistka Marjana Lipovšek skupaj s svojim možem basistom Alfredom Burgstalkijem in s pianistom Zgledna izvedba operete »La Baiadera« Ko so Kalmanovo opereto »La Baiadera« leta 1920 prvič uprizorili v dunajskem gledališču Carl-Theater, je imel plodoviti madžarski skladatelj za seboj že vrsto operetnih uspešnic, nad katerimi je kraljevala »čardaška princesa«, ki je doživela krstno uprizoritev šest let prej. »La Baiadera« je prodrla takoj in po krstni uprizoritvi je doživela se 425 ponovitev. V čem je torej mik »La Baiadere«, ki jo v teh dneh gledamo v tržaškem gledališču Rossetti v okviru poletnega operetnega festivala? V njenem eksotičnem naslovu, ki pomeni indijsko plesako? “i tern, da po svojih takrat popularnih ameriških Plesnih motivih precej spominja na glasbeno ko-rrjedijo? v njenih spevnih melodijah in komičnih situacijah? Gotovo zaradi vsega tega, a prvenstve-nP vendarle zato, ker ji je Kolman vdahnil s svolo muziko tisto, ker ji po vsebinski plati zgodbe sfme manjka, namreč šarm kot iz gejzira žubore ritmične melodičnosti, ki se sprošča iz orkestralne ln vokalne partiture. Zgodba se odvija po že preizkušeni gledališki fikciji odra na odru, kjer protagonistka Odette (Baiadera) doživlja v resnici to, kar igra na odru nekega pariškega teatra. Indijski princ Rad jami, ki je slučajno med publiko, se zaljubi vanjo m jo hoče za vsako ceno poročiti, kar tudi doseže. Vzporedno s to vodilno kopijo se odvija na odru še ljubezenski duet med Marietto, zdolgočaseno poročeno damo iz pariške boljše družbe, ki bi hotela ostati zvesta možu, pa ji to nikakor ne uspeva, in simpatičnim viver jem Napoleonom, za katerega se Mariette sicer ogreje, pusti moža, na koncu pa se naveliča tudi Napoleona in zapleše z možem. Tržaško uprizoritev je pripravil izkušeni gledališči režiser madžarskega porekla Giorgio Press-burger, ki je spretno usklajeval celotno mašinerijo, dogajanje pa obogatil in popestril z vrsto posrečenih domislic, pri čemer je znal v polni meri izkoristiti izvrstno uvežbani baletni zbor s koreografijami Gina Landija in pa zbor, ki ga je pripra- vil Andrea Giorgi. Mnogo so k pestrosti predstave prispeveli tudi kostumi Sebastiana Soldattija in gibčna scena. Orkester gledališča Verdi je vodil madžarski dirigent Janos Sandor v lepi ritmični skladnosti s plesnimi motivi in solisti. V naslovni vlogi se je prvič v okviru tržaškega operetnega festivala predstavila tržaška sopranistka Stelia Doz in prijetno presenetila s prilagodljivostjo svojega glasu in tudi znatno odrsko sproščenostjo. Indijskega princa Radjamija je pel in igral tenorist Max Rene Casotti izkušeni operni in operetni pevec, ki je tudi tej vlogi potrdil svoje pevske odlike. V vzporednih komičnih vlogah sta nastopila tržaškemu občinstvu priljubljeni komik Sandro Massimini (tokrat tudi dober kot pevec) in neizčrpno briljantna in vsestranska su-bretka Daniela Mazžucato. Njenega moža je pel dostojno podajal tenorist Vincenzo Mamo, v ostalih vlogah pa so nastopili še Gianfranco Saletta, Mauro Serio, Giorgio Vailetta, Luigi Palchetti, Franco Jesurum in Fulvio Falzarono. (jk) Ericom Werbo. 30 julija bodo v Ljubljano prišli Jeseničani, člani gledališča »Tone Čufar«, ter uprizorili Prešernov Krst pri Savici in Smoletovega Varha. Zadnji večer v juliju bo nastopil Trio Lorenz s sopranistko Olgo Gracelj. Avgustovski program bo prav tako pretežno zapoljen z glasbo, deloma folkloro in gledališčem ter na koncu z lutkovnim programom za otroke. Zelo zanimiv bo nastop mednarodno uveljavljenega komornega orkestra »Franz Liszt« iz Madžarske (2. avgusta), zatem koncert tradicionalne in sodobne japonske glasbe Nakagawa artistis (3. avgusta) ter koncert renesančne in predklasične glasbe v izvedbi Landini consort iz Velike Britanije. Znana igralka Alja Tkačev bo nastopila z Neznankinim pismom S. Zweiga, iz Sovjetske zveze pa bo prišel folklorni ansambel Ural (6. avgusta). Iz Urugvaja prihaja pianist Carlos Cebro, ki bo imel samostojen recital, s Kube pa sopranistka