' Skupaj &cečno in u&pefron polno nooo Leto 1973 GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 K NOVEMU LETU 1973 Načrtno delo in čvrsta poslovna politika Z referendumom smo potrdili desetletni program razvoja in način samoupravnega povezovanja v kolektivu Predno zaključimo poslovno leto 1972 in si izrečemo želje za uspešno delo in poslovanje v letu 1973, želim, da pogledamo nekoliko na pretečene dogodke in se spomnimo vsaj nekaj najvažnejših. Leto 1972 je v poslovnem pogledu dokaj uspelo. Lahko trdimo, da se počasi kažejo rezultati načrtnega dela in čvrste poslovne politike. Posebno pomembno je dejstvo, da smo uspeli s samoupravnim temeljnim aktom — referendumom potrditi desetletni program razvoja podjetja in način samoupravnega povezovanja v našem kolektivu. Velika večina kolektiva se je tako odločila, da bo solidarno delila lahko in težko v obdobju izgradnje našega podjetja pri prehodu na industrijski način proizvodnje. Prav tako je potrebno poudariti dejstvo, da smo začeli v preteklem letu graditi našo samoupravno skupnost kot to določa sprememba naše ustave na osnovi predpostavk, da je potrebno odločanje približati neposrednemu proizvajalcu z željo, da bo tako zavestno vplival na boljše gospodarjenje in s tem na višje poslovne rezultate. Še posebno pomembno pa je tudi dejstvo, da smo pričeli z izgradnjo druge etape v razvoju našega podjetja, kjer se je pričela graditi tovarna oken, podaljšek strehe pri veloxu in izvedla dograditev in rekonstrukcija obrata v Podpeči. Ne moremo biti pa povsem zadovoljni o preteklem letu z osebnimi dohodki, ker smo v sponah družbenega sporazuma, dvigu cen in življenjskih stroškov premalo nudili delavcem za opravljeno delo. To vprašanje bo potrebno še posebno pazljivo reševati v letu 1973, kar bo mogoče doseči le z intenzivnim delom, varčevanjem na vseh ravneh in zavestnemu pristopu k odpravljanju vseh pomanjkljivosti, ki so se dosedaj pojavljale. Leto 1973 ne bo lahko. Že objavljene osnove za družbeno ekonomsko politiko kažejo, da je to pot resno računati s stabilizacijo in uveljavljanjem načel družbene in ekonomske reforme, kar bo pomenilo tudi za naš kolektiv znatne obveze in bremena. Vse to bomo premagali lahko le, če bomo dosledno, vsak na svojem delovnem mestu, spoštovali načela dobrega gospodarjenja in če se bomo složno trudili, da dosežemo čim boljše delovne uspehe. V tem smislu želim vsemu kolektivu »Hoje« čimveč uspehov na delovnem mestu, varno delo in zadovoljstvo v osebnem življenju. Generalni direktor: JOŽE KOVAČ, dipl. inž. Med uspele kreativne novitete letošnjega leta na področju pohištva sodi naše sestavljivo pohištvo sistema ABC, katerega projektant je arhitekt Sašo Lazar. Na sliki je dnevna soba tega sistema, ki je bila razstavljena na letošnjem beograjskem sejmu, kjer sta dobila podjetje in avtor diplomo žirije beograjskega sejma in posebno nagrado jugoslovanskega DESIGNE centra ® HOJA NA DOMAČEM IN TUJEM TRŽIŠČU • HOJA NA DOMAČEM Proizvodni program Podjetje Hoja — predelava lesa Ljubljana zaposluje 850 delavcev. Po številu zaposlenih in realizaciji spadamo med srednje velika podjetja, po proizvodnem programu pa med industrijske individualiste in industrijske proizvajalce. Individualna proizvodnja zajema: proizvodnjo pohištva za notranjo opremo, hotelsko opremo po naročilu in sestavljeno pohištvo sistema ABC; proizvodnjo stavbnega pohištva, proizvodnjo tesarskih izdelkov ter lepljenih strešnih nosilcev in vikend hiš. Med serijsko proizvodnjo našega proizvodnega programa pa prištevamo masovno proizvodnjo obešalnikov, proizvodnjo žaganega lesa listavcev in iglavcev, rolete vseh vrst,^ gradbene plošče velox in razne elemente iz velox plošč, ki se uporabljajo pri individualni gradnji, blokovni gradnji in gradnji specialnih objektov. Sedanja proizvodnja poteka na osmih obratih, vendar predvidevamo z našim razvojnim programom koncentrirati vse dosedanje obrate na treh obstoječih lokacijah. Naše perspektivne dejavnosti na novih lokacijah bodo: Stavbena in pohištvena dejavnost, tesarska dejavnost^ proizvodnja velox plošč in gradbenih elementov, žagarska proizvodnja in proizvodnja galanterijskih izdelkov. V bodoče bomo povečevali obseg proizvodnje naštetih dejavnosti ob stalnem spremljanju novosti na tržišču in razvijanju novih perspektivnih izdelkov. Med uspele kreativne novitete letošnjega leta na področju pohištva lahko prištevamo sestavljivo pohištvo^ sistema ABC, katerega projektant je arhitekt Lazar Saša dipl.^ ing. Za ta sistem sta dobila podjetje in avtor diplomo žirije beograjskega sejma in posebno nagrado jugoslovanskega DESIGNE centra. V naši izredni izdaji glasila Hoja, ki jo že tretje leto izdajamo pred novim letom, prikazujemo tekstualno in slikovno nekatere pomembnejše objekte, ki smo jih uspešno opremili v letu 1972. Zato se vsem interesentom našega proizvodnega programa glede na dosedanjo uveljavitev na domačem in tujem tržišču in predvidenem perspektivnem razvojnem programu toplo priporočamo. Proizvodni program Preduzeče Hoja — prerada drveta Ljubljana, zapoš-Ijava 850 radnika. Prema broju zaposlenih i realizaciji se ubrajamo u srednje velika preduzeča, prema proizvodnem programu pa medu industrijske proizvodače i proizvodače po narudžbi. U individualnu proizvodnju ubrajamo: proizvodnju unutrašnjeg nameštaja, hotelsku opremu po narudžbi, komponibilni nameštaj sistema ABC, proizvodnju gra devinskog nameštaja, tesarskih proizvoda, lepljenih krovnih konstrukcija i vikend kuča, dok u serijske proizvode ubrajamo masovnu proizvodnju vješalica, proizvodnju rezane grade liščara i četinara, roletne, grade-vinskih ploča velox, kao i elemente iz velox ploča, koje se upotrebljavaju u gradevinarstvu. Sa našim razvojnim programom predvidamo koncen-traciju sadašnjih osam pogona na samo tri lokacije. Naše perspektivne delatnosti na novim lokacijama bit če sledeče.- proizvodnja unutrašnjeg nameštaja, grade-vinska stolarija, tesarska delatnost, proizvodnja velox ploča i elemenata iz tih ploča, pilanska prerada i galanterijska proizvodnja. U buduče planiramo povečavati obim proizvodnje u pojedinim djelatnostima kao i pratiti novitete na tr-žištu i razvijati nove perspektivne proizvode. Uspela novogodišnja kreacija je svakako komponibilni nameštaj sistema ABC, projektanta arh. Lazar Saše dipl. ing. za koje su dobili preduzeče i autor diplome žirija beogradskog sajma i diplomu jugoslovenskog DESIGNE centra. U našem vanrednem izdanju časopisa Hoja prikazujemo značajnije objekte, koje smo uspešno opremili u godini 1972. Svim interesentima našeg proizvodnog programa naročite s obzirom na dosadašnje iskustvo na domačem i stranom tržištu kao i predvidenim razvojnim programom se u buduče toplo preporučujemo. Produktionsprogramm Die Firma »HOJA« — Holzverarbeitung, Ljubljana beschaftigt 850 Arbeiter. Nach der Zahl der Beschaftig-ten und der Produktion gehoren wir zu einem mittel-grossen Betrieb. Unser Produktionsprogramm umfast: Individuale Produktion: Mobel fiir Innen Einrichtung, Hotel — Einrichtungen nach Bestellung, komponibielte Mobel Svstem ABC, Fenster und Turen, Zimmerei-Er-zeugnisse, geleimte Dachtrager und Wochenend-Hauser. In die Serienproduktion unseres Erzeugungsprogramms zahlen wir auch die Massenproduktion von Kleider-biigeln, Schnittholzproduktion, Rolladen aller Art, Ve-lox — Bauplatten und verschidene Elemente aus Velox Platten, die Vervvendung