1952. en Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PAKTI JE S. T. O. / laj imi S. malce dan fai&e m mir in Violimi kodocnati natili oholi ! MEV1__________________________________________________ iXVC!ellt|s'<-)VLJF,.NA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 169 T UST SOBOTA, 8. »1 A B C A 1052. CENA 20 LIK atelj :snik pisati M. Mo| : za p: )SMI MAREC ' StriV1' ki Str udno jo je prehodilo med-demokratično žensko •nje, nam dokazuje, da je 8 ,rec obzornik doseženih u-°v in sile v skupni borbi ; rišimir, za pridobitev demo-M---antičnih ekonomskih in social-Pravic, za dobrobit in hornist detinstva. a&a moč je skupna borba uresničenje ciljev, ki smo žeijaliih zadale za neodvisnost i — ikeoa naroda in blagor vse-kultu' človeštva. ukih iritična doba, ki jo preživlja /imet človeški rod. vojna nevarni obJ' ki preti s strani netilcev io - f.e vojne, zaskrblja v naj-Ples !p meri nas žene, ker bi ,0 krvoprelitje pomenilo :a odit za naše sinove, može in mlajštte. 'd in žene zahtevajo za- filmsr žaški0 življenja svojih sinov sitnost Sl,rba za ohranitev miru MadaZkodnevno združuje nove si-ki krepijo demokratično ™nje in doprinašajo svoj er - ?z,..v obrambi miru. Brahii?. jonske množice žena PuccrJarmljenih dežel iz azij-iej. ‘°a in afriškega kontinenta želji skupno z demokratičnimi 18. anji bore. da bi se iznebili '2 nie,n]Stva> da bi rešili lastne toke izpod bede in lakote, obzi neodvisnost lastnega naro-ia - ■ v Evropi in Ameriki se mi-KoncBnske množice bore proti rinila«1!?* načrtom za zmanjšanje duet (e h- (^editov- V tej borbi čina i- eutijo oporo, bratsko po-oder lc in solidarnost Mednarodne el», teokratične ženske federa-i-ubljfe. čutijo pomoč velike Sov-•ske zveze. Vzgled pridoblje-1 Pravic sovjetskih žena o->g°ča ženi njen doprinos ta-'lv,gospodarskem kot v jjy-i? življenju, dopirno« za sreč-150 bodočnost ne samo last-u. narodu, marveč vsemu estvu, ki nam je jamstvo uresničenje naših ciljev: Po i Sovjetske zveze sto- čniKUo žene Kolotroda in žihi,čnnfi -ki Sradii° lePšo bo" MarV 'st. m utrjujejo s svojim n - 1 , n ln borbo tabor miru v 5;; “tu. ’orie^ef0snp 8- marec nam bo po-al Povečano -1—---------------1 :- velikega kitajskega l0.acJ.a in dežel ljudske demo- :žlnlpnost’ V: - ------- strnjenost in čnik*,:>0bnost vseh demokratičnih NaC v ■ svetu. Spričo utrjevanja b 10< miru in povečanja njiho-čMhn'°a vpliva zodo nasprotujoče skušale z raznimi sredstvi žbiti njihovo enotnost tako kupi|ri.rnedrla,i"0dnem poprišču kot iamzèl'V- PPtranjosti posameznih namere se bodo izvajale ienjidi Proti naši Zvezi demokra- m* kulturne pravice. Ker se 1 hičsa organizacija bori za rendi :tržaškega vprašanja na -, uveljavitve mirovne sodbe, ki jamči združitev o-ILj.con ter odstranitev oku-'|teJskih čet, kar je edina re-^ za spoštovanje pravic, «opravnosti prebivalcev ,0sf®nske in italijanske narod-anirečVrfer samo na ta način pre-i s -, 0 nevarnost, ki nam pre-ŠBjh h • ni anglo-ameriških voj-ma7DnpJsk&®ev in njihovih pod-jeaše nV’ U hočejo izkoristiti ] z(šče Uzernlie kot vojno opo- J sušeno a<~> demokratičnih žena latiti Ozemlja poziva žene in .5o brez ozira na politi-vlJe DrirtJ^-Skb Prepričanje, da <«,1°, V ^skupno borbo rf$a naši ženi, -Slovenki, ali V$ al|janki. Kdo -trpi bolj od yi atere, ki nima kruha, da bi ial"n da*a 'Svojim otrokom? Ne cefev1110 dovoliti, da bi nas Va-« ‘ onL ki so mišljenja, da n - !?0Tala žena ostati doma in ’* an e “i udejstvovala. Ne sme-1 V7hi?asedati onim, ki hočejo 'ravifnaše vrste’ ki hočejo nr.i.„ . vi pasivnost ženske u -eòi „Ce -In tako brez ovir do-ato ražnji-Cilj v izkoriščanju i«:ib»n?Cep Jan5u demokratičnih VspoLZ?to da bi še nadalje C /sak» aI11 po svoji mili volji. " .ost *žena mora čutiti dolž-nUa j združimo vse sile, Bt,ustrii,v0do “Pičena naša iffr lta arašč Sip.Q .Ppipomagala pri obrambi 1 L lsti brezposelnih, brezdom-ki še po sedmih letih po 13*08.5$? vojni bivajo v napol ’T^tlh kleteh in luknjah. ti*nšviaisati moramo s skupno o\,bo tetko gospodarsko sta- °,l)QtrP.h?-V-iŠ'anie C6n lŽivil0m- !“ •*č ■semam’ široke potrošnje Za izboljšanje ekonomskih teStS.SK1"- ”*m 11 so demokratične, in človečanske ^Ogrožene i^rav^1108!116 *“ '-'uvecansire M'tva e-vsega delovnega jjud-la 1 nase§a Ozemlja, brez ozi-na narodnost. ičDra?, dni je anglo-ameriška u-'A aJa nasilno izgnala iz cone 'Vam1- Cattonar z dvema ne-1 :tvasthma 'hčerkama. To dej-šjlost nam še bolj potrjuje nuj-?Pravi ®° onotnosti. Zatiranje 1 l>reneLiSlovenskega življa ni -1^,.-. “alo niti po narodno- Prenn?di,lni borbi^v kateri je in italijansko zemiia at!enp ljudstvo tega O-lamerišk,toliko krvi. Anglo-nes naVuprava krati še da-‘’biu p-.O-'anostne pravice naše-v°ljive=fSt-Xu’ "imamo zado-ga bevila šol, otroških Javna konferenca o tržaškem vprašanju, ki jo je imel generalni sekretar naše Partije tov. Vidali v torek zvečer v Kinu ob morju, je bila sklicana v cilju, da se seznani čim širša javnost z novo nevarnostjo, ki jo predstavljajo za prebivalstvo obeh con zadnji Titovi predlogi. Ob otvoritvi je tov. Marina seznanila prisotne z nečuvenim in grobim ukrepom VU, s katerim so bile nenadoma izgnane iz Trsta žena tov. Gattonarla in njegovi dve mladoletni hčerki. Burno pozdravljen je stopil nato pred mikrofon tov. Vidali, ki je v jedrnatem in izčrpnem govoru obrazložil pomen zadnjih Titovih predlogov, ki predstavljajo novo fazo barantanja, iter je obenem še enkrat poudaril stališče naše Partije Ze uvodoma je tov. Vidali pribil, da se po daljšem molku zopet govori o Trstu prav v trenutku, ko se pospešujejo vojne priprave in so se sestali v Lisboni predstavniki atlantskih držav, v Sredozemlju se vršijo vojaški manevri in končno v trenutku, ko sta bili Grčija in Turčija sprejeti v atlantski blok. Titovi predlogi so prišli nenadoma v javnost, po obisku delegacije tržaških titovskih' podrepnikov, katerim je hotel Tito povedati, da je prišlo do zaključne rešitve tržaškega vprašanja. O Titovih predlogih glede direktnega imenovanja guvernerjev s strani rimske in beograjske vlade, so bili Seveda že prej na tekočem bodisi v Washingtonu in Londonu kakor itudi v Rimu, čeprav je ves tisk o tem molčal. V, Lisboni je o tem predlogu spregovoril tudi De Ga-speri, ki je bil pač prisiljen odbiti Titove predloge, ker ima v Italiji, pred durmi upravne in prihodnje leto politične volitve. Pristati na te predloge, bi pomenilo poraz na volitvah, Tov. Vidali je nato razčlenil Titove predloge glede imenovanja guvernerjev, namestnikov in načelnika policije, kar predstavlja v bistvu grobo kršitev mirovne pogodbe. Na ta način bi bila popolnoma odstranjena vsaka kontrola OZN in posredovanje Sovjetske zveze. Titò in Degasperi imata pač enega in istega gospodarja in iste cilje, da bi Trst postal vojaška baza za napad proti SZ. V nadaljnjem je govornik razkrinkal stališče tukajšnjih nacionalističnih strank, ki ne verujejo več v tristransko iz-javo in se v obupu oprijemajo plebiscita. Indipendentisti pa so se tokrat pokazali v pravi luči zakrinkanih titovcev in skušajo s svojim navdušenim odobravanjem Titovih predlogov pomagati titofašistom dn kake uveljavitve med ljud- stvom. Prikazal je nato notranji položaj Jugoslavije, kjer se Titov režim drži na oblasti jamo še na konicah bajonetov, Jugoslovanska vojska ne bo nkdar korakala proti SZ, marveč bo v danem trenutk-u obrnila orožje proti Titu, kar se bo sicer pripetilo tudi v Italiji. Kar se tiče stališča naše Partije do tržaškega vprašanja, je tov. Vidali poudaril, da komunisti vztrajajo na zahtevi imenovanja guvernerja, odhoda vseh čet in združitve ofoe-h con. Okrog tega stališča hočemo združiti čim večje število Slovencev in Italijanov, ne glede na ideologijo ali. stališče pripadnosti Ozemlja, ker hočemo, da se ustanovi napredno in demokratično STO, v katerem bodo zagotovljene vse pravice prebivalstva obeh narodnosti. Ce bi hotela pa Rim in Beograd izvesti barantanje, bomo zahtevali, da se da pravica ljudstvu naj izrazi svoje mnenje. Komunisti pa se bodo borili za socialistični Trst. Tov. Vidali j* v zaključku prečital pismo iz cone B, kjei je v pretresljivih slikah opi sano obupno stanje nesrečnega prebivalstva. Pozval je nato na enotno združitev v pomoč coni B in ustvaritev mogočnega enotnega gibanja, ki bi s primernimi akcijami prisililo mednarodne forume, da se zavzamejo za usodo le cone. V občini Zgonik je bilo na pobudo demokratične občinske uprave nabranih skupno 136 tisoč 813 lir pe/ in pol kg živil ter 10 kg raznovrstnega blaga za oblačila v skupnem znesku okrog 20.000 lir. Darovalci so naslednji: Občinska uprava Zgonik 35.000 lir. župan tov. Pirc en mesečni honorar 7.500 lir odbor. nika Milič in Budin po 2000 lir, delavci zaposleni pri zimskih delih 6.880 lir prosvetno društvo Rdeča Zvezda v Sa-ležu 100 lir, KP STO - Salež 1000 lir. vesela družba fantov za pust v Saležu na ;št. 24 1.200 lir. SAiLEZ - Budin Josip 100 lir, Škrk Alojz 250. Sardoč Alojzija 500, Skrij Josip 500. Pirc Mario 600, Milič Josip št. 37, 1.500, Milič Josip št. 41. 