Yolanda Hemandez in pianist Carlos Cebro, ki bosta predstavila večer španskih, južnoameriških in črnskih duhovnih pesmi. Slovenski oktet bo tokrat nastopil v zelo redki kombinaciji skupaj s slavnim tenoristom Nicolajem Geddo (9. avgusta). V Križankah bo nastopila tudi mezzosopranistka Eva Novšak - Houška skupaj s komornim ansamblom Camerata Slovenka. Zanimiva bodo zatem gostovanja Mladinskega simfoničnega orkestra iz Antwerpna, godalnega kvarteta Boro-din iz Sovjetske zveze ter Litvanskega komornega orkestra, odpadel pa bo koncert simfoničnega orkestra iz Katowic. Namesto poljskega ansambla bo nastopil kanadski pevec Cla-rence Miller. Dirigent Anton Nanut bo s simfoniki RTV Ljubljana nastopil v Križankah skupaj z nagrajenci konkurza »Mario del Monaco« v Italiji, Naš o: kester bo namreč spremljal zaključni del -mednarodnega tekmovanja, ko pevci nastopijo z orkestrom. To bo lepa priložnost, da bomo tudi v Ljubljani slišali mlade obetavne operne soliste. Anton Nanut pa bo nastopil tudi s Komornim orkestrom RTV Ljubljana z deli J. S. Bacha. Iz ZDA bosta prišla še The New York vocal arts ensemble ter klavirski kvartet Cantilena chamber players. Gledališče »Thema« iz Ljubljane pa bo uprizorilo Proces Franza Kafke. V Križankah bo nastopilo tudi Lutkovno gledališče »Cveto Sever«. Znana pesnica Svetlana Makarovič bo pripravila večer legend in balad z naslovom Pelinov med. Na festivalu bo tudi letos nastopil Ljubljanski oktet, mladi flavtist Cveto Kobal iz Idrije (sedaj študira v Parizu) pa bo nastopil z Acijem Bertoncljem. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo •predstavilo Wycherleyevo Podeželanko. Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo v Ljubljani (28. avgusta) z Linhartovim Matičkom. Na festivalu bo nastopila tudi zagrebška Komedija z Gotovčevo glasbeno dramo Džerdan pod vodstvom dirigenta Pera Gotovca. Najbrž bo eden najimenitnejših večerov nastop Zbora in orkestra radia Leipzig s solisti in dirigentom Joer-gom Petrom Weiglerjem. Izvedli bodo Handlov oratorij Izrael v Egiptu (30. avgusta). Zadnji večer v avgustu pa bo tradicionalni nastop folklornih skupin AFS »France Marolt«, FS »Emona« in FS »Tine Rožanc« z ljudskimi plesi in pesmimi. M. Z. 32. Puliski festival o 32. Puljski festival o 32. Puljski festival Drevi film »Naš človek« KDO je JOŽE POGAČNIK Rojen 1. 1932 v Mariboru, je študi-ai filmsko režijo v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s filmsko kritiko, vendar je v prvi vrsti izrazit avtor do-KUmentarnih kritičnih in angažiranih umov. Npr. Cukrarna iz 1. 1972, film-esnica v hrvaškem ah srbskem slo-»u, ki se nazorno ne omeji le na so-lalno kritično obravnavanje proble-jaa, pač pa nakazuje zgodovinsko poanto. Pripoved sedanjih prebivalcev Cuk.r; arne se odseva v spominu na nekdanje, mlade predstavnike Moderne, ki so prav tam shirah. Leta 1967 je posnel svoj prvi celovečerni filmi Grajski biki, nemirno mladostniško zgodbo, po Primožu Kozaku, ki se dogaja v domu za vojne sirote. KAJ JE NAŠ ČLOVEK Pogačnik pravi v intervjuju za E-kran- »Dramaturgi bodo morah izkoristiti STRAST, ki obstaja pri pravem dokumentaristu.« Čeprav je to izrekel v zvezi s kratkometražnimi filmi, tekmovalni SPORED konec vojne °VNI IN MAMUTI JUTRI, 22. julija Arena režija Dragan Kresoja režija Filip Robar te besede, lahko lepo komentirajo nastanek njegovega novega filma. Kdo je »naš človek?