bei individuellen Hausern und bei Spezial Objekten finden. Wir erzeugen jetzt in 8 Betrieben. Doch beabsichti-gen wir nach Entvvicklungsprogramm die Erzeugung in 3 Betrieben zu konzentrieren. Unsere voraussichtliche Tatigkeit der neuen Betriebe ist folgende: Bau und Mbbeltischlerei, Zimmerei Erzeugung von Velox Platten und Bau-Elementen, Sagewcrk Produktion und Erzeugung von Holzgalanterie. In der Zukunft vverden wir den Umfag der Erzeugung obiger Tatigkeiten bei standiger Verfolgung aller Neuigkeiten am Markt und neuen erfolgverspre-chender Erzeugnisse vergrossern. Unter die erfolgreichen Neuigkeiten des Jahres zahlen wir auf den Gebiet der Mobel das ABC Svstem unseres Projektanten Ing. Arch. Saša Lazar, wofiir der Autor imd die Firma eine Diplome vom Preisgericht der Belgrader Messe und ebenfals einen speziallen Preis des jugoslavvischen Designe Zenters erhalten hat. In Unserer Sonderausgabe der HOJA — Nachrichten, vvelche vvir schon das 3. Jahr immer vor dem Neujahr herausgeben, stellen wir Ihnen im Text und Bild einige Objekte vor, die wir im Jahre 1972 erfolgreich ausge-statten haben. Wir empfehlen uns hoflichst allen Interessenten unseres Produktionsprogrammes, besonders im Bezug auf unsere bisherigen Erfolge auf dem Aussen- und Innen--Markt. PRIZADEVANJA, DA BI VSI DELAVCI S KONKRETNIMI PREDLOGI PRISPEVALI K UVELJAVITVI CILJEV IN IZHODIŠČ Delovna skupina — temeljna celica samoupravljanja Delavski svet našega podjetja bo sprejel začasno shemo delovnih skupin ter določil osnovne pristojnosti delovnih skupin — Akcijski odbor za uveljavljanje ustavnih amandmajev bo potreboval čim več konkretnega sodelovanja ter iniciative Po odločitvi delovne skupnosti podjetja o oblikovanju ene temeljne organizacije združenega dela se je postavilo vprašanje, kako kljub eni enotni TOZD ob več obratih čim dosledneje uveljaviti določila XXI. in XXII. ustavnega amandmaja. Na širšem sestanku akcijskega odbora za uveljavljanje ustavnih amandmajev in predsednikov sindikalnih podružnic ter predsednikov svetov delovnih enot dne 15. 11. 1972 pa so bila zastavljena jasna stališča ob tem vprašanju. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v preteklosti preveč pristojnosti osredotočenih na centralne organe upravljanja in izvršilne organe podjetja, da je bilo preveč posrednega odločanja in premalo neposrednega vpliva delavcev. V sedanjih oblikah se neposredno 'Odločanje delavcev izraža z referendumom ter na zborih delovnih sikupnosti. Referendum je in bo ostal tudi še v naprej najvišja oblika neposrednega odločanja delavcev. Ker pa referendum zahteva velike priprave, je primeren le za odločanje v najbolj bistvenih zadevah v delovni organizaciji. Druga oblika neposrednega odločanja, so zbori delovnih ljudi. Ta oblika ise je izkazala za neefikasno, ker so ti zbori preširoki, da 'bi se na njih dejansko lahko odrazil neposrednii vpliv delavcev. Zaradi širokega avditorija si marsikateri delavec ne upa neposredno izraziti svojega mišljenja. Na teh sestankih se Običajno oglaša le določen majhen del delavcev in to na vsakem zboru isti. V razmišljanju, kako približati samoupravo čim bližje delavcem, da bi lahko razpravljal in odločal čim širši krog, smo se odločili za formiranje delovnih skupin. Delovne skupine, ki bi zajemale ca. 10 do 30 delavcev v nekem zaokroženem tehnološkem in proizvodnem procesu in v okviru določene delavnice bi bile verjetno tista oblika dela, ki bi bila delavcem najbližja. Ko smo razpravljali o podobnih problemih s predstavniki Železarne Jesenice in pa tovarne Sava Kranj, so nam posredovali enaka izhodišča. V teh podjetjih je samoupravljanje v okviru delovnih skupin že upeljano in se jim je ta oblika izkazala kot zelo primerna. Delavci v delovni skupini neposredno obravnavajo vse bistvene probleme, ki neposredno zadevajo gospodarjenje in upravljanje temeljne organizacije združenega dela. Tako naj bi delavci v delovnih skupinah odločali ali izražali svoja stališča o vseh osnutkih samoupravnih aktov, dolgoročnih programih, letnih planih in zaključnih računih, k predlogom o delitvi dohodka in razporejanju sredstev na sklade, organizaciji dela, o uspehih in neuspehih obračunske enote ter posebno še o delu delovne Skupine ter izvršitvi posameznih delovnih nalogov. Delavci v delovni skupini bodo morali dobiti občutek, da ustvarjajo za sebe v svoje dobro, dobro njihove enote ter organizacije kot celote. Ta oblika dela bo zahtevala tudi mnogo boljšo informiranost delavcev, posebna odgovornost pa bo tudi na vodjih delovnih skupin, kateri bodo morali sprotno spremljati vsa dogajanja v delovni organizaciji. Delovna skupina bo tako osnovna celica samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela. Drugi nivo samoupravljanja bi bil v okviru obratov oziroma delovnih enot. Organi upravljanja na obratu oziroma delovni enoti bi obravnavali vse zadeve, ki zadevajo poslovanje obrata oziroma posamezne dejavnosti, posebno pa še obračune uspeha enote, rezultate dela ter ukrepe za izboljšanje rezultatov dela. Na obrat bi se preneslo odločanje o delitvi sredstev, ki jih ustvari obrat oziroma dejavnost, o zagotovitvi potrebnih obratnih sredstev, o sredstvih za osebne dohodke ter o sredstvih skupne porabe. Organi upravljanja na ravni delovne organizacije bi skrbeli za uresničenje razvojnega programa, gospodarskih ciljev delovne organizacije, delitvi sredstev na ravni podjetja, uresničenju letnih gospodarskih planov podjetja ter odločali o zadevah, ki zadevajo podjetje kot celoto. Organi upravljanja na nivoju obrata in podjetja bodo pri svojih odločitvah morali upoštevati mnenja delovnih skupin. Na skupnem sestanku so bile formirane tri delovne grupe. Prva grupa bo pripravila predlog opredelitve delovnih skupin po obratih in to iz tehnološkega, proizvodnega lin obračunskega vidika. Da bi delovne skupine lahko pričele delovati že v fazi priprav nove samoupravne sheme, bo grupa pripravila predlog začasne sheme. Ta shema bo zajela sedanje stanje, dočim bo morala končna shema zajeti že stanje po združitvi obeh obratov stavbnega mizarstva v industrijski coni na Viču v prvi polovioi prihodnjega leta. Druga grupa za opredelitev pristojnosti in samoupravne organizacije ima nalogo, da opredeli samoupravno shemo v podjetju glede na različne nivoje upravljanja, opredeli pristojnosti delovnih skupin ter pristojnosti posameznih nivojev organov upravljanja ter pristojnosti kolektivnih in individualnih izvršilnih organov in še posebno opredeli odločanje in odgovornost io gospodarjenju s sredstvi na posameznih nivojih upravljanja. Tretja grupa je zadolžena za uskladitev internih aktov in to statuta ter ostalih splošnih aktov na osnovi tez, ki jih pripravita prvi dve delovni grupi. • Delavski svet bo že na prvi seji sprejel začasno shemo delovnih skupin ter določil osnovne pristojnosti delovnih skupin. Ti sklepi bi imeli statutarni značaj, ker se bodo vse nadaljnje razprave o bodoči organizaciji že vodile v okviru delovnih skupin, prav tako pa se bodo v okviru teh skupin tudi že vodile razprave o gospodarskem planu za leto 1973 ter o uspehih gospodarjenja v letu 1972. Tako bomo še v teku priprave lahko ugotovili funkcionalnost dela in razprav v okviru delovnih skupin. V nadaljnjem delu bo akcijski odbor za uveljavljanje ustavnih amandmajev potreboval čim več konkretnega sodelovanja ter iniciative. Osnovna izhodišča, ki jih je odbor