200, Perčič Franc 500, Štolfa Karel 600, Škrk Franc 300, Štolfa Alojzija 200, Ostrouška Karel 500, Škrk Josip 80, Pirc Alojz št. 62, 500, Škrk Angela 400, Furlan Josip 400, Stubelj Justa 300, Pirc Alojz št. 43, 500. Milič Anton 500, Vičič Arturo 1000, Grilanc Rafaela 300, Škrk Ivan 100. Grilanc Aleksander 200. Kocman Milena 500. Košuta Alojz 500, Rebula Albin 200, Milič Marija št. 42. 100. Milič Anton št. 27, 500, Marija iz Barkolj 100, Svetlič Albert 500, Avber Alojz 200, Skrij Alojz 400, Rebula Josip 500, Budin Josip (Franc) 200, Peric Karel 600, Ostrouška Emil 1000, Caharija Ivan 100, Grilanc Mihael 250, 'Lovrenčič Josip 500, Budin Franc 200, Pegan Jus:t 400, Pegan Just 400, Pegan Josip št. 7, 1000. Rebula Alojzija 400, Grilanc Karel 500, skupno 25.580 lir. ZGONIK —- Milič Franc št. 31, 500 lir, Milič Herman 400, Živec Franc 1‘50, Grilanc Alojz 50, Kocman Ivan 100, Doljak Ivan 200, Sorsi Giovanni 100, Orel Ivan 200, Furlan Adolf 700, župnik Svara Franc 500. Lupine Branko 500, Milič Viktor št. 26. 100, Milič Viktor št. 27, 100, Milič Alojz 200, Gruden Justina 150, Simoneta Josip 100, Grilanc Angel 200, Žigon Jožefa 300. Caharija Jožefa 200, Kodram Angela 200, Rio-lino Mario 300, Milič Janko 100, Peteiin Ivan 500, Milič. Ivan št. 4, 250, Milič Franc št. 1, 200, Zivic Celestina 500, Simo- (Nadaljevanje na IV. strani) Sovjetski delavec - ustvarjalec novega sveta Na torinski konferenci «O življenju in delu v tovarnah ZSSR» je bilo navzočih '642 delegatov iz velikih podjetij Italije V soboto, 1. in nedeljo, 2. marca je bila v Torinu v gledališču Alfieri konferenca «O življenju in delu v tovarnah Sovjetske zveze», ki jo je organizirala «Italia-URSS». Poleg 1642 delegatov največjih industrijskih in drugih podjetij Italije, ki so prihiteli celo iz najbolj oddaljenih južnih centrov, se je udeležila te konference tudi delegacija STO. Poleg predstavnikov delavcev so bile navzoče tudi osebnosti kulturnega in političnega sveta različnih političnih pripadnosti. V soboto ob 9. uri zjutraj je otvoril konferenco poslanec Berti, ki je pozdravil prisotne v imenu «Italia-URSS» in pojasnil, da se 5 sovjetskih delegatov ni moglo u-deležiti te konference, zaradi «demokracije» italijanske vlade, ki je odrekla vizum za vstop v Italijo. Po volitvah predsedstva je tov. Robotti podal glavni referat, ki je bil sprejet z dolgotrajnim ploskanjem. Tov. Robotti je delal in živel v ruskih tovarnah 15 let kot tehnik, ramo ob rami z ruskim stahanovistom, delavcem, tehnikom in inženirjem. Kdo drugi bi nam lepše orisal življenje ruske- ZDA pripravljajo vojno na Daljnem Vzhodu Američani trosijo bacile kuge na Korejo Težke izgube francoskih kolonialistov v Indokini Nova dejstva potrjujejo, da Američani ne nameravajo prit: do sklenitve premirja v Koreji, temveč da nameravajo izvesti svoje znane načrte za direkten napad proti LR Kitajski. Pogajanja v Pan Mun Džomu se že mnogo dni ne ganejo z mrtve točke, ker ameriška delegacija postavlja vedno nove ovire sporazumu. Na drugi strani pa pripravljajo širokopotezno ofenzivo, o ka-Grilanc Pierina 1000,! teri se je vrhovni poveljnik Obad Janko lOOu, Obad Darko i “er!- Bidgway dogovarjal zad-500, Grilanc Ivan 500. Kocman ! nJe dni z admiralom Joyem in Josip 500, Batič Ivan 100, Pegan ! s poveljnikom tihomorskega Karel 500, Gruden Adolf 300, Iz Sempolaja št. 4, 200, Škrk Josip št. 26, 200, Grilanc Josip št. 20, 1000, Zandegiacomo Fortunato 200, Grilanc Dušan 300, Gruden Josip 300, Ščuka Frančiška 200, «INDIPENDENTISTI» SO SE RAZKRINKALI KOT AGENTI TITA IN TRUMANA Kdor je za resnično neodvisnost STO mora podpreti stališče Sovjetske zveze Dr. Giampiccoli se pere in iznaša oguljene titovske «argumente», na stvarne obtožbe tov. Gasperinija pa ne najde odgovora - Titovski provokatorji so skušali izzvati nerede V nedeljo. zjutraj je bila v Kinu ob morju javna .debata med tov. Gasperinijem, ki je zastopal našo Partijo, in g. dr. Uiam-piccolijem, ki je govoril za «indipendentiste». Predsedovala sta tov. Siškovii za KP iti g. Manierosa za «indipendentiste». Prvi je spregovoril g. Giampiccoli, ki je že začetkoma dokazal, da skuša oprati sebe in svoje sodruge pri vodstvu. Ves njegov govor je bil prepleten s trditvijo, da «indipendentistični» voditelji niso bili in niso povezani s titofašisti. Zato pa je začel vleči na dan vso «štorijo« od 1945. do 1948., kar delajo vsi naši nasprotniki, ki si mislijo, da nas bodo s takimi rečmi «likvidirali» pred javnostjo in ne razumejo, da si s tem le sami škodujejo, ku zaploskali g Giampiccoliju za Titofašisti so v svojem dnevni-vse čenče, ki jih je iznesel in nam pravijo, da smo ostali v za- dregi. Vsekakor pa je jasno, da so titofašistični hierarhi ostali zelo nezadovoljni zaradi revnih argumentov, ki jih je g. Giampiccoli iznesel in zaradi usmiljenja vrednega zavijanja, s katerim se je skušal braniti le pred govorom našega govornika. Titofašistični gospodarji voditeljev «indipendentistov» so bili lahko ponosni, ko je njihov Giampiccoli dejal, da so komunisti rehabilitirali fašizem, ko je na njihovi liniji dejal, da on rajši gleda Amerikance v Trstu, češ, da je z njimi prešla bojazen pred «nočnimi obiski» (primer žene in hčerk tov. Cattonarja so najboljši odgovor temu njegovemu zlonamernemu fantaziranju). Poleg tega je skušal dokazati, da so «indipendentistični» voditelji večkrat «napadli» titovce, a istočasno je rekel, da je btla ta polemika med «gentlemani». Proti koncu svojega govora je začel NEZASLIŠAN UKREP OKUPACIJSKE VOJAŠKE OBLASTI V Zeno in hčerki tov. Cattonarja so nasilno izgnali iz Trsta V torek dopoldne so agenti civilne policije na ukaz «od zgoraj» izgnali iz cone A STO ženo in hčerki tovariša Cattonarja, ki se je pred kratkim vrnil iz ZDA s svoje rojstno mesto. Kot je znano je tov. Cattonar za časa fašizma moral pobegniti v tujino in je vrsto let živel v ZDA, kjer je neumorno delal na sindikalnem polju. Kot aktiven borec za pravice delavcev ni bil po volji sedanji 'kliki, ki vlada v ZDA, zato ga je spodila iz države. To je torej prvi primer, s katerim je tukajšnja okupacijska oblast pokazala svojo «demokratičnost» pred vso javnostjo. Razpršili so družino, ki želi živeti združena in v miru. Zakaj s'o jo razpršili? In zakaj na tako grob način? Mar se boje, da bi škodovala varnosti desettisočglave do zob oborožene okupacijske vojske in trumane policijski agentov? Značilno pa je, da so jo razpršili komaj dva dni po famozni konferenci ameriškega državljana Lufoina, katere se je udeležil tudi tov, Cattonar in ob tej priliki govorniku stavil nekaj vprašanj, ki so ga spravila v nemalo zadrego. Vsem je znano, da živi v Trstu na stotine in morda celo na tisoče najrazličnejših elementov, ki so se sem priklatili iz najrazličnejših krajev sveta ter da se pečajo s tihotapstvom, ropi prostitucijo in liberticizmom, z vohunstvom in raznimi drugimi nečednimi posli. Vsi ti elementi živijo nemoteno v Trstu. Nihče jih ne preganja; kaj še, da 'bi jim kdo pretil z izgonom. Za te ljudi obstaja toliko opevana «zapadna demokracija in svoboda». Toda za borce, ki se borijo že vrsto let za pravice delovnih ljudi pa demokracije in svobode v Trstu ni. Cim je zvedela KP STO' za ta krivični ukrep okupacijskih oblasti je izdala ogorčen protest. Tudi druge demokratične organizacije so ogorčeno protestirale, med njimi tudi Zveza demokratičnih žena, Zveza ES, ZKM, Zveza političnih preganjancev in SHPZ. Vsa demokratična javnost se zgraža nad tem nerazumljivim ukrepom okupacijskih vojaških oblasti. očitno izzivati občinstvo, ko je skušal osmešiti protifašistično preteklost komunistov in jih direktno psoval. Naši ljudje so s svojim zadržanjem ponovno dokazali svojo demokracijo in strpnost, čeprav so «indipendentisti» očitno privlekli na debato več znanih titofašističnili provokatorjev in razgrajačev, kar ponovno dokazuje njihovo «neodvisnost» od titofašistov. V zaključku je g. Giampiccoli dejal,... da Vidali prodaja Trst Italiji in je zagotovil..., da se bo on tudi... brez Vidalija nadalje boril za STO, dokler ne bo uveljavljeno! V začetku svojega govora je tov. Gašperini povedal občinstvu,2 koliko časa so morali predstavniki naše Partije iskati voditelje «indipendentistov», da bi sklenili sporazum za debato. Nato je govornik poudaril razliko med množico «fronte za neodvisnost» in njenimi