« Ta je direktor velikega kemijskega kombinata, ki ga na vrhuncu njegovega človeškega in delovnega uspeha hočejo odstraniti, ne da bi vedeh pravzaprav zakaj. Gre pač za mašinerijo, za neizpodbitno logiko in železno racionalnost dpzbe-nega ustroja in oblasti. Scenarist filma Janez Povše nam je povedal v intervjuju, ki ga bomo objavili po Pulju, da je že od vsega začetka meni svojo izvirno zamisel z vidiki in občutljivostjo režiserja. Tako je osnovni spopad posameznika s povprečnim o-koljem, ki poteka na etični ravni, pridobil na reahzmu in stvarnosti, ki sta rezultat Pogačnikove dokumentar-ne naravnosti. V filmu nastopa ob dobrem protagonistu Borisu Juhu, i-gralka SSG Miranda Caharija. DAVORIN DEVETAK Boris Juh, protagonist v Pogačnikovem filmu »Naš človek« Na predzadnji etapi kolesarske dirke po Franciji Lemond boljši od Hinaulta AUPHELLE — Prav na predzadnji etapi je prišlo do prve ameriške zmage na »touru«, in to celo v vožnji na kronometer. Podvig je opravil Američan Greg Lemond, ekipni tovariš Bernarda Hinaulta, ki je včeraj prišel drugi z minimalnim zaostankom 5 sekund, tako da mu končna zmaga ne more več uiti, saj je zadnja etapa po običaju le triumfalna vožnja v Pariz. Včerajšnja etapa na kronometer je bila izredno zagrizena. Tretjeuvršče-ni Irec Roche je namreč silovito začel, kaj kmalu pa je zaradi težav z želodcem moral nekoliko popustiti in je tako zgubil upanje, da bi Le^ mondu iztrgal drugo mesto na končni lestvici. Američan pa je dal vse* od sebe, bodisi iz bojazni, da ga Irec prehiti, kot tudi iz želje, da bi ekipa Vie Claire na končni lestvici o-svojila prvo in drugo mesto. Poraz Hinaulta v vožnji proti času, v kateri je bil nepremagljiv, ne preseneča, če upoštevamo nezgodo, ki jo je imel pred dnevi, ko si je pri padcu zlomil nosno kost. Zaradi poškodbe je verjetno potrošil več moči, da je lahko ubranil rumeno majico, kar se mu je sedaj na koncu poznalo. Vsekakor ga danes v Parizu čaka zasluženo slavje. VRSTNI RED 1. Lemond (ZDA), ki je 45,700 km prevozil v 1.02’51” s poprečno hitrostjo 43,627 km na uro; 2. Hinault (Fr.) po 5”; 3. Anderson (Avs.) 31”; 4. Kelly (Ir.) 54”; 5. Roche (Ir.) 59”; 6 Marie (Fr.) 1’29”; 7. Bauer (Kan.) 1'43”; 8. Sergeant (Bel.) 2’30”; 9. Pelier (Fr.) 2’35”; 10. Schepers (Bel.) 2’39”;- 11. Duclos - Lassalle (Fr.) 2’43”; 12. Millar (VB) 2’49”; 13. Fo-rest (Fr.) 3T3”; 14. Zoetemelk (Niz.) 3T3”; 15. Chozas (Šp.) 3T4”; 56. Vi-' sentini (It.) 5’36”; 98. Perini (It.) 7’37”; 108. Festa (It.) 8’25”; 119. Bon-tempi (It.) 9’04”. SKUPNA LESTVICA • 1. Hinault (Fr.) 108.10’27”; 2. Le- mond (ZDA) po 1’54”; 3. Roche (Ir.) 4’29”; 4. Kelly (Ir.) 6’26”; 5. Anderson (Avs.) 7’44”; 6. Delgado (Šp.) H’53”; 7. Herrera (Kol.) 12’53”; 8. Parra (Kol.) 13’35”: 9. Chozas (Šp.) 13’59”; 10. Bauer (Kan.) 15'07”; 11. Millar (VB) 15’10”; 12. Zoetemelk (Niz.) 15’24”; 13. Ruttimann (Švi.) 16’02”; 14. Schepers (Bel.) 16’13”; 15. Winnen (Niz.) 17’35”; 49. Visenti-ni (It.) 1.03’08”; 95. Festa (It.) 2 uri 02’21”; 97. Fasolo (It.) 2.05’55”; 105. Perini (It.) 2.10’40”; 112. Bon-tempi (It.) 2.17T5”; 139. Pavonello (It.) 3.16’05”; 143. Bressan (It.) 3 ure 45’20”; 144 Ronchiato (It.) 4 ure 13’48”. Danes konec tudi za ženske AUPHELLE — S slavjem Italijanke Marie Canins, ki ima na skupni le1-stvici nedosegljivo prednost pred Francozinjo Longovo in rojakinjo Bo^ nanijevo, se bo danes končala tudi kolesarska dirka po Franciji za ženske, ki so včeraj počivale. kratke vesti - kratke vesti Italiji le 5. mesto BARCELONA —- Na svetovnem sabljaškem prvenstvu je naslov v sablji ekipno osvojila Sovjetska zveza pred Bolgarijo in Madžarsko. Četrta je bila Francija, šele peta pa Italija. Slovo z zmago ŠANGAJ — Na svoji turneji po Kitajski je italijanska državna košarkarska reprezentanca zmagala tudi v sedmi in zadnji tekmi. Tokrat je s 78:73 (39:35) premagala domačo reprezentanco. Za Italijo so igrali: Gracis 4, Lorenzon 2, Fantozzi 6, Della Valle 17, Dell’Agnello 12, To-nut 5, Montecchi 4, Carera 5, Sba-ragli 18, Fischetto, Ricci 5. Padel Maserjev rekord BASSANO DEL GRAPPA (Vicenza) — Danski kolesar Haus Henrik Or-sted je na dirkališču »’Rino Mercante« v Bassanu del Grappa postavil nov svetovni rekord na 5 km: razdaljo je prevozil v 5’45”646, medtem ko je bil prejšnji rekord Francesca Moser-ja, ki ga je postavil lani v Ciudad Me- xicu, 5’47”163. Orsted je vozil s poprečno hitrostjo 52,076 km na uro. Kitajska odbojkarska reprezentanca v F-JK VIDEM — V našo deželo je včeraj dopotovala kitajska ženska odbojkarska reprezentanca, ki bo z italijansko državno vrsto odigrala tri prijateljska