zavzel, kažejo na resno voljo po dejanski uveljavitvi samoupravljanja in to na najširši osnovi. Vsi delavci v podjetju pa bodo k uveljavitvi ciljev in izhodišč največ prispevali prav s konkretnimi predlogi pri obravnavi posameznih problemov v delovnih skupinah. IVAN REMŠKAR, dipl. pravnik PREMOSTITEV VELIKIH RAZPONOV BREZ DODATNIH PODPOR LAMELNI LEPLJENI NOSILCI Lepljene konstrukcije omogočajo estetsko in funkcionalno gradnjo industrijskih, športnih, sejemskih in ostalih objektov — Na obratu Tesarstvo so bili leta 1970 izdelani prvi lepljeni nosilci v Jugoslaviji Velika potrošnja in povpraševanje po lesu v svetu se v zadnjih letih občuti tudi v gradbeništvu. Zaradi omejenih gibanj so se gradbinci začeli usmerjati na druge materiale, kot so jeklo, železobeton in v zadnjem času plastiko. Z razvojem kemične industrije v svetu pa so se pokazale nove možnosti za gradnjo z lesom. Kemična industrija je namreč dala na tržišče kvalitetna lepila, s katerimi je možno zlepiti nosilne konstrukcije velikih razsežnosti. Ena izmed možnih načinov so tudi lamelne lepljene konstrukcije. Lepljene konstrukcije omogočajo projektantom estetsko iin funkcionalno gradnjo industrijskih, športnih, sejemskih in ostalih objektov. Na obratu Tesarstvo so bili v letu 1970 izdelam prvi lepljeni nosilci za proizvodno halo tesarske dejavnosti. Omenjeni tip nosilca je bil tudi za preiskavo o trdnosti na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. To je bil prvi korak v proizvodnji lepljenih lamelnih konstrukcij v Jugoslaviji. V naslednjih letih — 1971 in 1972 — se nadaljuje proizvodnja lepljenih konstrukcij različnih oblik in razponov. V proizvodnem programu so bile sledeče oblike nosilcev: prosto ležeči ravni nosilci, tročlenkasti lamelni gred-ni okvir, tročlenkasti lamelni okvir, kombinacija ločnih in ravnih lamelnih nosilcev ter ločni nosilci. Omenjeno je že bilo, da je možno s temi nosilci premostiti dovolj velike razpone brez dodatnih podpor. Tako je ločni nosilec, izdelan za novo halo na obratu Tesarstvo v dolžini 18 m, brez vmesne podpore. Bistvo pri proizvodnji lepljenih lamelnih nosilcev in konstrukcij je uporaba čim bolj kvalitetnega lesa iglavcev smreke, jelke, čim večje dolžine lesa zaradi manjšega števila vzdolžnih stikov ter čim manjše število fizioloških napak v lesu. Nadaljnja zelo važna postavka je pravilno sušenje in temperiranje lesa pred lepljenjem. Kar se tiče lepila za lepljenje je za to proizvodnjo potrebno uporabljati visoko kvalitetna lepila, ki so odporna proti vlagi in atmosferskim vplivom. S površinsko zaščito z določenimi kemijskimi preparati nosilce na koncu še obdelamo in jih is tem zaščitimo pred insekti ter mikroorganizmi. Zaščita daje tudi lepši estetski videz. Na koncu prikazujemo še tabelo posameznih tipov lamelno lepljenih lesenih nosilcev in konstrukcij. Ing. PETER GUTNIK OBLIKA IN RAZPON NOSILCA ----- ,7-50--------Tfi-----------21-00 17-50 • ---------------2vo°-----------------^ Strešna konstrukcija iz lepljenih nosilcev na obratu Verd. Stene so iz velox plošč 1800 Lepljena konstrukcija v žagi SVEA Zagorje RAZGOVOR Z ARHITEKTOM SASOM LAZARJEM, KI JE PREJEL VISOKI PRIZNANJI Sistem »ABC« za vsak prostor in Že na spomladanskem sejmu pohištva v Ljubljani je bil program pohištva ABC deležen velikega zanimanja — Število različnih variant po funkcionalnosti, razporeditvi in izgledu je neomejeno — Možne so variante sestavljanja omar po širini, višini, globini, barvi, kompoziciji, uporabnosti, zunanjem izgledu, velikosti... — En vijak za vse elemente Arhitekt Saša Lazar pri delu Na letošnjem X. mednarodnem beograjskem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije smo dobili diplomo strokovne žirije za pohištvo v sistemu tipa ABC našega projektanta arhitekta Saša Lazarja, dipl. ing. Poleg tega smo dobili še posebno nagrado za uspelo kreacijo od jugoslovanskega design centra. To je vsekakor lepo letošnje priznanje našemu podjetju, posebno pa projektantu. Glede na pomembnost dogodka sem se takoj naslednji dan oglasil pri projektantu pohištva sistema ABC arh. Sašu Lazarju in imel z njim daljši razgovor: — Kdaj ste zvedeli za nagrado? sem ga vprašal. generalnemu direktorju in 'projektantu. — Včeraj so nam sporočili po telexu organizatorji sejma, da smo dobili od sejemske žirije diplomo za pohištvo v sistemu, s posebno čestitko — Vi ste bili prisotni pri postavljanju našega paviljona. Sigurno ste si ogle- dali sejem in primerjali paviljon podjetja Hoja z ostalimi paviljoni. Ali ste že takrat pričakovali uspeh? — To priznanje sem pričakoval že na spomladanskem sejmu pohištva v Ljubljani. Žal smo takrat imeli premalo delavcev pri postavljanju paviljona. Komisija je že ocenjevala razstavljene eksponate, ko smo jih mi šele sestavljali in ,smo tako pri ocenjevanju izpadli. Pri postavljanju smo kasnih, ker so nam dali iz obratov premalo delavcev. Takrat jih je bilo precej na montaži, poleg tega pa bi lahko rekel, da se daje temu delu v podjetju premalo poudarka. Tudi to zahteva določen čas in stroške, vendar brez tega ni pričakovati uspehov. Program pohištva ABC je potem na samem sejmu doživel veliko zanimanje med obiskovalci, najbolj pa se je seveda odražalo po tem sejmu, ko proizvodnja ni mogla pokriti potreb kupcev. — Kaj pa obdobje med ljubljanskim in beograjskim sejmom? — Glede 'na doseženi prvi uspešni odziv pri kupcih je program pohištva ABC začel svojo pot razvoja k nadaljnjem izpopolnjevanju. Rezultati tega se vidijo na letoš- njem beograjskem sejmu. To je sistem ABC z oznako 1973, z nekaterimi konstrukcijskimi dopolnitvami, delne spremembe dimenzij, poboljšano kvaliteto površinske obdelave in določenimi spremembami v okovju. — Kako je prišlo do nastanka pohištva sistema ABC? — Ko sem prišel k podjetju leta 1970, mi je dal generalni direktor nalogo, da skonstruiram konvencionalno omaro, ki bi prišla v poštev za dnevno sobo. Te stvari sem se lotil s svojih vidikov in tako razvil program v širšo uporabo. Dela sem se lotil intenzivno. Imel sem veliko prednost, da sem se lahko seznanil s takratno proizvodnjo pohištvene dejavnosti, tehnologijo, zmogljivostjo, kvaliteto izdelave ter raznimi materiali in okovjem, ki se uporabljajo pri tovrstni proizvodnji. Kontaktiral sem tudi z dobavitelji posameznih materialov in okovja ter spoznal njihove možnosti in sposobnosti. Vse te možnosti sem v podjetju imel, le-te pa so mi pri delu zelo koristile. Seveda je potrebna pri takem delu osebna ambicija. To je rezultat kontinuiranega dela v daljšem obdobju, saj arhitekt pri konstruiranju m oblikovanju pohištva ne meri porabljenega časa. — Kaj je pri kreiranju novega izdelka najpomembnejše? — Vsekakor ideja in risanje prve ideje na papir. Seveda doživlja ista potem določene 'spremembe v smislu dimenzijske obdelave, prilagajanja na razpoložljive materiale in okovja, na razpoložljivo strojno opremo, nadalje se poizkuša tudi konstrukcijsko tehnološko čim bolj racionalizirati in unifici-rati. Seveda ostane idejna konstrukcija vseskozi prisotna in služi kot osnova za vsa ta izpopolnjevanja. Vsa ta dodatna dela do izdelave prvega prototipa in prve serije pa 'niso odvisna samo od projektanta, ampak tudi od vodstva podjetja, obrata, posameznih služb in posameznikov. Vse nadaljne delo je vezano že na večje finančne stroške, zato mora biti ideja podprta in obdelana z vseh strani, da pride do realizacije. Pri teh odločitvah ni pričakovati vedno uspeha, ampak se pojavljajo določen čas le stroški, te pa mora vodstvo podjetja odobravati in videti rezultate, ki jih prinese prihodnost. Ob tej priliki bi se vodstvu podjetja zahvalil za zaupanje. Pri izdelavi prve serije in delno tudi pri nadaljnjih smo naleteli na določene objektivne težave. Dosedanji proizvodni program pohištva je tipično individualnega značaja, čemur smo dajali še ved- i >»olui:■ •.