voditelji. Dejal je, da z indipendentističnt-ml množicami lahko skupno korakamo, ker so sestavljene iz poštenih in značajnih ljudi, čeprav niso komunisti ali nočejo biti komunisti. Podčrtal je tudi, da razni Sporerji, Giampiccoli, Cer-neji itd. varajo svoje množice, ker izkoriščajo njihova poštena čustva in njihovo ljubezen do lastnega mesta. V tem trenutku je citiral več člankov iz «Trieste- Sera», v katerih prihaja do izraza hlapčevstvo indipenden-tističnih voditeljev do anglo-ameriških okupatorjev in je poudaril, da mora pravi indipen-dentist podpirati stališče Sovjetske zveze, ki se bori za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, in se mora postaviti proti tistim, ki klečeplazijo pred Anglo-ameri kanci, sovražniki STO. Tov. Ga sperini je tudi razkrinkal indi-pendentistične voditelje, ki si tudi v Trstu želijo Trumana, se ne borijo za demokratične pravice, niti ko Vojaška uprava prepoveduje indipendentistične shode, dvigajo hlapčevske slavospeve Atlantskemu paktu, Marshallovemu načrtu itd. Tov, Gašperini je vse te obtožbe dobro dokumentiral ter ožigosal stališče indipendentističnih brbdovja adm. Radfordom. V zvezi s temi načrti se še vedno nadaljujejo v Washingtonu tajni razgovori med vojaškimi predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Sardoč "Jožefa* m I Franciie. Dočim ZDA skušajo čim prej izsiliti začetek vojne proti Kitajski z več strani, pa angleški in francoski predstavniki temu oporekajo, ker se boje, da bi izgubili še one kolonije. ki jih že sedaj branijo le z največjo težavo mi. Tako prosi Francija pomoči v Indokini, kjer je v zadnjem času izgubila poleg mesta Hoa Binha še okrog 180 drugih utrjenih postojank ter na deset tisoče mrtvih, ranjenih in ujetih. Tudi Angleži si ne upajo v to vojno pustolovščino, ko je tudi v njihovih kolonijah, zlasti v Maleziji, vedno hujši odpor s strani partizanov. Tako so malezijski rodoljubi v ponedeljek pognali v .zrak na jugu dežele vojaški vlak, pri čemer je 'bfio mrtvih, ranjenih in zajetih na desetine. Novi ‘britanski komisar za Malezijo je v namenu, da zatre odporniško gibanje, odredil obvezno vojaško službo za vse moške od 17 do 54 leta starosti. Vendar bo s tem dosegel prav obratno, ker bodo prizadeti rajši odšli v džunglo k partizanom, predno bi oblekli angleško uniformo. Američani so se v Koreji omadeževali z novim zločinom proti človeštvu in proti mednarodnim konvencijam. Ker s silo svojega orožja in vojakov ne zmorejo upogniti hrabrega korejskega ljudstva, so se po-služili najpodlejšega sredstva: na fronti in v zaledju so raz- voditeljev do ukaza 206, ki smatra Tržačane za nižjo raso. Krav tako je orisal «razvojno» pot teh voditeljev od začetka do danes in dopovedal, kako je bil izključen Tolloy iz «fronte za neodvisnost» s pomočjo naših ljudi, ki so se po nalogu Uršiča vpisali v njene vrste in «izbrali» za voditelja tistega Uporerja, ki ni prišel niti na debato. Govornik je pozival Giampiccolija, naj demantira vse te njegove obtožbe, če jih more. Proti koncu svojega izvajanja je tov. Gašperini dokazal, kako je v tem poslednjem času prišlo do izraza zavezništvo med titofašisti in voditelji indipendentistov po vprašanju cone B, Delavskih zadrug in kako je Babič nazval indipendentiste kot «pozitivno silo» med vsemi tržaškimi strankami. Tov. Gašperini je v zaključku razkrinkal najnovejši predlog Ti- (Nadailjevanje na IV. strani) trosili velike množine raznega mrčesa, okuženega z raznimi nalezljivimi boleznimi, ziaslti s kugo. To «orožje» ameriških «gentlemenov» so pripravili japonski specialisti za bakterijsko vojno, med njimi znani vojni zločinci, ameriški letalci pa so ga raztrosili na široke pasove fronte in zaledja. Korejske oblasti so ukrenile vse potrebno proti širjenju bolezni, zlasti uničevanje mrčesater cepljenje prebivalstva. Volitve v Italiji pred koncem moja RIM — Vlada je potrdila vest, da se bodo upravne volitve izvedle letos do konca maja. Volitve bodo v 30 južnih provincah ter v Aosti, Bolzanu in Ferrari. ga delavca, novega človeka, ki ga je rodila oktobrska revolucija. S kakšnim velikim zanimanjem srno poslušali dogodek, ki ga je doživel tov. Robotti, ko je med vojno delal v tovarni optičnih instrumentov. Nekega dne — se spominja tovariš — so morali preseliti tovarno za 7.000 km in me a potjo so morali delati na vlaku, ki je prevažal stroje tovarne m to celo, ko je bilo 50 stopinj pod ničlo. Ali ni delavca, ki bi bii dezertiral. Delali smo ponoči iv podnevi. Tak je ruski delavec, ko ve da je treba rešiti skupno lastnino, ker ve, da je to tudi njegova last, ko je treba rešiti domovino, ker je to njegova domovina. Rešil je svoj stroj, ga postavil na varno in neutrudljivo delal v borbi za zmago svoje domovine in miru v svetu. Tem besedam tov. Robottija so tov. delegati in poslušalci burno ploskali. Delegati so dobro razumeli tov. Robottija. Marsikdo izmed njih ve. kaj pomeni braniti svojo tovarno, ker ve, da je to njegova last, da je to življenje zanj in za njegove otroke, da je to njegova najdražja last in ne pa onih. ki streljajo na delavce, ko branijo svojo tovarno. Iz izčrpnega poročila tov Robottija, kjer so bile vsebovane vse njegove velike izkušnje, žal, ni mogoče vsega opisati. Dr V. Foa je govoril o sistemu in delu v ZSSR in: kako izrablja ruski delavec tehniko v nasprotju s tem, kar se dogaja v kapitalističnih državah, kjer delodajalci uvajajo Taylor jev sistem, da bolje iskoristijo delovno energijo, češ da bi delovno silo morala nadomestiti znanstvena tehnika. V Stahanovu sta ZSSR in ljudstvo, dobila novo teorijo, ki daje možnost delavcu, da svobodno uporablja vse svoje znanje, da ga izkoristi in tako postane odgovoren pred_ zasebnimi interesi in interesi skupnosti. Po 1935. letu. je dejal Foa, je iz individuctlizma nastalo 20 milijononov stnliano-vistov. Govorili so še o znanstvenih raziskovanjih v ZSSR mg. C. Mussa od zavoda za preiskave pri Montecatini, o zavarovanju proti nesrečam' pri delu dr. Marletta, o socialnem skrbstvu pro-f. Vidmar, o sovjetskih sindikatih dr. Lama (podpredsednik C.GJ. L. >. prof. Amaduzzi od komisije za gospodarske zadeve pri CG1L, pisatelj Calvino o sovjetski mladini, Buzzachie.ro delavec in staha-novist v ZSSR. Prof. Massucco s torinske univerze o psihologiji dela, dr. Rossanon Rosandra iz Milana o kulturi v ZSSR, on. Corona ~ln Robotti, ki je zaključil konferenco. A. ROGELJA Smrtna obsodba 8 rodoljubov v Atenah Demokrati iz vsega sveta zahtevajo izpustitev heroja Beloyannisa in tovarišev V soboto, 1. marca je vojaško sodišče v Atenah obsodilo 29 komunistov in sicer osem na smrt, štiri na dosmrtno ječo, ostale pa na razne zaporne kazni od enega do 20 le:. Na smrt so obsojeni narodni heroj Belojannis, E. Joannidu, E. Arghurjades, N. Calumenos. P. Lazarides, D'. Batsis, M. Bi-sbianos in H. Touliatos. Sodišče j ihje obsodilo zaradi dozdevnega vohunstva. Cim je bila izrečena obsodba so začele prihajati na grško vlado, na vojaško sodišče; na diplomatsko za. zastopstva v tujini in OZN številne protestne brzojavke, v katerih se zahteva preki is krivične obsodbe in takojšnjo izpustitvo obosojen cev. Sovjetski delegat v OZN Zarapkin je pozval predsednika OZN Padilla Nervo, naj intervenira pri grški vladi, da preneha s preganjanjem demokratov. Spričo brezštevilnih protestov od vseh strani je grška vlada po večdnevnem razprav- Danes, v soboto, bo ob 9. uri v gledališču Fenice Mednarodni dan žena govore: sen. Adele Bey Mario Cosali in Slava tebulee lj-anju sklenila, da odgodi u-smrtitev patriotov. Tudi tržaške demokratične organizacije so protestirale zaradi krivične obsodbe. ŠPEKULANTI Z BEDO Nesreča, ki je zadela Tolminsko in Beneško Slovenijo, je ponovno razgalila do dna vse protiljudsko bistvo titofašistov. Štirinajst dni so se na dolgo in široko razpisovali po svojih listih, «Primorski» je poslal celo več svojih posebnih dopisnikov v prizadete kraje; toda ne morda zato, da bi s poročili skušali mobilizirati tržaško javno mnenje, da priskoči prizadetemu ljudstvu na pomoč, temveč le v namenu, da bi peli hvalo fašističnim oblastem v Jugoslaviji in njihovim «velikim prizadevanjem za pomoč ljudstvu». Ta prizadevanja «za ljudstvo» pa so obstajala predvsem v tem, da so nagnali skupaj «prostovoljne» brigade za čiščenje snega, kajpak, z lopatami, ker pluge in druge stroje očividno bolj nujno rabijo drugod. Toda vrnimo se k titovskim špekulantom v Trst. Po vsem tem dramatičnem opisovanju velikanske neereče se štabu v ul. R. Manna ni zdelo potrebno, da organizira nabiralno akcijo med Tržačani ali vsaj med svojimi pristaši; toda nič od vsega, le «Primorski» je objavil skoraj neopažen oglas, da sprejema morebitna darila