srečanja: 25. t. n\. v Pordenonu, 26. t. m. v Vidmu in 27. t. m. v Gradežu. Drevi Hatcher - Sacco CAMPIONE DTTALIA (Como) — V srečanju, veljavnem za svetovni boksarski naslov v superlahki kategoriji (WBA), se bosta drevi pomerila sedanji prvak Američan Gene Hatcher in Argentinec Ubaldo Sacco. Boksarja sta se že srečala lani v Fort Worthu, zmagal pa je Hatcher po točkah. V Trstu državno prvenstvo v razredu 420 TRST — Od jutri do petka bo pred Sesljanskim zalivom italijansko državno žensko jadralno prvenstvo v razredu 420. Poskusne vožnje za VN Anglije v formuli 1 Rosberg znova nedosegljiv Mednarodni odbojkarski turnir v Sovodnjah Na predtekmi več naših igralcev SILVERSTONE — Finec Rosberg (Williams honda) je bil najhitrejši tudi na zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo dirko v formuli ena za VN Anglije. Že predvčerajšnji čas bi mu zadoščal za prvo startno mesto, očitno pa je hotel potrditi svojo premoč in je znova potolkel rekord proge (vozil je s poprečno hitrosto 258,983 km na uro, kar je največ doslej v formuli ena). Na drugo mesto se je prebil Piquet, čeprav se njegove gume pirelli bolje obnesejo ob visoki vročini (v Silverstonu je včeraj v presledkih tudi deževalo, temperatura pa se je sukala med 15-17 stopinjami Celzija). Za dve mesti nižje je zdrknil Albereto, medtem ko je drugi Ferrarijev pilot, Šved Johansson, imel težave zaradi mokrega cestišča, na katerem je bilo tudi precej »prometa«. Velja tudi omeniti precejšen napredek, ki ga je pokazal De Cesaris, tako Renault kot Alfa Romeo pa sta znova dosegla poprečne čase. Današnjo dirko bo neposredno pre- našala tudi italijanska televizija, in sicer na 2. sporedu s pričetkom ob 15.15. TAKO NA STARTU 1. VRSTA: Rosberg (Fin.) Williams honda 1’05”591, Piquet (Braz.) bra-bham BMW 1’06”249; 2. VRSTA: Prost (Fr.) melaren 1’06”308, Senna (Braz.) lotus renault 1’06”324 ; 3. VRSTA: Mansell (VB) Williams honda 1’06”675, Albereto (It.) ferrar! minuta 06”793 ; 4. VRSTA: De Cesaris (It.) ligier gitanes 1’07”448, De An-gelis (It.) lotus renault 1’07”581; 5. VRSTA: Fabi (It.) toleman hart 1’07”678, Lauda (Av.) melaren minuta 07”743 ; 6. VRSTA: Johansson (Šve.) ferrari 1’07”887, Warwick (VB) renault elf 1’08”238; 7. VRSTA: Tambay (Fr.) renault elf 1’08”240, Patrese (It.) alfa romeo 1’08”384; 8. VRSTA: Surer (Švi.) brabham BYMW 1’08”587, Laffite (Fr.) ligier gitanes 1’08”656; 9. VRSTA: Berger (Av.) arrows BMW 1’08”672, Winkel-hock (ZRN) ram hart 1’09”114; sledi še 8 pilotov. Drevi ob 20. uri bo v sovodenjski telovadnici uradna otvoritev 2. mednarodnega turnirja za Trofejo mesta Gorice, ki ga organizira goriška pokrajina. Letos nastopajo mladinske reprezentance Jugoslavije, Francije, Tunizije in Italije ter vojaška selekcija. Drevi takoj po predstavitvi reprezentanc, 'bo prijateljska tekma med posoško selekcijo in vojaško selekcijo. Tej tekmi bomo sledili z zanimanjem, saj bo nastopalo tudi več naših odbojkarjev (Simon in Damjan Terpin, Igor, Štefan in Marko Cotič od Olympie, Rajko Petejan, Maurizio Černič in Rado Lavrenčič, Ivan Plesničar od Vala). Z našimi odbojkarji so bili sklicani v to posoško selekcijo tudi Vižintin, Boscarol in Tavagnutti, vsi trije člani Brandigi-ja iz S. Giovannija, ki igra v C-l ligi ter še Bogoni, član goriškega Libertasa1. Ekipo bo vodil Jožef Cej, ki je žal imel na razpolago le en trening. SPORED TURNIRJA PA JE NASLEDNJI: ponedeljek, 22. t. m. ob 20.30 Francija - Vojaška reprezentanca, sledi Tunizija - Jugoslavija: torek: Francija - Jugoslavija; Italija-Tunizija; sreda: Jugoslavija - vojaška reprezentanca; Italija - Francija; četrtek: Francija - Tunizija; Italija-vojaška reprezentanca; petek: Tunizija - vojaška reprezentanca; Italija - Jugoslavija. 