-■■n ■> ,i>v, u>\i \ \ U/ si.Vi (, >:,»i i Osiviim iiulri i;;!::n!ii;>r f SASI I.A/AkL. <(«.•> m* l.mUj!: mjiiiii »»« <; M'»>> l>rt;riiiii; ( u/n;.-, ;.u'i;.<; feiji' friiifivit. /''','111:111; o tMrlflVtiniiS til’ j”. iUkttt:. i flt'*>£'><''-s lirt'f'ril;ii!>(l)dk(lllidlllStililllilEIBilCM!SiBMW Izvršilni odbori sindikalnih podružnic v naših delovnih enotah delujejo samostojno po statutarnih določilih Zveze sindikatov Jugoslavije. V sestavu podjetja imamo 8 samostojnih izvršilnih odborov, ki predstavljajo sindikalne organizacije in sicer: Mizarstvo, Slomškova 7 članov odbora, 3 člani nadzornega odbora, Mizarstvo, Parmova (7 — 3), Tesarstvo, Ižanska (8 — 3), Žaga, Škofljica (6 — 3), Žaga, Rob (3 — 3), Velox, Mestni log (6 3), Galanterija, Podpeč (9 — 3), Pohištvo, P. Gradec (7 — 3), Uprava, Langusova (7 — 3). Skupaj torej 60 članov odbora in 27 članov nadzornega odbora. V sindikalnih odborih podjetja Hoja je vključenih v izvršilne odbore, nadzorne odbore, z odborom in nadzornim odborom podjetja Hoja 95 članov kolektiva, kar znaša povprečno na vsakega 9 člana kolektiva en član voljen v predstavniške organe v celotnem podjetju. Statistično izgleda močna zasedba članov kolektiva v predstavniških organih kolektiva. V minuli mandatni dobi je bila aktivnost članov izvršilnih odborov zelo različna. Če se spomnimo leto in pol dni nazaj in pregledamo, kaj vse so obravnavali višji forumi sindikata, tu mislim na Mestni svet in Republiški odbor sindikata industrije, so ti fo- rumi vedno bili v akciji in posredovali na izvršne odbore sindikalnih podružnic v pismeni obliki skoraj preveč nalog in opozoril. Leto dni nazaj se vodi glavna akcija za uveljavljanje ustavnih amandmajev, samoupravnih sporazumov in dogovarjanj. Z namenom, da bi pri uveljavljanju ustavnih določil hitreje napredovali, je Mestni svet sindikata Ljubljane organiziral posebne tečaje, ki so se jih udeležili člani iz štirih osnovnih organizacij. Z večjo samoiniciativo bi dosegli še večje rezultate. V bodoče se bo potrebno še večkrat sestajati, organizirati razne razgovore, predvsem glede izvajanja ustavnih amandmajev. Krepitev položaja delovnih ljudi v družbi kot celoti, terja angažiranje organizacij in organov sindikata pri nadaljnjem razvoju integracijskih procesov. V našem podjetju smo se odločili za solidarno skupnost, za eno TOZD. Samoupravno organizacijo združenega dela naj organizirajo delovni ljudje samostojno, neposredno. Da bi to zagotovili, smo najprej odgovorni predstavniki sindikalnih izvršilnih odborov. Organizacije in organi sindikata se morajo zavzeti, da se z nepo- srednim odločanjem delovnih ljudi, na podlagi njihovega samoupravnega sporazumevanja uzakoni družbeno ekonomski položaj slehernega delavca. Nujno je postopno spreminjanje stare organizacijske oblike samouprave. Sa: mouprava naj bo v pravi besedi učinkovito in ekonomsko gospodarjenje. V nekaterih podjetjih je rezultat izkušenj na dlani. Tako so organizirali manjše delovne skupine po delavnicah, v manjših skupinah je možen hitrejši razgovor, vsi lahko izrazijo svoje mnenje. Pomembna osnova samoupravnega položaja delavcev so samoupravni akti, ki morajo biti v podjetju sprejeti. Organizacije in organi sindikata se morajo upreti slehernim poskusom omejevanja ustavnih pravic. Že z letnim planom bo nujno zagotoviti čim bolj realni stimulans, osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Regresi, ki so bili sprejeti z razdelitvijo dohodka ob zaključnem računu so bili enotni in solidarni. Na tem področju je bila odločitev sindikata v našem podjetju močno zavzeta in enotna. Za rekreacijo bo treba skrbeti še naprej, počitniške kapacitete bo tre- Delo na robni furnirki na obratu v Polhovem Gradcu ba širiti. Prehrano bo treba še izpopolniti. V minuli mandatni dobi so se izvršilni odbori resno zavzeli z vodstvi obratov in uprave za organizacijo prehrane (tople malice). Poglavitno vprašanje z novo industrijsko cono je, kako zagotoviti prevoz na delo in z dela. Temu vprašanju bomo morali posvetiti posebno skrb. Stanovanjska problematika je še vedno prisotna. Po anketi bi še vedno potrebovali nad 100 stanovanj. Da bi hitreje in učinkoviteje reševali ta ne lahek problem, naj bi enote same raz- polagale z zbranimi sredstvi. Delo sindikata bo treba še pospešiti, zato bodo morali izvršilni odbori bolj prisluhniti željam članov. Dogovoriti se bo treba o sedanjih organizacijskih oblikah. Za člane izvršilnih odborov, bi bilo mogoče bolj primerno organizirati krajše seminarje v lastnem podjetju. V novi vlogi temeljne organizacije združenega dela bodo morali člani izvršilnih odborov bolj potanko poznati statut sindikata, ki opredeljuje programska načela zveze sindikatov Jugoslavije. JOŽE ŠILC OHO! AHA! Zvedeli smo: BREZ BESED BREZ BESED POSLOVNI HUMOR V podjetju so imeli tovariša Furmana. Bil je za tistega, ki kadre nabavlja. Razen kvalitet, ki jih je imel na tem področju, je imel še eno nadpovprečno sposobnost, diskutantsko. Na vseh dolgih sejah je navzoče pripravil že do tega, da se jim je kar smilil. Uvideli so, da je^ njegovo delovno mesto norišnica, ko se hoče pretegniti pa ne zmore vsega itd. Ko je nabavljal analitika so bili vsi obupani, ker ga ni mogel najti. Rotil je vse po vrsti, naj mu ga pomagajo poiskati. Bili so tako prevzeti, da so pozabili pomisliti če analitika sploh potrebujejo. Med morečimi je bil tudi tovariš Naiv-kov. Smola je bila, da Furman ni računal nanj. Naiv-kov se je spomnil na znanca analitika, ga obiskal in prepričal, da bi prišel v službo k njim. Potem je šel k Furmanu naznanit srečno vest. Furman ga je nestrpno poslušal, se skoro razjezil, nato zarežal in še o pravem času obvladano pripomnil, naj se pride pokazat. Sedaj bi Na-ivku res moralo biti jasno, da Furman potrebuje analitika samo za diskusije. Pa mu ni bilo. Oblegal je Furmana, kdaj naj se analitik pojavi. Furman je odlagal za naslednje dni, na drug teden, končno je določil dan in uro, vendar je prav tedaj moral nujno ven. Ne da bi se za to opravičil je določil nov datum in uro pa spet odšel. Analitik ga je vselej čakal po celo uro pred njegovo pisarno. Pozneje je Naivko na ulici nekajkrat skoro trčil v analitika pa se mu je zadnji trenutek ognil zaradi sramu. Furman pa je šel stran. Verjetno v drugem podjetju išče analitika. Ljubi tiskarski škrat, ne zmoti se še enkrat. Tudi to pot je resničnost z opisanim uključena. Tečaj za tesarje Podjetje bo organiziralo v začetku leta 1973 trimesečni tečaj za pol-kvalifikacijo, prirejen posebej za tesarje. Tečaja se bo predvidoma udeležilo okrog 15—20 perspektivnih delavcev iz obrata Tesarstvo, za katere je podjetje zainteresirano, da jim omogoči napredovanje. Teoretični in praktični del bo vodil in organiziral v svojih prostorih Zvezni gradbeni ceiiter iz Ljubljane, delno pa bodo imeli praktične vaje tudi v naših proizvodnih prostorih. Tečajniki v času predavanj ne bodo delali na obratu, ker bodo s programom zasedeni 7 ur dnevno. Stroški tečaja na osebo bodo znašali predvidoma 700 din, podjetje pa bo imelo poleg tega še stroške za osebne dohodke in stroške zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje. Trenutni stroški, ki bodo nastali z izobraževanjem, pa se bodo, perspektivno gledano, kaj hitro obrestovali. Deset let podjetja Hoja 1. januarja 1973 bo minilo 10 let od združitve tedanjih samostojnih lesnopredelovalnih podjetij v Ljubljani v združeno podjetje LKL. Ta naziv se je preimenoval 1. 