za ponesrečence. S tem bi bilo končano vse «človekoljubno» in «narodno» delo titofašistov, da ne bi naša Partija — kot je to napravila tudi ob priliki poplav v Italiji — pozvala vsega tržaškega prebivalstva, naj po svojih močeh pomaga težko prizadetim, ter je obenem organizirala široko nabiralno akcijo po vsej coni. Po občinah se je na pobudo naših županov in svetovalcev začela enotna nabiralna akcija, v katero so bile povabljene vse skupine. Sele tedaj so se zganili tudi titofascisti ter so vrgli na teren vse svoje aktiviste, da bi prehiteli nabiralce iz enotne akcije in s tem «dokazali», da imajo le oni monopol na take pobude. Se več. Z vsem besom so se zagnali proti KP in njeni človekoljubni akciji ter jo obsuli z naj-ogabnejšimi podtikanji. Toda v večini primerov niso uspeli, ker so ljudje bolj zaupali predstavnikom ljudstva kot pa titovskim špekulantom. Tako se je zgodilo med drugim tudi v zgoniški občini, kjer je titovski odbornik prtvotno pristalna skupno akcijo, takoj drugi dan pa je skušal akcijo izvesti na svojo roko. Ker je pa popolnoma izpodletel, se je moral končno zopet pridružiti enotni akciji. Tako v tej kot v drugih občinah so hodili titovski priganjači okrog svojih terenskih agentov ter jim dajali navodila, kako preprečiti skupno akcijo. Ljudem so tvezli celo to, češ saj to, kar bodo nabrali «ko-minformisti», itak ne bo smelo v Jugoslavijo. Ko pa so videli, da je enotna akcija v celoti uspela, pa so hodili okrog na-1 ših županov in odbornikov, naj j bi nabrano izročili kar njim; i posebno jim je dišal denar, katerega bi hoteli «nakazati» preko .. . svojih bank! Na ta način so hoteli ubiti dve muhi naenkrat: priti do potrebnih lir za svojo propagando, obe- ' . nem pa prikriti ljudstvu na Tolminskem prave darovalce. Toda to jim spričo odločnosti naših predstavnikov ni uspelo. Obnašanje titovskih priganjačev pa je našim ljudem še bolj odprlo oči ter jim pokazalo, da tem izrodkom ni sveto prai nič, najmanj pa beda sočloveka, s katero skušajo nizkotno špekulirati ne le politično marveč tudi finančno. ODKRILI SO KARTE Najnovejši Titovi predlogi za «rešitev» tržaškega vprašanja so imeli pri nas v Trstu vsaj te ugodne posledice, da so se doslej skrbno prikriti sovražniki či. Za «indipendentisti», ki so STO pokazali v svoji pravi Iu-pozdravili te predloge kol « dobrodošlo rešitev», so se tudi ti-p ar ji opogumili ter povedali «svoje» mnenje. V svojem članku «Prvi odgovor» tudi «Demokracija» pozdravlja ta Titov predlog kot «zmago nazora,, kateremu so bili liparji glavni po-borniki». Tako so se torej titovci in li-parji sešli končno na skupni poziciii glede tržaškega Ozemlja. Točno isto ugotovitev, ki jo sedaj priznavajo liparji, smo mi napravili že pred dobrim letom. Seveda ni bilo za to našo ugotovitev tedaj potrebne boere kakšne jasnovidnosti. Izhajali smo le iz splošno znanega dejstva, da i titovci i liparji služijo istemu gospodarju — ameriškemu imperializmu. Zato tuoi danes ni prav nič čudnega če so se navidezni nasprotniki ka-naenkrat znašli na istem stališču. Saj so Titovi predlogi zrasli na ameriškem zelniku. No in vse. kar tam zrase, je dobrodošlo tudi liparjem. To tem bolj. ker so videli, da v Titovem predlogu ni govora o odhodu tujih čet in o dosledni izvedbi določil mirovne pogodbe. Naj bolje seveda vesel tega predloga sam «vodja» dr. Agnelleio, ki je že pred enim letom izjavil v tržaškem občinskem svetu, češ da «je odhod okupacijskih čet z našega Ozemlja utopija, nemogoča stvar». Tako, sedaj po je potolažen, ko vidi, da je dobil v tem svojem prizadevanju novih zaveznikov. AMERIŠKA BOLEZEN Kljub temu da ga ne veže «zaobljuba» kot ostale «ameriške» služabnike v tržaškem občinskem svetu, se titofašist Dekleva ne prikaže v občinsko dvorano. Tako je pustil mimo tudi lepo priliko, da bi na tem forumu prikazal svojim italijanskim zaveznikom nove Titove predloge glede STO ter njihov velik pomen za skupno stvar — atlantskega bloka. Ni ga bilo niti, da bi pozval tržaško občino, naj se pridruži akciji za pomoč prizadetim po zametih v Sloveniji. Izgleda, da ga to zelo malo 'briga, nekako toliko kot vse titovce. Nekateri mislijo, da ga je samega, brez «ameriških» zaveznikov strah, drugi so pa mnenja, da je to ukaz od «zgoraj», to je iz Washingtona. Na vsak način gre za «ameriško» bolezen. ŠIBI IV .I V I SE ODPOR PROTI TITOFAŠIZME Enotna fronta vseh slojev bo osvobodila narode Jugoslavije Sedanje naloge naših prosvetnih društev Obnovitev članskih izkaznic prva naloga v mesecu marcu (Nadaljevanje in konec) Vzpostavljanje surovega fašističnega režima v državi spremlja uničevanje nacionalne kulture, patriotičnih tradicij in vsega onega, kar so narodi Jugoslavije dosegli v stotinah let ter branili za ceno najtežjih žrtev. Ti izrodki se ne ustavljajo prav pred nobeno narodno svetinjo, pred nobeno veliko ljudsko prido-b.tvijo, ne da bi jo oblatili in da bi zmanjšali njen pomen. Mi smo bili in smo še po pravici ponosni na stoletne prijateljske zveze z velikim bratskim ruskim narodom. Titovska tolpa pa jih je skozi usta izrodka Pijade nazvala kot «zgodovinski nesmisel». Titovski privesek Zlatan Sre. mac je s hlapčevsko priliznjenostjo izjavil anglešiki delegaciji v Zagrebu: «Jugoslavija je bila vedno obrnjena proti Zahodu, kateremu dolgujemo svojo kulturo». V Jugoslaviji je danes prepovedano govoriti in učiti se ruskega jezika. Na beograjskem radiu je uvedena posebna protiruska in protislovan-ska oddaja, katere namen je, da blati slovanske narode ter da zanika osvobodilno vlogo Rusije in naše stoletno prijateljstvo. Ti fašistični izrodki skušajo očrniti celo dela genijev, kot so Puškin, Radiščev, slavna dela Cerniševskega, učitelja našega velikega revolucionarja Svetozarja Markoviča. Titovski posnemovalci «Glasu Amerike» nesramno klevetajo velika ruska vojsko, vodja Suvorova in Kutuzova, ki sta ponos vseh Slovanov in ki ju je opeval veliki pesnik Njegoš. TITOVCI SE BOJE MOČNE SILE JUGOSLOVANSKIH RODOLJUBOV Ce bi sodili po titovskem tisku in propagandi, bi lahko mislili, da se je Jugoslavija pojavila na svet šele z raznimi 'Titi, Kardelji, Djilasi, Pi-jadi, Alleni, Achesoni in Trumani. Titovci ropajo jugoslovanske muzeje, potvarjajo našo zgodovino in dela jugoslovanskih klasikov. Tako je bil na pr. v cetinjskem muzeju prikazan «dramatizirani» «Gorski venec». Ljudstvo je zapustilo dvorano, ko je videlo, da je iz tega genialnega Njegoševega dela izločeno vse ono, kar biča izdajalce domovine in kar je ravno napravilo pesnika nesmrtnega. Vse to delajo titovci zato, da zmanjšajo pridobitve jugoslovanskih narodov, da bi lažje izrabili delovno ljudstvo za uresničenje svojih temnih načrtov. Tito in njegovi gospodarji se ne boje le odpora, ki ga danes nudi jugoslovansko ljudstvo, temveč tudi naše preteklosti, naših tradicij in imen slavnih prednikov. Titovci se boje močne sile, katero poraja neizmerna ljube, zen in zaupanje pravih sinov in hčera Jugoslavije do sovjetskega ljudstva in tovariša Stalina. JAČENJE REVOLUCIONARNIH SIL V DRŽAVI Simpatije delovnih množic Jugoslavije so bile vedno na strani kolonialnih in ostalih zatiranih narodov, na strani borcev narodno osvobodilnega gibanja. Beograjski oblastniki pa poveličujejo razbojniški napad ameriških imperialistov v Koreji, pomagajo zasužnje-valnem Birmanije, Malajske, Viet Nama in drugih dežel. Titovci govore s srdom in zlobo o veliki kitajski revoluciji, ki je pomagala mnogomilijon-skemu narodu, da je odvrgel jarem fevdalizma in imperialističnega zatiranja. Naša mesta, ki imajo slavno spremenjena v centre špijona-revolucionarno preteklost, so že, v bivališča mednarodnih provokatorjev in teroristov. Podrejajoč se raznim Ache-sonom in Austinom nastopajo titovski predstavniki na tribuni OZN in kot psi lajajo na luno v svoji onemogli jezi, predrzno in nesramno klevetajo Sovjetsko zvezo. A za te «usluge» mečejo ameriški magnati titofašistom bedno miloščino, ki jo zasmehljivo nazi-vajo «pomoč jugoslovanskim narodom.» Danes je vsakemu jasno, da titovci ne bi nikdar prišli na oblast, da niso preslepili ljudstva s svojo dozdevno ljubeznijo do ZSSR. Zgodovinske resolucije I. U., razkrinkanja na procesih v Madžarski, Bolgariji in drugih ljudskih demokracijah kot tudi znane note sovjetske vlade so pokazali vsemu svetu gnusno delovanje titovcev in so odprli oči našemu ljudstvu. Med ljudskimi množicami in posebno še med mladino so izpuhtele nekdanje iluzije o tem, da titovci «hodijo po poti socializma». Naši narodi vodijo sveto osvobodilno borbo, ki se bo, brez vsakega dvoma, končala z zmago nad silami fašizma in reakcije. Jugoslovansko ljudstvo je šlo skozi težko šolo in marsičesa se je naučilo v