'v' Športni teden na Peči V okviru poletnega praznika na Peči, ki ga prireja ŠKD Vipava, bo med tednom vrsta športnih srečanj v različnih panogah med ekipami iz sovodenjske občine. Jutri bosta tekmi v odbojki: ob 19.30 Dolnje Sovodnje -Gornje Sovodnje in ob 21. uri Rupa/ Peč - Vrh. V torek bo srečanje v nogometu: ob 19.30 Peč/Rupa - Dolnje Sovodnje in ob 21. uri Vrh - Gornje Sovodnje. Vse prireditve bodo' na kotalkališču na Peči. Srečanja v odbojki in nogometu bodo tudi v sredo, četrtek, petek in soboto, o čemer bomo še poročali. • D. Kosmač NADALJEVANJE S 1. STRANI deželni naslov v raznih kategorijah. Že lani je prišel v širši izbor za pregledne treninge za reprezentanco. Letos je prestopil med kadete in se že takoj uveljavil na evropski ravni. S tem so bile poplačane vse dosedanje žrtve, saj so vsakodnevna pot iz Zabrežca do openske plošče in ure treninga za marsikaj prikrajšale sedaj 14-letnega Damjana in njegove starše. Veliko zadoščenje pa je pripravil svojemu trenerju ter Poletu. Damjanova pot k sedanjemu uspehu se je pričela že to zimo z izbirnimi treningi in, se nadaljevala z vključitvijo v državno reprezentanco v kategoriji kadetov. Damjan je na evropsko prvenstvo odpotoval v torek in že prve vesti so bile spodbudne, saj je v obveznih likih zasedel 4. mesto. V kratkem programu je imel smolo, kajti dež mu je preprečil konec izvajanja, tako da je program moral kasneje ponoviti, kar pa mu je le prineslo drugo mesto. V prostem programu pa je zasedel še eno drugo mesto iu tako v kombinaciji pristal prav tako na odličnem drugem mestu. (Ta. He.) Včeraj predstavitev tržaškega nogometnega drugoligaša Triestina se bo borila za A ligo S.A.C.AJ IMPORT - EXPORT Od leve proti desni: Piedimonte, sponsor Giorgio Cividin, De Riù in Marchetti med tiskovno konferenco Včeraj so na lepem in bleščečem sedežu Triestine v Ul. Roma predstavili javnosti tržaškega nogometnega drugoligaša. Novosti je mnogo, od igralcev do novega sponsorja in novih majčk. Uvodno besedo je imel predsednik De Riù, ki je jasno izjavil, da Triestina meri na A ligo, nato pa je predstavil športnega direktorja Marchettija, glavnega direktorja Piedimonte ja, spremljevalca Toffolija, trenerja Ferrari ja in Burlanda, zdravnika Ber-gamina, Pistana in Sauleja ter še maserja Evangelistija in Maffija. Nato je predsednik predstavil še igralce Triestine, ki so: vratarji At-truia, Bistazzoni in Gandini; branilci Bagnato, Braghin, Cerone, Chia-renza, Costantini in Poletto; vezni igralci Dal Prà, Di Giovanni, Orlando, Romano, Salvadè in Strappa; napadalci Baici, Cinello, De Falco, Sca-glia in Zanin. Med potrjenimi igralci torej ni Bia-ginija in Vailatija, mnogo pa je novih imen med katerimi izstopajo Cinello, Di Giovanni, Strappa in Orlando. Med novostmi je, kot že rečeno, tudi sponsor, saj prejšnjega Fissana, nadomestuje turistična agencija UT AT, v imenu katere je spregovoril predsednik Giorgio Cividin. Z novim sponsorjem se tudi postav- lja problem novih majčk, ki bodo vse rdeče z dosti manjšo stilizirano helebardo in seveda napisom UTAT. Druga garnitura pa bo bela. Ko so novinarji načeli pogovor o novem stadionu, je De Riù takoj povabil župana Richettija, naj kar sam, kot prvi občan, spregovori o tem problemu. Richetti je bil kar se da izmikajoč in diplomatski, vendar pa je zagotovil, da se je v tem: oziru že mnogo premaknilo. Razprava se je še marsičesa dotaknila, tudi število abonmajev, predprven-stvene priprave in drugo. De Riù je pozval navijače, naj čimprej kupijo abonmaje, za oštevilčene sedeže, saj so jih do sedaj od skupno 4885 prodah skoraj tri tisoč in jih je torej še precej na razpolago. Trener nove tržaške mladinske ekipe je Dario Samec, treninge pa bodo imeli na stadionu »1. maj«. Predstavnik mladinskih ekip je dejal, da je ves njihov napor usmerjen v to, da bi Triestina »staknila« vse domače talente in da ne bi torej svojih mladih igralcev iskala širom po Italiji. Nogometaši Triestine se skupno s svojimi trenerji in spremljevalci odpravljajo v Asiago, kjer bodo ostali nekaj tednov. De Riù je pojasnil, da so letos zanemarili igrišče v Bazovici le zato, ker je pač hotel Obelisco na Opčinah, ki je bila njihova stalna rezidenca zaprt. Kar se pa tiče prijateljskih tekem, bo Triestina med drugim igrala z Asiagom, Coneglia-nom, Palermom in Interjem, za nekatere druge tekme pa se bodo morali še domeniti, (dj) SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 C.P. 185 Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5 nadomestni dell za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 S. R. L. IMPORT EXPORT TRST/TRIESTE - UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 . 