1. 1970 v Hojo — predelavo lesa Ljubljana. Zanimivo je, da je iz določenih razlogov bila med tem časom izločena iz podjetja GP Podpeč, k matičnemu podjetju pa se bo pridružila ponovno ravno ob 10-letnici praznovanja obstoja podjetja Hoja. Demokratičen postopek Centralni delavski svet je obravnaval na svoji III. redni seji pritožbe prosilcev za stanovanjske kredite. Večina pritožb je izhajala iz razloga, ker komisija v celoti ni razdelila razpisanega zneska. Ugotovljeno je bilo, da je bila odločitev v skladu z našim pravilnikom o dodeljevanju stanovanjskih kreditov, kateri je bil ob zadnjih dopolnitvah poostren do tolikšne mere, da se je pri sestavi kriterijev poiskušalo izenačiti število prosilcev z razpoložljivim zneskom tistega leta. Ker so v tem letu ostala določena sredstva nerazdeljena, je CDS sklenil, da ne rešuje vsake pritožbe posebej na samem zasedanju in pade odločitev pod trenutno razpoloženje prisotnih, ampak zahteva najprej spremembo pravilnika, nato pa ponovitev celotnega postopka v skladu s potrjenimi spremembami na CDS. Ugotovljeno je bilo, da je postopek dodeljevanja zelo demokratičen, ker posamezne prosilce obravnavajo sveti enot, ustrezne družbene organizacije v podjetju ter na predlog le-teh in posebno izvoljene komisije za ogled stanovanj, razdeli sredstva Odbor za kadre. Morebitne pritožbe na nepravilne odločitve tega odbora potem rešuje drugo stopenjski organ t. j. delavski svet. Te odločitve so v podjetju dokončne. Odgovornost vodenja Nekateri si tolmačijo, da napravijo največjo uslugo podjetju in družbi, če se zavzemajo za večje osebne dohodke svojih podrejenih kadar je o tem govora, za čim večje investicije in sploh so radodarni pri obravnavanju vseh vprašanj. Pri tem pa ne čutijo odgovornosti, da je treba vrečo denarja, ki ga imenujemo dohodek, razdeliti tako, da pokrijemo vse obveznosti do družbe, izdvojimo vsaj najmanjšo vsoto za investicije, ki nam še omogočajo normalen razvoj podjetja in da si šele razliko razdelimo na osebne dohodke in družbeni standard. Zavedati se moramo tega, da vsota vsega razdeljenega ne presega ustvarjenega zneska. !Na to pa največkrat pozabimo, kar je osnovni vzrok nestabilnosti gospodarstva. Razdelitev večjega _ zneska od ustvarjenega pomeni, delitev na račun drugega za dolpčen čas v končnem pa se odrazi v obliki pritiska na tiskanje novega inflacijskega denarja. Apetiti delitve v vseh oblikah se lahko pojavljajo le ob proporcionalnem povečanju ustvarjenega dohodka, povečanje določene postavke v delitvi preko tega pa gre lahko le na račun notranje prerazdelitve ustvarjenega dohodka. Stanovanjski prispevek Z novim letom bo povečana stopnja stanovanjskega prispevka iz 4 na 6 %. Povečanje stopnje predstavlja za 50 %, kar pomeni, da bi morati zgraditi tudi so % stanovanj več samo iz tega fonda. Delavci proizvajalci zagotovo podpiramo tako odločitev glede na sedanjo stanovanjsko problematiko, vendar z močno zahtevo v pravilno delitev najemniških stanovanj in ustvarjenih stanovanjskih sredstev. Tisti državljani, ki naj bi po predvidenih kriterijih dobili stanovanje, bodo imeli tako nizke dohodke, da bodo morali dobivati pozneje tudi subvencionirane stanarine, kaj šele, da si bodo kopičili bogastvo v obliki vikendov, kot se je dogajalo doslej. Akcija usmerjena v to smer bo res humana in bo upravičila dodatno obrenienitev delavcev iz gospodarstva, neprijetno pa bo vsakršno koristoljubje iz tega naslova. Dvoboj v kegljanju 24. 10. 1972 so odigrali dvoboj v kegljanju na kegljišču pri Jamniku predstavniki Biroja za lesno industrijo in tehničnega sektorja iz Hoje. V vsaki ekipi je nastopilo po šest tekmovalcev, zmagali pa so prepričljivo predstavniki Biroja. Tudi v povratnem dvoboju 7. 11. 1972 so zmagali predstavniki Biroja vendar z minimalno razliko. Taki dvoboji niso privlačni samo zaradi rekreacije, ampak tudi zaradi kontakta med projektanti in proizvajalci. — Višje se pa res ne da ... Pohod na Triglav V septembru je uspelo priti na Triglav v enem samem dnevu 4 članski ekipi iz Hoje: Kern Bojanu, Gutnik Petru, Kos Andreju in Javornik Rajkotu (na sliki). Z avtom so se peljali do Rudnega polja, nato pa pešačili mimo Vodnikove koče in Planike do vrha Triglava in se vračali po isti poti nazaj. Skupaj so hodili 12 ur. Med potjo, posebno še od višine 2000 m naprej, so imeli tudi snežno odejo. Tik pod samim vrhom se jim je pokazalo sonce, tako, da so imeli z vrha čudovit razgled. Izvoz hlodovine Upravni odbor Zveze IT GIPLSRS je na svoji seji 18. aktobra letos obravnaval tudi vprašanje ekonomičnosti izvoza hlodovine. Gledano s stališča lesne industrije, ki ima v glavnem v Sloveniji še neizkoriščene modernizirane žage, je tak način trgovanja absurden. Problem nastane v prezaposlitvi delovne sile v drugih dejavnostih enega podjetja ali trajno zmanjšanje števila zaposlenih. V pogledu stroškov lastne izdelave enega kubičnega metra žaganega lesa pa se isti dvignejo zaradi enakih fiksnih režijskih stroškov. Gledano s širšega družbenega stališča je takšno trgovanje tudi neekonomično, ker nastaja višek delovne sile, katera najde zaposlitev v tujini. Gozdarji imajo seveda svojo tržno računico, katero mu dovoljuje naš samoupravni tržni sistem. Vsako podjetje naj prodaja svoje izdelke tistemu kupcu, kateri plača višjo ceno in jih hitreje plača. Taki pojavi so pri nas pogosti zaradi visoke inflacije in pogostih devalvacij. Ukrep pred vsako devalvacijo dinarja so zamrznjene cene na domačem tržišču. S samim razvrednotenjem dinarja pa pomeni, da dobi izvoznik povečano vrednost deviznega kritja, kar pomeni, da se cena hlodovine dvigne pri izvozu za vrednost devalvacije. Na ta način nastane razkorak med domačimi in izvoznimi cenami. Da bo situacija še bolj pereča, se pojavlja v gospodarstvu istočasno še nelikvidnost, ki še bolj preprečuje trgovanje med gozdarji in lesno industrijo. Na podlagi take računice gozdarji izsilijo pri odgovornih organih dovoljenje za izvoz hlodovine slabše kvalitete, za katero pravijo, da domača lesna industrija ni zainteresirana, potem pa poleg take hlodovine izvažajo še kvalitetno hlodovino. Nujno bi bilo torej potrebno napraviti sporazum med gozdarji in lesno industrijo, ali pa z zakonom regulirati take družbeno negativne pojave. Naraščanje veneciank v Sloveniji Zaradi jnizkih odkupnih cen hlodovine od kmetov le-ti niso zainteresirani za sečnjo in prodajo preko gozdnih gospodarstev lesni industriji. Na (njihovo neto ceno 220,00 din/m* jelove hlodovine pride še toliko razno raznih dajatev, da znaša odkupna cena hlodovine za lesno industrijo v Sloveniji povprečno fco najbližja žaga 360,00 din/m*. Torej kmet plača za svoje posrednike in vzdrževanje gozda 140,00 din/m*. Od dobljenega neto zneska mora plačati kmet še občinske dajatve, ki se izračunavajo na podlagi procenta na vrednost lesa na panju. Občina Škofja Loka (časopis Alples) ima stopnjo 63 % na vrednost 36,00 din/m* lesa na panju t. j. 22,70 