zadnjih letih. Danes vse jasneje vidi, kdo so njegovi prijatelji in kdo sovražniki. C e primerjamo leto 1948. s 1952., 'bomo videli, da so sile, ki vodijo odločno borbo proti titovski fašistični tolpi, znatno pora-stle in da, so se temelji pa-triotičnega gibanja razširili. To je mogoče videti tudi iz obnašanja sovražnikov, ki so prisiljeni — kot je pisal Lenin o 'bonapartizmu — «da balansirajo, da ne bi padli — se dobrikajo, da bi upravljali — podkupujejo, da bi si pridobili simpatij — se bratijo z izmečki družbe, s privimi lopovi in prevaranti, da se ne bi držali samo na bajonetih». Na podlagi analize mednarodnega političnega položaja in stanja v Jugoslaviji pridemo do tega zaključka: prvič — izven dvoma je, da porast moči ZSSR in ljudskih demokracij. proti imperialističnega tabora in tudi okrepitev mednarodnega gibanja za mir ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj revolucionarne osvobodilne borbe narodov Jugoslavije; drugič — notranje revolucionarne sile v državi se stalno jačijo in uspešno vodijo osvobodilno borbo. Te so v stanju, da vržejo titofašisitični režim in da v Jugoslaviji vzpostavijo ljudskodemokratično oblast. Revolucionarno osvobodilne sile Jugoslavije bodo mogle voditi uspešno borbo proti fašizmu za vzpostavitev ljudsko-demokratične ureditve v državi samo, če bodo do kraja zve-s!te leninsko - stalinskim načelom proletarskega internacio. nalizma, če tesno povežejo svojo osvobodilno borbo z interesi borbe vseh narodov sveta za mir, proti anglo-ame-riškim netilcem nove svetovne vojne. Jugoslovanska revolucionarna emigracija je tudi v znatni meri okrepila svoje sile, učvrstila enotnost svojih vrst, dvignila svojo idejno-politično raven in uživa zaupanje in podporo bratskih kompartij kakor tudi mednarodne demokratične javnosti. Ze danes je dobro organiziran odred revolucionarjev, pripravljenih, da izvedejo naloge, ki stoje pred njimi v borbi za mir in demokracijo, za svobodo in neodvisnost naše domovine. ZMAGA BO NA STRAM JUGOSLOVANSKIH NARODOV V osvobodilni revolucionarni borbi proti tčtovcem ustvarjajo pravi patrioti Jugoslavije novo Jugoslovansko komunistično partijo, zvesto marksizmu-leninizmu in načelom proletarskega internacionalizma, pod vodstvom katere bo mogoče likvidirati fašistični režim in ponovno vzpostaviti v Jugoslaviji ljudskodemokratično ureditev. Lenin in Stalin učita, da sama partija brez povezave s širokimi ljudskimi množicami ne more izvojevati zmage. Za zmago so potrebne sile in noč širokih delovnih množic. Na strmoglavljenju Titovega fašističnega režima je interesiran ne le jugoslovanski proletariat, marveč vse delovno ljudstvo v državi, interesirani so srednji sloji mesta in dežele in v določeni meri tudi del domače buržoazije. Neobhodno je, da se stvori enotna osvobodilna fronta jugoslovanskih narodov, v katero bi vstopili vsi ti sloji. Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja uči, da je takšna enotna fronta neobhodno potrébna v osvobodilni revolucionarni 'borbi. Spretno je treba dobiti in izkoristiti vse legalne in ilegalne oblike borbe revolucionarnih osvobodilnih sil v državi. Jugoslovansko ljudstvo bo ostalo zvesto bratstvu in primate jstvu z narodi velike Sovjetske zveze, z narodi svobodnih držav demokratičnega tabora, ostalo bo zvesto velikim idejam proletarskega internacionalizma, velikemu nauku 'LeninaJStalina. (Iz lista «Za trajen mir in ljudsko demokracijo» od 8. II. 1952.) PERO POPIVODA Pripravljajmo se za Prvi maj'! Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v Trstu je s svojim idejnim in delovnim programom ter z njegovim doslednim izvajanjem postala edini pravi zastopnik kulturnih interesov Slovencev in Hrvatov na STO. Zavedati se mo-ramo, da smo demokratični tržaški Slovenci in naša SHPZ edina prava matica napredne misli in kulture za vse ostale Slovence, ker je spričo fašističnega teroria v Sloveniji prešla ta težka in odgovorna naloga na nas. Zaradi tega naj bo poleg poglabljanja in popularizacije ideoloških temeljev napredne ljudske prosvete aktivna pomoč silam miru prva važna in temeljita naloga posvečena izboljšanju našega organizacijskega dela. Ovnovna misel, cs katero mora biti prežeta vsa naša prosvetna organizacija, ki naj nas vodi ter navdahne sleherno naše početje, bodi misel o miru, ker je le v miru možno razvijati kulturno delovanje in ker želimo, da bi nam prihodnost prihranila trpljenje in razdejanja preteklosti, katerih poseldice so še vedno skle-leče. Prosvetno društvo naj postane središče vsega delovanja Slovencev, ker je to najvažnejša množična organizacija, ki Lahko zajame vse Slovence. V tem primeru lahko ugotovimo da je odsotnosi naših izobražencev in kulturnikov težka krivica proti vsemu slovenskemu narodu. V delovnem načrtu glavnega odbora SHPZ za trimesečno dobo, in sicer od 1. januarja do 31. marca, je mesec marec posvečen izključno razdeljevanju članskih izkaznic in včlanjevanju novih članov v prosvetna društva. Zato vabimo vse odbornike prosvetnih društev, da v mesecu marcu včlanijo vse one, ki so še izven včlaniji vse one, ki so še izven naših vrst. Odborniki PD, mesec marec naj bo posvečen utrditvi in razširitvi naše prosvetne organizacije! Povečajno naša prizadevanja po vseh prosvetnih društvih in v našem kulturnem delu. Predvsem moramo organizacijsko okrepiti vsa PD ter vdahniti novega življenja, kjer je popustilo ali zamrlo. Naša velika pomanjkljivost je premalo zanimanja za organizacijska vprašanja.. Glavnemu odboru SHPZ ni še uspelo obuditi in poživeti delovanje v šibkih PD. Za slednja, seveda, ne pada vsa odgovornost na Glavni odbor, temveč marsikdaj še večja na odbore in člane prizadetega, ki nimajo dovolj razumevanja za prožnost prosvetnega dela. Pomembna organizacijska pomanjkljivost je dalje premalo številu članov v mnogih PD in posebno še premajhna aktivnost članstva v prosvetnem delu. Prva naloga med nami je razširitev naših društev s pritegnitvijo vanje čim večjega števila ljudi. Zajeti vse ne glede na njihove politične nazore, ki pa so poWenC~in se strinjajo z ideološkimi osnovami Ijudsqe prosvete. Pomanjkljivost naših PD je dalje tudi v sklicevanju odboro-vih sej, občnih zborov in članskih sestankov. Nekatera PD niso že od leta 1949-50 imela občnih zborov. Prosvetna društva se morajo ravvijati na demokratičen način. Neobhodno potrebno je zato sklicevanje občnih zborov PD povsod tam, kjer se niso še vršili, in na njih izvoliti dobre odbore; občni zbori naj se sklicujejo v smislu društvenih pravil. Vprašanje odborov PD je osnovnega pomena, zato se moramo potruditi, da bo sleherno društvo imelo svoj delaven odbor. V tem pogledu je treba delati mnogo načrtneje in vztrajneje! Tudi če PD nima možnosti, da bi razvijalo prosvetno delovanje. ima pa vseeno možnost, da sklicuje sestanke, da organizira predavanja in na ta način sodeluje Brezpravno ljudstvo se je naveličalo suženjstva, v katero so ga pahnili in v katerem so ga toliko časa tlačil' tuji gospodarji, želja po svobodi in neodvisnosti, ki je toliko časa tlela, je danes piišla do izraza v pravi borbi za svobodo, v kateri so strnjeni ramo ob rami delavci, kmetje in nomadi, skratka vse prebivalstvo, imperialisti poskušajo zadušiti to borbo v krvi in ker se jim to noče posrečiti, se poslužujejo tud« domačih kvislingovcev, ki se nahajajo tudi v tamkajšnjih lutkovnih vladah. Francoska vlada je poslala v Tunizijo nove rasiste z upanjem, da bodo «napravili red» v deželi. Toda zaman. Tunizija postaja kakor Iniokina vir novih katastrof za francoske imperialiste. Na sliki vidimo skupino rodoljubov, ki jih policija tira v koncentracijsko taborišče. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. SEJE POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI /vetovalec tov. Toroš predlaga dčinkovito pobijanje slinavke Pokrajinska uprava se niti ne zmeni za nezadovoljstvo občinskih uprav zaradi odvzemanja avtonomije - Na prihodnji seji o družinskem davku V tovarni S A F O G skrajšan delovni urnik GORICA — V soboto 1. marca je bila seja goriškega pokrajinskega sveta. Na njej so razpravljali o raznih vprašanjih, predvsem zgdlj upravnega značaja. Vprašanje načrta za gradnjo nove ceste iz Tržiča v Gradež, o kateri se je že toliko govorilo in pisalo, je bilo sedaj postavljeno ob stran, ker so v teku še zadnje izpopolnitve načrtov. Naš svetovalec tov. Toroš iz Krmina je pozval pokrajinsko upravo, naj se zavzame za preprečevanje slinovke in parkljevke, ki je zlasti našo pokrajino v zadnjem času tako prizadela. Priporočal je predhodno cepljenje živine. Sveto-volec tov Poletto pa je apeliral na pokrajinsko upravo, naj poskrbi zato, da ne bodo kmetje v okuženih predelih preveč prizadeti zaradi prevoza z vozili na motorni pogon (mislil je zlasti za okolico Krmina, ki je zaradi slinavke najbolj prizadeta in kjer daje občinska uprava na razpolago svoja motorna vozila, za kar pa zahteva izredno visoko prevoznino). Podpri je tudi za. htevo svetovalca tov. Toroša in Zveze malih posestnikov, ki je vključena v Confederterro, naj se cepi brezplačno vsa živina; kajti cepivo, ki stane po 300 lir za vsako glavo živine in ki velja za 3 mesece, je mnogo predrago za veliko večino kmetov in živinorejcev. Trenutno je 5 primerov oku-ženja po imenovani bolezni v Sovodnjah, 25 primerov pa je bilo registriranih v prvi polovici preteklega meseca, medtem ko je v sosedni videmski pokrajini kar 239 novih primerov okuženja. Za tem je svet razpravljal tudi o vprašanju družinskega davka in o takoimenovani Va-nonijevi okrožnici. Iz razpravljanja je razvidno, da mnogo občinskih uprav nasprotuje novim uredbam, toda pokrajinska uprava kaže, da ji ni zato, da bi se zavzela za zaščito interesov občinskih uprav. O tem vprašanju bo pokrajinski svet razpravljal tudi na svoji prihodnji seji. Na njej bo raz-. pravljal tudi o kolonskih hišah in o novi cesti Tržič-Gradež. Če stopiš psu na rep, zacvili Ce stopiš psu na rep, zacvili, 8ako pravi pregovor in tako se godi tudi s «Primorskim dnevnikom». V zadnji številki «Dela» smo med drugim poročali, da na letališču v Mirnu pristajajo ameriška vojna letala in da je gor iški prefekt izdal odredbo, po kateri je prepovedano fotografiranje in skiciranje vojaških objektov n obmejnih predelih. Podčrtali smo tudi dejstvo, da uredniki omenjenega lista niso smatrali za potrebno, da bi dodali kakršen koli komentar k prefektovi odredbi. Na vse to pa so nam odgovorili, češ da je to le «kominfor-movska fantazija». Vedeli so celo povedati, da je naš urednik nekega dne, ko se je peljal mimo mirenskega letališča, slučajno videl ameriško letalo itd, kar je vsekakor plod res velike fantazije. Toda bistvo vsega so pa enostavno popolnoma prezrli. Smešno in hkrati žalostno je, da prav tisti titovski petolizniki, ki so pred nekaj leti uporabljali najvulgarnejši žargon n račun tujih okupatorjev — ameriških imperialistov, danes poskušajo opravičevati dejstvo, da so si tl izbrali tudi mirensko letališče za svojo bazo. Kaže, da žele titovci postati bolj ameriški od samih Amerikancev. Uboge reve! Zakaj niso odgovorili pisuni «Primorskega dnevnika» na dejstvo, ki drži kot pribito, da se vse to dogaja v znamenju utrjevanja atlantskega pakta, v znamenju tajnih in javnih vojaških in političnih sporazumov med De Gasperijem in Titom, ki sta vzporedno uvrščena v vojnonetllskt tabor imperialistov, da niso komentirali odloka o prepovedi fotografiranja in skiciranja obmejnih in strateških objektov in kako je tolmačiti dejstvo, da so italijanske oblasti odstranile vse stražarnice na mostovih v obmejnih predelih? Na vse to niso odgovorili zato, ker ne morejo in ne smejo odgovoriti; kajti, če bi odgovorili po pravici, bi jih obsodili celo tisti redki zaslepljenci, ki jim še sledijo. Da bi svoj molk in svojo ponili na «kominformovsko fanta-tuhnjenost opravičili, so se spom-ziio». Toda prav pri tem velja pregovor, ki smo ga navedli u uuodu. GORICA — V garaži PICIN v ulici Boschetto v Gorici je že dalj časa shranjeno motorno koto znamke DKW. Tja ga je namreč nekdo pripeljal ter izjavil, da je last KPI, kar pa seveda ni res. Res pa je, da je tudi to ena izmed titovskih nakan. Povsem jasno je, da se titovski agenti poskušajo zakrinkati na vse mogoče načine in to tem bolj zato, ker so od vse poštene javnosti osovraženi. Titovski «funkcionar» Karlo Velušček kroži po Gorici in po drugih krajih pokrajine trdeč, da je funkcionar Komunistične partije Italije. To seveda ni res, kajti on pripada skupini izdajalcev delavskega razreda. GORICA — Tudi slovenski otroški vrtci so spet odprti. Kot je znano, so jih bili svoj čas zaprli zaradi širjenja ošpic. Vedno bolj čutimo posledice zgrešene politike, ki jo vodi De Gaspenijeva vlada in ki v vedno večji meri škoduje interesom in razvoju domačega gospodarstva. Te posledice občutijo zlasti resno množice delavcev, zaradi vedno večje draginje in naraščajoče brezposelnosti. V mnogih tovarnah širom države krčijo delovne urniike, kar resno ograža že itak boren obstanek delavstva. Tudi pri nas na Goriškem so doslej skrčili delovni urnik v tekstilnih tovarnah v Pod-gori in v Ronkah. Sedaj pa je prišla na vrsto še livarna SA-FQG v Gorici, ki po svojem obsegu spada med najvažnejše v deželi. Vodstvo tovarne je sklenilo' da bo v prvi polovici t. m. 150 delavcev (vseh delavcev je okrog 200) delalo po skrajšanem urniku. Goriška Delavska zbornica (CGIL) je predložila vodstvu tovarne zahteve, naj se delavcem Hudi za časa zaposlitve po skrajšanem urniku izplačajo celotne dnevnice. Za zadevo se je zavzel tudi naš svetovalec v občinskem svetu v Gorici tov. Batti, ki je naslovil na župana posebno pismo, v katerem interpelira v zvezi z omenjenim vprašanjem. V interpelaciji poudarja tov. Batti zlasti naslednje: «...Zaradi stopnjevanja po-slabševanja položaja v tovarni SAFOG, kjer so v montažnem oddelku skršali delovni urnik od 40 na 24 ur tedensko, se občinska uprava niti ne zmeni za to, da ibi se za stvar zavzela in pri merodajnih oblasteh kakor tudi pri vladi zahtevala jamstva za zaščito interesov delavstva. -Nujno je po-zaščiti domačo proizvodnjo trebno, da se pozove vlada, naj zlasti pred poplavami industrijskih proizvodov, ki priha-hajajo v deželo iz tujine.» Kaj bo občinska uprava u-'krenila, nam še ni znano. Vsekakor pa se mora za zadevo nujno pozanimati, kajti delavstvo se s komaj 24 urno Iteden. sko zaposlitvijo v nobenem primeru ne more preživljati! POD GORA — Tov. Cechin Livio iz Podgore je moral pred nekaj dnevi v bolnico zaradi 'težke bolezni, ki si jo je nakopal na delu v tovarni SAFOG v Gorici. Voščimo mu, da bi kmalu ozdravel in se vrn.il k svojim dragim. Osrednja proslava 8. marca v Gradiški V nedeljo, 9. marca bo v dvorani Bergamas v Gradiški osrednja prireditev mednarodnega dneva žena. Na sporedu, ki se prične ob 14.30 so številne kulturne in zabavne točke. Navzoče bosta pozdravili predstavnica pokrajinske Zveze žena in zastopnica osrednje Zveze žena (U-Dl). Sledi ples «mimoze». Tudi slovenske žene in dekleta so vljudno vabljena, da se proslave udeleže v čim večjem številu. Žene, dekleta, proslavite svoj dan! Na se uvede dvoezičnosf v doberdobski občinski upravi Objavljamo sliko uradnega dopisa z glavo, kakršne uporablja sedanja občinska uprava v Doberdobu. Prepogostoma nam očitajo (tudi raz prižnice), da se ne brigamo za naše narodnostne pravice in da torej nismo dosledni branilci Slovencev. Utegne se sicer zgoditi, da bi dvojezična glava ne bila po volji prefekturi v Gorici. O tem niti ne govorimo. Toda na nekaj pa ne smemo pri tem pozabiti, namreč na dejstvo, da je dvojezičnost naša pridobitev in da je ta predvidena po ustavi Italijanske republike. Toda, kot kaže, -:e vsega tega ne zavedata občinski svet in občinska uprava v Doberdobu. Čudimo se dejstvu, da nista do sedaj niti «ve-■'na» belčkov in niti titovska «manjšina» reagirali zaradi tega, ker ni še uvedena dvojezičnost v poslovanju občinske uprave! Zato pozivamo občinski svet, kakor tudi ožjo občinsko upravo, naj spoštujeta voljo vseh občanov in naj uvedeta dvojezičnost v svoje uradno poslovanje! pastirskega pisma novega nadškofa Pred kratkim je novi goriški nadškof poslal vernikom svojo prvo pastirsko pismo, v katerem med drugim omenja, koliko je pretrpel s svojimi škofljani v dosedanji škofiji v Chioggi pri Benetkah in to zlasti v «nadvse žalostnih dneh ob koncu zadnje vojne, ki je strahotno divjala v vsej polezinski nižini in ki je porušila toliko cerkva». pri ljudskem izobraževanju. K aktivnemu prosvetnemu delu je treba pritegniti čim večje število članov, tako da bo naša prosveta v resnici množična in vseljudska! Zelo važna naloga je tudi pobiranje članarine; mnogo društev je zanemarilo pobiranje članarine in dostavljanje prispevkov Prosvetni zvezi. V tem pogledu so le redka PD, ki so to važno nalogo vzela resno. To vprašanje je mnogo važnejše, kajti zavedati se moramo, da more prosveta uspevati le, če ima vsaj najnujnejša sredstva na razpolago. Priti moramo do tega, da se bomo lah- V omenjenem pastirskem pismu novi nadškof manifestira tudi voljo, da sodeluje kolikor je mogoče, za dosego boljšega življenja. Nadalje pravi, da pozna trpljenje, v katerem živi del njegovih škofljanov, da sočustvuje s številnimi brezposelnimi, katerim želi pomagati. Novemu nadškofu smo že pred časom voščili mnogo uspeha pri človekoljubnem delu za izboljšanje