64449 Telex 460517 TECHNA I Lm/iotio riDTisn-mD TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH: obleke, krila, srajce, halje, nočne srajce Obv. občini 12.7. Pogovor z načelnikom slovenskega atletskega društva Petrom Zupanom Bor Infordata pomladil svoje vrste toda želi spet doseči nekdanji vrh Prva polovica atletske sezone se je ‘e zaključila, atlete pa čakajo sedaj Pnprave na drugi, jesenski del. Čas ■j®, da pogledamo malo nazaj, na m Pravljeno delo. Slovenska društva, ki 9. Jjh vedno pestile številne težave, d imančnih pa do prostorskih in ka-I ,?vskih so znala v vseh prejšnjih kljub temu dosegati izvrstne re-~;.ate. Tako je bilo tudi v letošnji se-dni oziroma v njeni prvi polovici. Kaj ? uspehih, težavah in načrtih slo-snske atletike bomo skušali izvedeti ..Ppuiočjo Petra Zupana, načelnika letskega kluba Bor Infordata. Naj-PreJ bi nam kar predstavil ta klub. »Atletski klub Bor Infordata je na-fWi iz atletske sekcije Bora po njego-vi reorganizaciji. Sedaj deluje v klu-,u Približno šterideset aktivnih atle-ov. Največ jih nastopa med mladinci, Kadetov, dečkov in članov pa je ne-°hko manj. S temi atleti se trenut-° ukvarjajo trije trenerji, upamo pa, ua bosta pred koncem leta k društvu Pristopila še dva.« Pred letom dni je atletska zve-objavila nove predpise za na-mpanje v mladinskih in članskih alegorijah. Ta pravila predpisujejo, a mora vsako društvo, ki želi nastopata v teh kategorijah imeti vsaj enega trenerja, ki je opravil tečaj in dosegel kvalifikacijo trenerja na nivoju, i je za to določen. To pravilo bo stopilo v veljavo šele prihodnje leto, vendar bo za marsikatero manjše dru-tvo pomenilo konec delovanja. Ta L®v?rnost grozi tudi atletskemu klu-u Bor. Poglejmo, kako so se na to Pripravili. fj^rapričani smo, da si bomo do •.rtVPuujega leta priskrbeli ustrezno nlu v’ bi pa v primeru da federacija e bo ukrepala bolj logično in racio-atno. Mislim, da bi kot slovensko urustvo v zamejstvu morali imeti ločene garancije za naš obstoj.« uelovanje naših društev se seveda na omojiti na golo nastopanje Pr. cjpnovanjih in na pripravo zanje, k S"rboti morajo za naraščaj. Otro-bodoče tekmovalce, je treba vzgo-II,1’ J™ vcepiti ljubezen do športa in ni Pripraviti na športno udejstvova-klui>^eVeda ^ to tuV' Širca’ Dobrila in Grobiša iz Nabrežine so n. v; 3? točk, dve več od trojke Lojze Abram, Miljo bač in. Niko Škamperle. vodil a Planinski pohod so veljala na pol vojaška nabosti9, vite.Htnovalce prosimo, naj oblečejo po mož-teinnp9- i ^a’ ^ ne PacIai0 v °či (zelenkasta, rjava, kanje )Sa ’• ^er Slcer olajšajo nasprotnikovi ekipi is- že Jr^art je bil iz Prosvetnega doma na Opčinah in miniai P^kbi nalogami je bila ena taka, ki je spo-Pelje v d9, vo)na- Pvi bunkerju desno od ceste, ki rodil p “,epen’ ie bilo treba ugotoviti »kdaj se je risan J*1 . • Na bunkerju je namreč v cementu za-giša paPis Emil 1943. Zmagalo je SPDT B (Igo Le-Silvannri^OŽ Možina, Majda Pertot, Daniela Nedoh, ha dm Val°PPi> pred Škamperlom A in Sokolom C, Menri01 .rnestu z enakim številom točk. Mpri 9 N Prvič pohodu botrovalo lepo vreme. b^adincuP086*3110 dobro obiskanimi tekmovanji je bil Kl atletski troboj. Masoven je bil tudi turnir v igri med dvema ognjema, namiznoteniška tekmovanja pa so bila tudi pravi maratoni. Odbojka je dala v članski konkurenci običajna zmagovalca, v mladinski pa zadoščenja tudi drugim društvom, kjer se je odbojka vedno bolj razvijala. Odlikovala sta se predvsem Kras in Sokol. Za vsa tekmovanja je bilo prijavljenih 1216 športnikov in športnic, nastopilo pa jih je dejansko nekaj nad tisoč. Največ so jih