din/m3, čisti neto zaslužek kmeta znaša torej 197,00 din/m*. Kmet naj torej |ne zasluži na renti svojega gozda (povečevanje vrednosti lesa glede na naraščanje cen, podobno kot pri gradbenih zemljiščih), ampak le na vloženem delu. Seveda so nastali določeni disproporci v priznanju in vrednotenju vloženega dela ter stvarnih stroškov, ker se drugače kmetje ne bi odločali za gradnjo veniciank. Vprašanje je seveda, kako gozdna podjetja res vnovčijo dobiček od kmečkih gozdov za obnovo gozdov in, če vložijo enako vrednost za obnovo gozdov od m* lesa tudi iz svojega gozda. Tega podatka do sedaj še nismo zasledili, primerjava pa bi bila vsekakor zanimiva. Ker se kmetu kot rečeno ne izplača prodajati hlodovine po omenjeni ceni, za lastfae potrebe pa mora plačati žagan les pri nakupu povprečno z davkom vred 1.020 din/m* žaganega lesa, torej skoraj petkrat več, se marsikdo odloči za investicijo v venecianko, namesto v traktor in priključke za obdelavo zemlje. Pri tem je pričakovati nepopolno kontroliranje količin razžagane hlodovine, s tem prihranke na dajatvah in prenosu družbenega denarja v privatno lastnino in neupravičeno bogatenje, za lesno industrijo pa zmanjšanje možnih dobavljenih količin hlodovine ih neizkoriščanje instaliranih kapacitet. Pojavlja se torej dvojna investicija v iste namene, privatizacija družbenega kapitala in neekonomično drobljenje proizvodnje zaradi nepravilno postavljenih cen. Logarjeva fantovščina V soboto 25. 11. 1972 se je poročil naš sodelavec ing. Logar Jernej. Fantovščino smo proslavljali dva dni preje v gostilni pri Pečariču. Pri odločitvi mu vsi skupaj čestitamo in želimo vse najlepše. GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA Hoja — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. Odgovorni urednik Ciril Mrak, dipl. ing. — Ureja uredniški odbor: Alojz Cerjak, Anton Majcen, dipl. ing., Ciril Mrak, dipl. ing., Ivan Remškar, dipl. pravnik, Anton Šuštar, Anton Tehovnik, Aleš Wabra — Tiska tiskarna PTT Ljubljana hoja vse potrebe mo prednost. Ta program je serijskega značaja, pri izdelavi je kupec neznan, zato zahteva proizvodnjo na skladišče in šele potem prodajo kupcu. To pa zahteva korenite posege v reorganizacijo proizvodnega programa, tehnologije z vsemi potrebnimi objekti, do organizacije same prodaje pohištva, in celo projektiranja najbolj primernih omar v prostor ‘kupca, prirejene po njegovih specialnih zahtevah. — V čem so glavne prednosti vašega sistema? — Zelo je prilagodljiv vsakemu prostoru in lahko zadosti vsem potrebam v enem stanovanju kot tudi v poslovnih prostorih. Možno je sestaviti po lastni želji kakršno koli pohištvo, lahko se zadosti vsem funkcijam, ki pridejo praktično v poštev. Število različnih variant po funkcionalnosti, razporeditvi in izgledu je neomejeno. Vsak kupec tega programa lahko sestavi omaro po lastni želji, da bo zadostil svojim potrebam po istočasni garanciji, da ne bo videl pri sosedih enakega razporeda. Skratka, -možne so variante sestavljanja omar po širini, višini, globini, barvi, kompoziciji, uporabnosti, zunanjem izgledu, velikosti... — Kakšne so glavne karakteristike v dimenzijah? — Sestavljivi ABC toompo-nibilnii pohištveni sistem izdelujemo v dveh širinah 90 in 45 cm ter treh globinah 29, 45 in 60 om. Omara s to tlorisno površino lahko stoji popolnoma samostojno, kar pomeni, da se jih lahko postavlja eno zraven druge v različnih časovnih obdobjih, odvisno od finančnih sredstev, do popolne zapolnitve stene. Po višini izdelujemo elemente v dimenzijah 38,4 centimetra, 76,8 om in 153,3 centimetra ter vseh medsebojnih mnogokratnikih. Z uspešno medsebojno kombinacijo lahko torej izpopolnimo razpoložljivi prostor za pohištvo v isobi v celoti, tako po tlorisni površini kakor tudi po višini. S temi omarami je možno premostiti prostor nad vrati, oknom, delovno mizo, kavčem itd. Ravno tako je možna kombinacija delovne mize, kavča ali postelje. — Kaj pa možnost spreminjanja zunanjega iz-gleda? Stranke lahko zamenjajo po lastni želji prednje ploskovne elemente — vrata, predali — in dobijo na iz- gled popolnoma novo pohištvo, ali priredijo notranjo razporeditev novim potrebam. — V čem so še prednosti tega sistema? — Police lahko montiramo v različnih medsebojnih razdaljah in jih tako prilagodimo- višini naših knjig. To nam omogočajo luknje na stranicah, katere služijo hkrati tudi 'za montažo vrat ali nosilnih letev za predale. Zato lahko poljubno menjamo položaj vrat in predalov. Poleg tega je -pomembna tudi uporaba iveric debeline 20 milimetrov in ne -obstaja 'bojazen, da bi se police šibile pod težo knjig. — Ali so nastale kakšne spremembe med ljubljanskim sejmom leta 1971 in letošnjim beograjskim? — Sistem kot tak se ni spremenil in -tudi ni potrebe, ker lahko kupcu zadosti v vseh zahtevah. Nastale so določene izpopolnitve v okovju, vratih, ki -bodo v bodoče steklena, površinski obdelavi, izboru furnirja in -načinu pritrjevanja hrbtišč. Nastale so tudi -določene racionalizacije sestavnih -delov, kar -ne bo vplivalo na število možnih variant, ampak na olajšanje proizvodnje, odpreme -in montaže. Poudariti moram, da zadostuje pri montaži celotnega sistema -samo en vijak za vse elemente. Vsekakor so nam izkušnje ljubljanskega sejma in vseh vmesnih sej-mov koristile na letošnjem beograjskem sejmu. — Kaj pa želje in načrti v prihodnosti? — Vsekakor bo potrebno dati v bodoče večji poudarek proizvodnji pohištva, da bomo lahko zadostili k-upoem tako -s količino -kot tudi s kvaliteto. Sistem tega pohištva trgovinam še ni tako blizu, zato -se bo moral strokovni kader še precej angažirati -na tem p-o-dročju. Intenzivno bo -treba delati na tem, da izkoristimo v praksi vse možnosti, ki jih -ta sistem -nudi. Zato -bi morali usmeriti izpopolnjevanje sistema v tej smeri. Seveda bo potrebno vzporedno z razvojem tehnologije, materialov in človeških potreb razvijati tudi nove sisteme. — ŽELIM VAM V IMENU UREDNIŠTVA, CELOTNEGA KOLEKTIVA IN V SVOJEM IMENU, DA BI SE VASE ŽELJE V PRIHODNOSTI URESNIČILE. CIRIL MRAK, dipl. ing. NASE POHIŠTVO NA DOMAČEM IN TUJEM TRŽIŠČU Dobra kvaliteta zagotavlja vedno več novih naročil Pridobivanje novih del brez posrednikov — Uvajanje moderne tehnologije — Oprema za tri hotele v Izraelu — Opremili bomo tudi največjo bolnišnico v Libiji »Hoja«, predelava lesa se po kvaliteti in solidnosti vedno bolj uvršča med znana podjetja. V svojem sestavu ima več dejavnosti, od katerih vsaka po svoje prispeva k popularnosti podjetja. Ena od takih dejavnosti je proizvodnja pohištva in notranje opreme, ki obsega izdelavo hotelske opreme, opremo poslovnih prostorov in stanovanjskih zgradb. V zadnjem času pa smo razvili še proizvodnjo elementov sestavljenega pohištva sistema ABC. Na področju izdelave pohištva do-segamo vedno večje uspehe tako na domačem, kakor tudi na tujem tržišču. K uspehu je pripomogla predvsem kvaliteta izdelkov. Kvaliteto sm-o izboljšali predvsem na račun uvajanja moderne tehnologije, uporabe novih materialov in prizadevanja vseh, M so na področju izdelave pohištva zaposleni. Dokaz dobre kvalitete Hojine opreme je v pridobivanju -novih del direktno od investitorja brez pos-re-dnikov. Tako je bila našemu podjetju zaupana izvedba komplet oprema za DOM upokojencev v Zagrebu, -katero je zelo uspešno izvedlo. Isto tako je bila zelo uspešno zaključena montaža reprezentančne opreme v novem Domu JNA v Skopju. Moramo poudariti, da