položaja tisočev prebivalcev Goriške, ki žive v bedi in pomaj-kanju. Tedaj smo mu tudi pre-dočili, da je to mogoče doseči le, ako pride do enetnosti vseh poštenih ljudi. Zato ponovno voščimo, da bi se v znamenju svobode vesti in spoštovanja svobode mišljenja poživilo delovanje za dosego plemenitih ciljev ter da bi se dosegla zaposlitev vseh 11.000 brezposelnih delavcev naše pokrajine. Prav tako voščimo, da bi se želja po miru, ki jo je manifestiral tudi mons. Ambrosi, uresničila in da bi v resnici prišlo do prijateljstva in bratstva med vsemi narodi, kar bo v veliki meri pripomoglo k odstranitvi velike in pereče nevarnosti nove vojne. Prav tako voščimo, da bi se utrdilo prijateljstvo med Slovenci in Italijani in da bi se za vselej odstranili poslednji sledovi nacionalistične mržnje. V znamenju tega programa bomo mi nadaljevali z našim delom skupno z vsemi ljudmi, ki so dobre volje! SILVIO POLETTO Prijava dohodkov Opozarjamo vse interesente, da morajo prijaviti dohodke za tekoče leto. Cas za prijavo zapade zadnjega tega meseca. Kdor potrebuje pomoč pri sestavljanju prijave in izpopolnjevanju kompliciranih obrazcev, pisanih le v italijanščini, se lahko obrne za pomoč na Delavsko zbornico (Camera Confederale del Lavoro), ki ima svoj sedež v ulici 24. maggio št. 1 v Gorici, na Confederterro, ki ima sedež istotam, ali pa na krajevne podružnice v Tržiču, Ronkah, Gradiški in Krminu. ko sami vzdrževali z vsem, bodisi s članarino kakor z dohodki od prireditev. Zato je treba posvetiti mnogo važnosti finančnim vprašanjem. Doseči je treba finančno osamosvojitev vseh PD. Torej prosvetarji, vsi na delo, da bomo v mesecu marcu izpolnili delovni načrt glavnega odbora SHPZ in razdelili vse izkaznice ter s tem organizacijsko in gmotno okrepili naše prosvetno delovanje. Samo tako bomo pripravljeni prišli na delovno konferenco SHPZ, ki bo 6. aprila t. I. ob zaključku prve letošnje trimeseč. ne poslovne dobe in po enem letu zadnjega občnega zbora. Na tej konferenci bomo podali pregled celotnega delovanja ter si začrtali bodoče smernice kultur-no-prosvetnega dela, da bomo tudi v bodoče lahko nudili vsemu prebivalstvu potrebne duševne, hrane za njegove tetke borbe, za njegov obstoj in napredek! Kidričevo prizadevanje «a uravnovešenje cen in plač dpiehod po pod o?, olj u la g KROGL.IK Našo vas lahko prištevamo ki najmanjšim vasem naše občine. Toda kljub temu Kroglje niso zanemarjene od naše demokratične občinske uprave. Danes z veseljem lahko beležimo, da se je pri nas začela gradnja pralnice, s čimer bo delo našim gospodinjam veliko olajšano. Kje bi nam prebivalcem Krogelj pred nekaj leti, ko še ni bilo demokratične občinske uprave, padlo niti na misel, da bi nam občina lahko zgradila pralnico. Prejšnje občinske uprave so se na nas spomnile samo 'takrat, ko je bilo treba plačevati davke, da bi pa nam kaj nudile, o tem ni bilo sploh nikdar govora. Kaj jim je bila mor za na-ICrogeljčane. Danes pa tega ni več! Vsaj v tistih občinah ne, kjer je demokratična občinska uprava. Taka uprava skrbi tako za majhne vasi kot za tiste velike. Zato bomo tudi mi, prebivale. Krogelj, vsestransko podprli našo demokratično občinsko upravo v Dolini. Pepi »EVIN Ze precej časa ni bilo glasu iz naše vasi. Tokrat se kot dopisnik iz Devina moram dotakniti vprsišanja razsvetljave ceste, ki gre iz Devina proti železniški postaji. Ta cesta, ki je dolga skoraj en kilometer nima niti ene same luči, kar je zelo nerodno, posebno še v z mskem času. Vemo, da je občina imela namen postaviti luč na to cesto in, če se ne motim, so bili že lansko let„ in še prej pripeljani drogovi, ki so pa ležali tik ceste več mesecev. Mislili smo, da se bo z deli pričelo v kratkem času, toda še do danes o kakšnih delih za cestno razsvetljavo ni ne duha ne sluha Dokler so drogovi ležali tik ceste je bilo še kolikor toliko upanja, toda danes ni niti drogov več. Zakaj se ni postavila luč na itej cesti in zakaj so naposled še drogove odpeljali, nam ni znano. Ve mo le, da ta cesta, po kateri hodi vsak dan veliko število delavcev v Tržič in Trst, zjutraj na delo in zvečer spet domov, še danes nima luči. To pomanjkljivost občutimo posebno v zimskem času. Upamo, da bo občina uvidela potrebo razsvetljave te ceste ter bo poskrbela, da se do prihodnje zime postavi luč tudi na cesti, ki pelje na postajo. Dopisnik M. B. BOLJUNEC Pred kratkim se je pri nas ustanovila mladinska godba To je, v respici lahko rečemo, velik uspeh mladine iz Boljunca; saj se je morala skrbno in požrtvovalno pripravljati in delati. Ce danes obstaja mladinska godba v Boljuncu, je k temu veliko doprinesel domačin Stanko Zierjal. ki je posebno zadnje čase vložil veliko svojega truda. Mladinska godba v Boljuncu šteje kar 12 članov, 12 vrlih, pridnih in zavednih mladeničev. Svoj prvi nastelje imela doma. Na dan pusta je igrala po vasi ter pozneje nastopala na prireditvi oz veselici. Kako so danes ponosni Boljunčani na svoje mlade godbenike! Saj so tudi lahko, ker imeti svojo godbo v vasi, pomeni že dosti. Sedaj so Boljunčani neodvisni, kar se tiče godbe. Kot zgle da, mislijo Boljunčanke svoj praznik, 8. marec, lepo proslaviti. Za to priliko so tudi že zaprosile domačo godbo, ki bo za ta prazni.: prav rad veolje sodelovala. Novo ustanovljeni godbi želimo veliko uspeha v nadaljnjem delu. PREBENEG Ze 14 dni je tega, kar so titovske oblasti ukazale zapreti mejo med našo vasjo in cono B. Titovci prav dobro vedo, da ima večina naših vaščanov svoja polja onstran meje in da morajo zaradi tega, če hočejo svoja polja obdelovati, vsak dan čez mejo. Titovcev ne briga škoda, ki so jo s tem, da so zaprli mejo, prizadejali našim kmetom iz Prebenega. Prav te dni je treba pričeti s prvimi deli na popih, kar pa je bilo kmetom iz Prebe nega dejansko onemogočeno Kakšen vzrok je privedel, ti; fovee, da so izvedli ta ukrep ki je povzročil tolike škode' Prav radi bi vedeli, zakaj ji meja zaprta, še rajši pa bi vi. deli, da bi slednjo čim prej odprli in brez vsakih ovi dovolili našim kmetom, dl obdelujejo svoj skromen kot išček zemlje, ki jim je edini življenjski dohodek. Te , i a: morajo zavedati tudi tilo\ c$ ter naj vsaj tukaj pri nas ne izvajajo svojih terorist cn 'I metod. A. V. iz Prebenega II ŠTIVA&J Ker je zadnje dni v ■ vasi spet veliko govora stanovanjski hiši. ki jo misi; občina graditi, sem se zarad tega odločil, da napišem ne||||:| kaj vrstic. Ze vsem n »brežini | skim občanom je znano, daj se. gradnja te 'hiše vleče že neskončnost in na žalost vil dimo, da se še do danes prav| zaprav nič konkretnega n tj, Z ve. kdaj se bo z gradnjo končj no začelo. Malo upanja smd sicer dobili pred kratkim, k« smo videli občinskega inženi-l rja, ki je nekaj meril in gle dal na zemljišču, določenem za gradnjo hiše. Nekateri va-'ščani so se z g. inženirjem, tudi nekoliko pogovarjali ini jim je slednji med drugim tul di omenil, da bo nova stanovanjska hiša imela le štiri stanovanja in ne šest, kot je 2 pred časom sklenil sam < b-činski svet. .Stivane! ne moremo pač razumeti tega, kj-^tet ko in zakaj pride do takii izprememb. Vemo, da je bilaena, že stavljena potrebna vsotS[ere denarja za gradnjo hiše s a stimi stanovanji, sedaj p/terir, kar naenkrat le štiri .stanove z vanja... in še ta če bodo?:f°“£ Brezdomci iz Stivana odlučnonaro protestiramo proti takenrU^dl i ukrepu občine ter zahteva-^^ mo, da se v Stivanu čim pretoke zgradi že toliko obljubljens'a de stanovanjska hiša, toda ne čoiu le s štirimi stanovanji, mantstu, več jih mora biti šest kot jepift bilo pač določeno in sklenje-^* <* no v občinskem svetu. Misli'etls({j mo, da nam tu ni treba pou-f koi dar jati stanovanjske krize, ki je pri nas. Zaradi teg^pj.1^ naj občinska uprava poskrbiloje da se z gradbenimi deli prič-F Tr: ne čim prej, ter zahtevamoiip^ da se občina obenem drži tu d p di svojih sklepov. bliže -ko iz Stivana f.