prijavili Brežani (250), najboljše rezultate pa je doseglo PD Škamperle. Po maratonskih izvedbah iz let 1965 in 1966 so bili pri Boru iger že zelo siti, v smislu, da je prireditev prerasla zmogljivosti društvenih kadrov, ki so se morali skoaj vse leto boriti s problemi vsakodnevnega delovanja. Športne igre so v poletju in jeseni predstavljale hudo preizkušnjo in v znatni meri tudi motile potek priprav odbojkarjev, ki so bili z B-ligo tedaj na zelo visoki tehnični ravni. Športne igre za leto 1967 pa naj bi bile jubilejne desete in organizacija je še enkrat stekla s stadiona »1. maj«. Delo se je začelo konec maja v okviru odborov za skupine panog ali raznih služb. Zanimanje za igre je bilo od samega začetka zelo veliko. Razlogi so bili v okrogli obletnici prireditve in morda tudi v dejstvu, da bodo kolajne prvim trem nadomestile diplome prvim dvem. Med poletjem je bilo tako več nogometnih, odbojkarskih in namiznoteniških dvobojev kot priprava na športne igre. Posebno je vršalo v Nabrežini, kjer so v drugi polovici avgusta z organizacijo mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja tudi predali svojemu namenu novo igrišče. Nabrežinci so teden dni kasneje z okrepljeno plavalno ekipo gostovali v Novi Gorici. Igre so se ločile na dva dela. Najprej na igre nogometašev z običajnimi primeri nediscipline, sodnikov, grobosti, kazni itd., in na igre vseh ostalih. Prijavilo se je morje nogometašev. Na Goriškem je zadevo nekoliko populariziral neznan »Goriški športnik«, ki se je pritoževal nad dejstvom, da so načelno prisotnost zagotovili le Doberdobci ne pa drugi, predvsem Sovodenjci, ki so imeli dobro ekipo. Prijava Sovodenj je sledila takoj zatem in ekipa je veljala celo za glavnega favorita za končno zmago. Prizor ob odbojkarski mreži z 10. Zšl leta 1967: Edi Plesničar (Škamperle) ter Miloš Budin in Zvonko Simoneta (oba Kras) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se noro čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L^JzTT Član Italijanske m tiska JF” ^ Trst INI Sil Časopisnih I • založnikov FIEG 21. julija 1985 Dokument svetovnega ženskega shoda v Nairobiju Ker naj bi jih predsednik Carter ošibil Skrb za hrano sloni na šibkih ženskih ramenih NAIROBI — »Mož je odšel v mesto, žena pa je ostala na zemlji s šesterico ali osmerico otrok. Toda on je lastnik zemlje, »subjekt agrarne politike« ipd., ona pa zgolj delovna sila na posestvu, ki poleg tega, da dela na polju, mora še kuhati, prati, skratka opravljati vsa gospodinjska dela«. To ni obtožba kake prenapete borke za ženske pravice, ampak slika, ki izhaja iz podatkov raziskave o položaju ženske v Tretjem svetu, zlasti v Afriki, ki jo je izvedla Organizacija združenih narodov in ki predstavlja, enega temeljih dokumentov na včeraj sklenjenem mednarodnem ženskem shodu v Nairobiju. Že v Mehiki pred 10 leti so udeleženke konference ugotovile, da je »glad moškega spola« in da je potrebo odnos do žensk v družbenem in gospodarskem življenju dežel v razvoju korenito spremeniti. Na podlagi izidov poudarjajo, da izključitev žensk iz lastništva zemlje in iz uvajanja ter uporabljanja modeme tehnologije predstavlja enega pomembnih vzrokov za pomanjkanje hrane v Afriki. Trenutno 60 do 80 od sto afriškega poljedelstva sloni na ženskem delu, ki pa ima na razpolago v glavnem izredno zastarelo, če že ne primitivno orodje. Raziskave so namreč pokazale, je ženske vložijo v pridelovanje bombaža, kave, čaja ali kakava do trikrat več dela kot moški. Ti namreč množično odhajajo v mesta, kjer včasih dobijo zaposlitev v kaki industrijski ali terciarni dejavnosti, še največkrat pa večajo vrste brezposelnih. Toda moški kljub izselitvi ostane lastnik zemlje in njemu gredo tudi dohodki, ki jih je žena prigarala s svojim delom na polju. V Keniji, Botsvani, Gani in drugih afriških državah so zaradi moških migracij v mesta dve tretjini kmetij prepuščene ženam, ni pa jim prepuščena odločitev, kakšne kulture naj gojijo. V teh razmerah je skoraj nemogoče izvesti agrarne reforme, ki bi lahko zagotovile samozadostnost Črne celine. V že omenjenem dokumentu OZN je zato poudarjena soodvisnost ženskega vprašanja in vprašanja gospodarskega razvoja Afrike. Izboljšanje položaja ženske bi lahko bistveno pripomoglo k prelomu začaranega kroga lakote in revščine. Mtarriet Beecher Statve Reagan krepi vohunske službe WASHINGTON — Čeprav ne bi mogli trditi, da jim je šlo kdaj slabo, se špijonom v Združenih državah A-merike pišejo boljši časi. Ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je večkrat trdil, da je Ameriko »postavil na noge«, je mnenja, da njegova država ne bo dovolj močna in varna, če bolj kot doslej ne bo podpirala služb CIA, FBI in drugih vohunskih in protivohunskih ustanov. Takšnih govoric ni mogoče slišati samo iz krogov predsednika vlade, kadar je govor o ameriški neučinkovitosti v boju proti terorizmu. Tudi drugje se pojavljajo trditve, da bi Amerika hitreje opravila s terorizmom, če bi njene obveščevalne službe ne bile tako ošib-Ijene. Kadar govorijo o »ošibitvi« teh služb, se ponavadi navaja ime poprejšnjega predsednika ZDA Carterja in takratnega direktorja CIA Turnerja, ki sta zredčila vrste ameriške obveščevalne službe ter iz nje vrgla kakšnih 400 izkušenih protiobveščevalnih agentov. Še več agentov je samih zapustilo to službo, podobno pa se je dogajalo v FBI. Reagan je na vodstvo CIA pripeljal svojega človeka v osebi Caseya; dal mu je polna pooblastila in polno mošnjo denarja. Vidnih rezultatov te spremembe na vodstvu CIA še ni, toda njen položaj v družbi se neprestano krepi. To izhaja iz nedavnih Reaganovih izjav. Ameriko ne skrbi le krepitev terorizma (zadnja ugrabitev letala je predstavljala za njeno javnost pravi šok), ampak tudi naraščanje števila tujih vohunov na njenem o-zemlju. Pred nedavnim so odkrili skupino, ki je 20 let vohunila za Moskvo. Skoraj vsi člani te mreže so bili povezani Z ameriško mornarico i.i so vedeli za njene največje tajnosti. Po Reaganovih besedah naj bi bila Amerika spet tarča tujih vohunskih služb. Sovjetski agenti si ne prizadevajo samo tega, da bi se dokopali do državnih vojaških tajnosti in do visoke tehnologije, ampak vodijo »aktivno dezinformacijo in podtalno propagando proti Zahodu«. V svojih trditvah je ameriški predsednik šel dalje in je izjavil, da se od 30 do 40 odstotkov diplomatskih in drugih uradnih predstavnikov SZ in držav njenega bloka, ki živijo v ZDA, ukvarja z vohunsko dejavnostjo. Zanj je tudi Organizacija združenih narodov »gnezdo vohunov«. Seveda ima vsaka medalja dve pla- ti in je zato potrebno takoj dodati, da tudi Amerika ni takšen angeljček in da je prav v tem »gnezdu« poiskala »ptička«, ki je »pel« zanjo. V mislih imamo sovjetskega diplomata Ševčenka, ki je pred nedavnim povedal, da je najprej pričel delati za CIA in je šele kasneje zaprosil za politično zatočišče, ki mu ga je Amerika priznala. Kakor vidimo, vohuni niso brezposelni niti v sedanji dobi elektronike, ko nas iz vesolja opazuje kakšno vohunsko oko »velikega brata«. ad tad in tam WASHINGTON — Tukaj se je razširila vest, da je romunski predsednik Ceausescu nevarno bolan: najbrž ima raka na prostati. DUNAJ — Prihodnjo zimo tudi v Avstriji ne bodo več dovolili ježevk. Izračunali so, da imajo na asfaltnih cestah zaradi takšnih zimskih gum 45 milijard lir škode. NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PETROLCHIMICA ARRI ATI CA F. MALE SERVIZIO 21. Koča slrica Toma Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega BSl STRIC TOM DE DOBER, SKRBEL BO ZA TOPSY IN PREPRIČAN SEM DA BO TU SREČEN. 90riVa TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Canon proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«: fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material. CMD Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231 slovenijo ceste tehnika n. sol. o. Ljubljana Titova 38 Poštni predal 469 Telefon (061) 314-466 Telex YU SCT 31493 čestita ob dnevu vstaje slovenskega naroda