je bilo izvedeno tako uspešno in kvalitetno, da služi za vzor. Naslednji direktni posel, ki je bil zaupan podjetju Hoja, je izvedba opreme za novi hotel ALP II v Bovcu. Podjetje ga bo opremilo v celoti, to je z izdelki naše -proizvodnje in izdelki kooperantov. V letu 1972 se je Hoja uspešno uveljavila na tujem tržišču. Tako je bila izdelana oprema za tri hotele v Izraelu in to za DAN, ACCADIA in CEZAR. V letu 1970 je bilo izvršeno večje delo v Libiji, to je oprema poslovnih zgradb v mestu BAR-CE. Isti naročnik ponovno zahteva ponudbo od Hoje za opremo največje bolnišnice v Libiji, kar dokazuje, da je bilo delo v Libiji zares kvalitetno izvedeno. Kakor je znano, je podjetje Hoja po zamisli člana kolektiva ing. arh. Lazarja uvedlo v svoj dopolnilni program proizvodnjo elementov za -sestavo pohištva sistema ABC. Po enoletnih izkušnjah je bil prvotni -program izpolnjen z delnimi dopolnitvami. Tako smo i.st-ega pod nazivom program 1973 predstavili na X. ju-bilarnem mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu. Program je na sejmu doživel velik -uspeh, kar je bilo potrjeno s podeljeno diplomo žirije beograjskega sejma, avtorju ing. arh. Lazarju in podjetju Hoja in s -priznanjem od Jugoslovanskega DESIGN centra avtorju in podjetju Hoja. Priznanje -pa je dobil sistem tudi od vseh, ki so si sejem ogledali, saj je bilo zanimanje zelo veliko. To pa je -tudi garancija, da bomo elemente sistema ABC tudi lahko plasirali na tržišču. STANE DRAŽUMERIC Detajl sobe v hotelu Čarobna na Rabu Recepcijski pult in vrtljivi retro-pult v hotelu Carolina na Rabu ŽE PRIHODNJE LETO V NOVI TOVARNI NA VICU Okna za zahtevne kupce Upoštevanje standardnih kakovosti, higiensko tehničnih in fizikalnih zahtev ter zahtev finalizacije oken, zagotavlja kupcem brezhibnost izdelkov in vgraditev, daljšo dobo trajanja in manjše vzdrževalne stroške Proizvodnja oken in balkonskih vrat bo stekla v maju 1973 na novi lokaciji v tovarni oken v industrijski coni Vič. Z združitvijo obeh obratov Slomškova in Parmova, se bo začelo novo obdobje v proizvodnji stavbnomizarskih izdelkov. Na sedanjih obratih v Parmovi in Slomškovi izdelujejo okna, balkonska vrata, senčila in ostale fasadne elemente ter del notranje opreme po naročilih za hotele, šole, otroške vrtce, poslovne ter stanovanjske objekte. Zaradi potrebe po povečanju proizvodnje in pa zaradi vse večjega povpraševanja po standardnih merah oken in balkonskih vrat bo Hoja poleg že utečene proizvodnje po naročilih začela proizvajati standardizirana tipska okna in balkonska vrata. Narejeni so prvi vzorci in preiskave, ki preizkušajo funkcionalnost, to je uporabno vrednost izdelka, vgrajenega v objekt. HOJA — vezana okna in balkonska vrata se tako po izgledu kot tudi po funkcionalnosti izredno uspešno vklapljajo v fasado objekta. Preskrba notranjosti stanovanja s svežim zrakom, pravilna osvetlitev prostorov, razgled, zaščita pred mrazom, preveliko vročino, neposrednimi sončnimi žarki in hrupom — to so uporabne vrednosti, katerim so konstruktorji posvetili največ pozornosti. Upoštevanje standardnih kakovosti, higiensko tehničnih in fizikalnih Hoja bo poleg že utečene proizvodnje začela proizvajati tudi standardizirana tipska okna zahtev ter zahtev finalizacije oken, zagotavlja kupcem brezhibnost izdelkov in vgraditve, daljšo dobo trajanja in manjše vzdrževalne stroške. • Nepropustnost za vodo Pri konstrukciji fasadnih elementov, to je oken in balkonskih vrat, so se upoštevali najzahtevnejši vremenski pogoji. Pritisk vetra in padavin oa fasadne elemente je pri visokih zgradbah (stolpnicah) veliko večji kot pri nizkih. • Tesnenje Širina brazde in tesnilo sta pomembna za propustnost zraka skozi režo med krilom in podbojem. Za kvalitetna okna je dovoljeno, da v 1 uri 1 m dolga reža med krilom in podbojem propasti 2,5 m3 zraka. Hoja okna in balkonska vrata to količimo ali tako imenovani koeficient »a« ne presegajo. • Toplotna zaščita Vezana okna in balkonska vrata zaradi ugodne k — vrednosti (2,2 kkal/ /h m2 0 C), to je koeficienta prehodnosti toplote vplivajo na zmanjšanje porabe goriva za ogrevanje. • Zvočna zaščita Okno je dobro takrat, kadar nudi tudi zvočno Iz proizvodnega programa oken v naši novi tovarni na Viču zaščito. Pri oknih dosežemo še dovoljeno vrednost 25—30 decibelov z ustrezno konstrukcijo (uporaba tesnil), primerno debelino stekla ter čim večjo' širino zračne blazine med stekli. Standardizirana okna in balkonska vrata bomo izdelovali v dveh tipskih izvedbah: a) standardni izvedbi: princip vgraditve je mokra vgradba, osnovna surovina je smrekov les; površinsko so izdelki obdelani z belo barvo; b) ekskluzivni izvedbi: princip vgraditve je suha vgradba na tako imenovane slepe podboje, uporablja se mahagonijev les; izdelki se obdelajo z brezbarvnimi premazi in tako obdržijo naravno rdeče-rjavo barvo. Okovje pni obeh izvedbah je visakokvalitetno, proti oksidaciji je zaščiteno s posebnimi galvanskimi postopki. Okovje omogoča kombinirano odpiranje okoli mavpične ali horizontalne osi. Posebno zanimivo je, da ,se v položaj za zračenje lahko postavita in krilo okna kakor tudi krilo balkonskih vrat (bolj so znana dvižna balkonska vrata, ki te možnosti zračenja nimajo). Tesnilo med krilom in podbojem je posebno važno takrat, ko se hoče izboljšati funkcionalne kvalitete okna. Ker Hoja hoče proizvajati kvalitetna okna, so konstruktorji vgradili v podboj tesnilo iz sintetičnega materiala. Površinska obdelava z belo barvo pri standardni izvedbi in brezbarvnimi premazi pri •ekskluzivni izvedbi zagotavlja izdelkom dobro zaščito pred zunanjimi (padavine, razlike v temperaturi) in notranjimi (ustvarjanje kon-denza, posebno v kuhinji) klimatskimi vplivi. Embalaža bo ščitila okna in balkonska vrata proti poškodbam pri transportu in pri vgrajevanju v objekt. BOJAN KERN, dipl. ing. STAVBNO POHIŠTVO SE JE USPEŠNO VKLJUČILO V TOK NOVIH GRADENJ Oprema za hotele visokih kategorij Z izrednim prizadevanjem in delovno vnemo kolektiva obratov Mizarstvo I in Mizarstvo II je uspeh očiten V času intenzivne izgradnje turističnih objektov sta se obrata Mizarstvo I in Mizarstvo II za proizvodnjo stavbenega pohištva uspešno vključila v tok gradnje in se specializirala tudi za proizvodnjo in montažo tovrstne opreme. Tako smo opremljali hotele vzdolž Jadranske obale, od Kopra do Dubrovnika, pa tudi v večjih republiških središčih. To so skoraj vsi brez izjeme hoteli visokih kategorij, za katere se zahteva brezhibna oprema, po posebnih načrtih, zlasti zaradi tamkajšnjih vremenskih pogojev. Dokaz, da naša proizvodnja ustreza zahtevanim pogojem, so številni hotelski objekti, ki so poznani predvsem tujim gostom. Za osvojitev tržišča in plasiranje naših proizvodov sta pogoj kakovost in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Osvojitev le-teh pa je bila možna z uspešno organizirano proizvodno tehnologijo in delovnim časom. Z izrednim prizadevanjem in delovno vnemo kolektiva obratov Mizarstva I in Mizarstva II je uspeh očiten in v dokaz so številni hoteli, ki so opremljeni z njunimi proizvodi. Za informacijo jih bomo nekaj našteli: Ljubljana: Hotel »Lev«; Portorož: hotel »Jadranka« in depandansa hotela »Riviera«; Medulin pri Puli: hotel »Belvedere«; Umag: hotel »Katoro«, Poreč: hotel »Ma-terada«, Šibenik: hotelski objekt v naselju »Solaris«, Trogir: hotel »Medena«, Zadar: hotel »Barbara« in »Park«, Petrčani: hotel »Makija«, Cavtat pri Dubrovniku: hotel »Albatros«, Krk: hotel »Njivice« in naselje Peharček, Mali Lošinj: hotel »Belevue«, Korčula: hotel »Marko Polo« in »Po-sejdon« v Veli Luki, Sarajevo: hotel »Terma« na Uidi, Orebič: hotel »Perma«, Bled: hotel »Golf«. • Vsi ti objekti dajejo veličast-O no sliko celotnemu kolektivu • podjetja Hoja — predvsem • ljudem, ki so bili neposredno • vključeni v proizvodnjo, saj je % z njihovim delom postalo na-0 še podjetje znano tudi izven 0 meja Jugoslavije. ZORAN PRIMC Hotel Albatros v Cavtatu pri Dubrovniku NOV IZDELEK ZA POTREBE GRADBENIŠTVA »ARHUS« ventilacijski elementi Vsekakor je ta izdelek dobrodošel v stanovanjski izgradnji, kjer težimo za čimboljšim izkoriščanjem stanovanjske površine in pocenitvijo stanovanjske gradnje A- 62 a r h u s dovod zraka Hotel Barbara v Zadru Po zamisli ing, arh. Jožeta Usenika (po njem se ventilacijski elementi imenujejo) smo v letu 1971 izdelali v podjetju Hoja prve ventilacijske elemente z imenom ARHUS. ARHUS elemente je testiral Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani. Na podlagi njihovega poročila št. 2215 z dne 27. 8. 1971 Zavod ugotavlja, da sistem ARHUS montažnih ventilacijskih elementov ustreza zahtevam pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za prezračevanje stanovanjskih hiš (Ur. list SFRJ št. 35 avgust 1970) pod točko 5: Prezračevanje s pomočjo ventilacijskih kanalov. Arhus elementi so izdelani iz lesonita in iverne plošče. Kot nosilni material na čelnih straneh se uporablja iverna plošča debeline 16 mm, medtem ko so ostali deli notranje predelne stene in obod iz lesonita debeline 5 mm. Arhus elementi so zaščiteni proti vlagi in gorenju s specialnimi umetnimi smolami. Elemente izdelujemo v dolžini 279,5 cm, kar ustreza etažni višini stanovanja. Notranja svetla dimenzija posameznih kanalov oziroma tuljav je 9X9 cm. Zunanja debelina elementa je 10 cm. Širina elementa pa je odvisna od števila vertikalnih kanalov v elementu. Arhus elementi se izdelujejo v naslednjih izvedbah: Oznaka-tip Dimenzije v cm (v X š x d) teža v A-60 279,5 X 59,7 X 10 25 kg A-61 279,5 X 59,7 x 10 25 kg A-62 279,5 X 59,7 x 10 25 kg A-63 279,5 X 59,7 x 10 25 kg A-50 279,5 X 50,2 X 10 23 kg A-51 . 279,5 X 50,2 X 10 23 kg A-52 279,5 X 50,2 X 10 22 kg A-53 279,5 X 50,2 X 10 22 kg A-40 279,5 X 40,7 X 10 19 kg A-41 279,5 X 40,7 X 10 19 kg A-42 279,5 X 40,7 X 10 19 kg A-30 279,5 X 31,2 X 10 16 kg A-31 279,5 X 31,2 X 10 16 kg A-32 279,5 X 31,2 X 10 16 kg Poleg navedenih tipov lahko izdelamo arhus elemente tudi v drugi višini ali širini, če ima element več ali manj vertikalnih tuljav. Kolikor nastane potreba po elementih, kjer ni potreben tako velik presek notranjih tuljav, lahko izdelamo arhus elemente z notranjim svetlim prerezom 9 X 6,5 cm. Oznake A pri vseh tipih pomenijo Arhus element. Prva številka npr. 6 pomeni, da je elementi 6 cevni — ima 6 vertikalnih kanalov. Druga številka označuje v katerem kanalu so odprtine za dovod svežega zraka in odvod onesnaženega zraka. Številka o pomeni, da je element brez sobnih priključkov. A-62 pomeni šestkanalski arhus element, ki ima v drugem kanalu odprtine za dovod in odvod zraka. Arhus montažne ventilacijske elemente je možno uporabljati za vzgonsko prezračevanje stanovanjskih prostorov kot: kuhinje, kopalnice, stranišča itd. V glavnem so namenjeni za vgradnjo v sodobne stanovanjske objekte — stanovanjske bloke in stolpnice. Montaža elementov je zaradi lahkega materiala in neobčutljivosti na udarce enostavna in hitra. Med posamezne elemente se ob montaži vstavi gumijasto tesnilo, ki zatesni stik med posameznimi elementi. Prednosti arhus montažnih elementov so tudi v ekonomičnosti izkoriščanja tlorisne površine, nadalje, da so usklajeni z etažno višino stanovanjskih zgradb in v enostavnejši manipulaciji. • Naš novi izdelek so že vgradila gradbena podjetja »Sava« • Jesenice in SGP Grosuplje. Vsekakor je ta izdelek dobrodo- • šel v stanovanjski izgradnji, kjer težimo za čimboljšim iz- • koriščanjem stanovanjske površine in pocenitvijo stanovaj- • ske gradnje. TONE TEHOVNIK Hotel Medena v Trogiru Stanovanjska gradnja za trg v veloxu: objekt v Ljubljani na Titovi cesti za Bežigradom V E L O X OB SVOJI DRUGI OBLETNICI Zasledovanje kvalitete in snovanje novitet Praktična uporaba veIox plošč dobiva vedno večji obseg pri velikih odjemalcih, ki jih predstavljajo gradbena in trgovska podjetja, kot tudi pri malih a številnih odjemalcih, ki s strokovnimi nasveti domačih služb vidijo v tem materialu praktične kvalitetne in cenene izvedbe gradnje Veloxu kot tovarni speciabuh gradbenih plošč in OGE kot predelovalcu plošč v elemente je dalo tržišče s svojim odvzemom v letu 1972 pomembno priznanje. V vsako novo koledarsko leto stopimo v zimi, ki nam vsiljuje obilo težav. Le-te se porajajo zaradi nizkih temperatur in močne vlage, ki se stopnjuje v prehodno zimsko-spomladanskem in jesensko-zimskem obdobju. To je čas, ko je potrebno posvetiti delovnim in tehnološkim pogojem največjo pozornost, da bi bili rezultati dela enaki ah vsaj blizu vloženemu trudu. Vek« ob svoji drugi obletnici v letu 1972 beleži burna obdobja; začenši z zagonom proizvodnje, povečanjem obsega proizvodnje, tehnološkimi in proizvodnimi težavami na eni strani, ki jih je moral kolektiv s službo vzdrževanja požrtvovalno in vestno prevzeti in rešiti, ter naraščanjem zalog do prvih osem mesecev leta 1972, kar je komercialna služba uspela rešiti v taki meri, da se ob koncu leta 1972 trudimo zadovoljiti tržišče, ki vztrajno potrebuje in terja nove količine velox plošč. Praktična uporaba velox plošč idobiva vedno večji obseg na Strani velikih odjemalcev, ki jih predstavljajo gradbena in trgovska podjetja, kot tudi pri malih a številnih odjemalcih, -ki s strokovnimi nasveti domačih služb vidijo v tem materialu praktične kvalitetne in cenene izvedbe gradnje. Pa tudi dejstvo, da je velox v letu 1972 uspešno potoval tudi na (inozemsko zahtevno tržišče govori v prid materialu. Vzporedno s proizvodnjo standardne plošče tečejo raziskave o specialnih ploščah za pode, ki jih tržišče potrebuje v znatnih količinah, ker so obstoječi mokri postopki finalizacij objektov zamudni. Zavedajoč se, da iščemo nove boljše rešitve in obdelujemo probleme, ki jih doslej niso uspeli rešiti, moramo biti v svojih raziskavah dosledni in kritični. To pa zahteva širino in ne nazadnje tudi čas. Uporabnost velox plošč je diktirala tudi zasnovo obrata predelave plošč v elemente stropnih polnil, nosilne krovne elemente in elemente montažnih sten. če je v začetku obstajalo določeno nezaupanje ob novem materialu na tržišču so indeksi porasta proizvodnje (ca. 300) dovolj prepričljiv pokazatelj, da smo si s trudom in dokazi uspeli ustvariti zaupanje. Vložen 'trud pa bo v letu 1972/73 'tudi poplačan, saj bo obrat predelave plošč (OGE) dobil v industrijski coni nove delovne prostore, kjer bo ob solidnih pogojih za svoje pre-fabrikate lahko snoval nove delovne postopke. Med večjimi odjemalci pre-fabrikatov beležimo v letu 1972: GP Tehnika Zagreb — stropna polnila, GP Vegrad Velenje — krovni elementi ind. gradenj, GP Grosuplje — stropna polnila itd. • Povzpeli smo se na kvalitetno raven, vendar nas rezultati dela ne uspavajo. Izpopolnjujemo sedanje pogoje, ob porajajočih ,se idejah pa preskušamo inove oblike in se pripravljamo na jutrišnji dan. Vodja obrata Velox in OGE RAJKO JAVORNIK, dipl. ing.