(J® dom. _____________________________Ji.o t puite ilerrj esne ’ojni IMMJVl Ko je Sturman Josip, znani ,‘uiln, titovski aktivist, zvedel °iane sklepih občinske uprave vadi / Dolini, je takoj organiziraj b°r ali, bolje rečeno, ukazal upo yee kojencem in vdovam padliHupral partizanov, ki prejemajo ti-fMio stih nekaj revnih Urie od tiyj1*' tovskih pajdašev, naj se takolijC| h podajo po vaseh dolinske ob da p čine ter pričnejo z nabma |^e,lc njem prispevkov za ponesre.uijp1 čene v Sloveniji. Ravno t akcije znana titovska aktivistka Ve dolinski občini celo zahtevale od neke vdove, da mora pri spevati nič manj kot 500 lih čeiš saj prejema pokojnino, iz Jugoslavije. Vdova pa j J m tej nesramni titovski jri- | I ganjački odgovorila, da ri dobila pokojnine že nad tri * mesece. S takimi metodami I I" nabirajo titovci «prostovoli- * ne» prispevke za nesrečne silil; P ljudi v Sloveniji, potem pa sfj na vse pretege hvalijo o svb\a 3 jih «uspelih akcijah za po,d m , kot moč». Naši ljudje dobro vedo,^ da se titovci poslužujejo vsekaj^ podlosti in teroriziranja. Ta-^ . ko so n. pr. titovci prišli po ^ lzi birat v Mačkovlje ter govo- a|: rili po hišah, da imajo nič Pa manj kot pooblastilo občine-^. z Titovcu Sturmanu pa gre zeDj^ 1 na živce naša akcija za pc , ' moč in ker ne more nič dru gega, sika svoj strup proli j 1 našim tovarišem ter jih spra j® šuje, če morda rabimo še de ,j narja za kavcijo. Med drugim je Sturman celo stavil vpra , . sanje našim tovarišem, kakdre-.J bodo prispevke oddali, . ker^* v Jugoslavijo ne bodo mogU^j iti? To je vsekakor više/ nesramnosti titovskega daša v dolinski občini. Mi fc’i ,, Pod .pa,],Slico ;SJ pa vprašali Sturmana kakd s on to ve, da ne bomo mogi' oddati svojih prispevkov pd . nesrečencem Slovenije?? At-im : je to že sklep titovskega šta"/ c ba v ul. Ruggero Manna T: i(l, * bpac gite V petek je bila dražba z3| gradnjo dveh stanovanjski!’! hiš v Domju, ki jih bo v pra?! kratkem času dala zgradit’! dolinska občinska upravaj Morda se bo kdo vprašal, pd'| sebno še kdo izmed dplib'i skih občanov, zakaj «e bastai obe hiši gradili prav v D°f mju. Občina smatra to za u | mestno, ker sta hiše namC'1 njeni izrecno za družine d®’I lavcev, ki so brez stanovaf nja. Ker je bilo določeno, d/ se stanovanja v teh hišah d »J jo delavskim družinam, 3*1 tudi. občina smatrala, d? najbolje če se te dve 'hi!| zgradita v Domju, ker je p&c\ Domjo najbliže mestu. To p’l zaradi tega da. delavcem treba delati dolge poti d1' doma. i i ilimozo, simbol miru in bratstva, bo danes nosilo milijone in milijone žena v svetu 8. MAREC iiru zn il: žena Tradicionalno vejico mimoze, simbol miru in enotnosti, bodo na dan 1. marca nosili milijoni žena. Ta vejica pomeni tudi precetek , o-mladi ter srečnejšo hudožmst. Tržaške žene, ki bodo na dan 8. marca združene v praznovanju tega praznika z ženami vsega sveta, se kot matere in žene prav dobro zavedajo, da pomeni borba za mir istočasno tudi zaščito njihovih družin ter otrok. Ta dan bodo še tesneje združene v mislih s sestrami v coni B in v Jugoslaviji, ki ječe pod knuto Titovega terorja z željo, da bi čim pre.ie prišel tisti dan, ko bodo skupno z njimi praznovale ta velik praznik, združene v bratski povezanosti z veliko družino 135 milijonov žena, ki so vključene v Mednarodno demokratično zvezo. ZDZ poziva na ustvaritev široke fronte za obrambo miru naših otrok, za uveljavljenje mirovne pogodbe, ki zagotavlja združitev obeh con ter ustanovitev STO, ki je edini porok državljanskih pravic Slovencev in Italijanov in ki bo zagotovilo delo in srečo za vse prebivalstvo. 8. marec naj bo tisti dan, ko se bodo združile vse žene ne glede na svoje »etsko ali politično prepričanje v skupnem naporu človečanske so- nielika fronta žena, enotna in odločna, bo edina mogla preprečiti, da ne bo postalo naše Ozemlje cona mednarodnih sporov in vojn. Iskra, ki bo ukresana v Trstu, naj bo tista, ki bo vzbudila v vsaki ženi željo po miru v korist njihovim o-trokom. Na dan 8. marca, naj se visoko dvigne glas tisočev in tisočev žena, da se v svetu zagotovi in ohrani mir. 8. marec 1952 naj združi vse žene, da se ustvari nov in pravičnejši svet, ki bo porok srečne in lepše bodočnosti naših otrok. Glavni odbor Zveze demokratičnih iena STO Branimo mir, naj večjo dobrino, da bomo svojim otrokom lahko nudili srečno in brezskrbno življenje TOV. MARINA praznuje 50-letnico Vse svoje življenje je posvetila borbi za pravice delavskega razreda Udarnosti. ZGAJAJMO OTROKE zdravi narodni zavesti! t je < bj _____________________________ mo- ka-eitete in polne odgovornosti ikiii~°lžnostt vsake matere do , otrok. Med vsemi temi pa Dineua, ki ji nekatere slovenske ■ otapre tu v Trstu marsikdaj še-i etaJ° le premalo painje. V ‘hfi imamo vzgojo otrok v y , erirtem jeziku, v ljubezni do ino-rte zemlje, narodnih tradicij, i ,,«oue zgodovine, literature, , ' i iiosti — skratka — u zdra-čn narodni zavesti, ki nas uči imUPiti to, kar je naše, ter spo-■va-,ati ono, kar je drago dru-'•'Vodom. Le takšna zdrava J,j,a2a zavest je vredna pra-enp. demokrata, ker koristi lane .d ljudstvu, obenem pa ...fVe zavest prijateljstva in a do ostalih, zlasti so-c U*1 narodov. Vsak drugačen nje-‘°s do lastnega in drugih na-islivrtVI ne le v kvar mirnemu „.t v “ temveč škoduje kon-‘ou .koncev predvsem svojemu ize,' narodu in njegovim eg>rnirn koristim. _v,:,®ra*Anje zdrave narodne ru'j. je je še posebne važnosti Tič\ Trstu, kjer razni tuji impe -nOii' sejejo narodno mrinjo, prajo diskriminacijsko pott-‘u o škodo Slovencem, netijo pizern in umetno ustvarjajo ‘'narodni kosmopolitizem. 4 ■ to sl Ufi tujim imperialistom domačim vladajočim razre-—o v to, da odvrnejo pozornost ■oonega Ipudstva od perečih Kproblemov ter ga od njegove borbe pro-nJ.ni ih izkoriščanju. Zato je apruilna usmeritev v tem po-važna ne le iz razloga °dhe ohranitve, marveč tudi ]"di Pravilne usmeritve spierà', oorbe delovnih množic. poLSe prečesto smo priča, da llihhn. ,e matere podcenjujejo ,n lPrašanje ali pa ga celo zane-češ saj ni važno, v . ,—anje ali pa ga celo zane-°- deš saj ni važno, v tiv„ em jeziku dobi otrok do-koJii vzEO]o, kakšno šolo obt-v, ^aj dita itd. Ne zavedajo ° o»n rau i » vah ljudske demokraci- okupacijo našega ozemlja -a Jf Pa ta problem še pinole ..j zaostril. Dobro pla-iri i 00'Sio-ameriiški vojaki so' -a a®*Veta nevarna izkušnja-ktf' ?.Jti v njih denarju vidi-ei[,je?ltev toliko malih vsak-gbJf'-’ nujnih problemov. Ta e/ na rana se širi iz mesta aj'ojY^^elje z vedno večjo fc'ej00. Marsikatero dekle ko *Prva sanja o bogastvu »P km 1 Pbkraj morja —- toni žj alU, prekmalu, jih real. Nt-vm jienje privede do po-:a 'f drugih spoznanj a, Prstu obstaja poseben ■ kjer izdajajo tukajšnje Pacijske oblasti neke ■ te. izkaznice dekletom, s Parimi lahko obiskujejo zabavne prireditve, ko- pališča, klube itd. Njih obnašanje sicer kontrolira ženska policija, ki, če se ji zdi umestno, tudi primora ta dekleta, da si nabavijo posebne knjižice, s katerimi so podvržene občasnim zdravniškim pregledom in so registrirane kot javne prostitutke. Ta dekleta lahko . vidimo vsak večer, ko se zbirajo na trgu pri Zelenem mostu, kjer jih že čaka kamion, da se peljejo na Opčine a'li kam drugam. Težko je označiti število prostitutk, ki so redno javljene na policiji, 'kajti razne javne hiše si prostitutke izmenjavajo z drugimi javni-. mi hišami Italije, vendar pa lahko računamo, da je njih število preko 5000. Število neprijavljenih pa lahko računamo okoli 2000. V glavnem lahko ločimo to . bedno kategorijo žena na tri skupine. V prvo spadajo one, ki žive v javnih hišah in jih izrabljajo 'lastniki teh hiš, katerim pripada določen odstotek ,ti pa so dolžni plačevati davke oblastem. Drugi vrsti pripadajo one, ki si iščejo kliente same na že znanih shajališčih, kot n9 pr. po določenih ulicah, v bližini vojašnic, v raznih barih, na o-bali ob prihodu parnikov itd. V tretjo kategorijo spadajo' vse one, ki se 'bavijo s prostitucijo na razne druge skrivne načine, posečajo hiše tajnih snidenj, kjer so' običajno zapletene najemnice istih, so. rodniki i. dr. Ta kategorija ni podvršena nikaki kontroli. Ne samo, da prostitucija u-ničuje mlada dekleta, ki bi lahko postala koristni člani človeške družbe, marveč ima, zle posledice na vso okolico, posebno še na mladino, ki se kreta v takih' predelih -mesta in ki željno vsrka vase to zastrupljeno in kvarno moralo. Ta mladina opazuje in razume mnogokrat več kot odrasli, se med seboj razgo-varja in prenaša od enega na drugega. To pa je neizogibno, če pomislimo, da so prisiljene živeti v enem samem prostoru od štiri do šest, mnogokrat pa še več oseb vsake starosti, zdravi in bolni. Lahko si mislimo, kakšna je vzgoja teh otrok, ki se kre-tajo in žive v teh predelih mesta, Da rešimo ta težki problem, ki ima tako kvarne posledice na doraščajočo mladino in vso ostalo družbo, ni dovolj zapreti razne kavarne, bare ali ustanoviti žensko policijo. V Italiji so več kot dve leti diskutirali o iakozvanem «Merlinovem zakonu», kateri bi odpravil javne'hiše in pre; prečil na ta način izrabljanje prostitutk po lastnikih raznih javnih hiš. Kljub podatkom, ki dokazujejo, da se je v Franciji zmanjšalo število spolnih bolezni potem, ko so zaprli javne hiše, niso privedle v Italiji te diskusije do nobenega dokončnega zaključka. Ta problem bo rešen le takrat, jt<"> bo zavladal nov družbeni ted, ko bo oblast v rokah ljudstva, SONJA KOTIČEK ZA NASE HAJMLAJSE PRIJATELJE nrvomoe Kadar nam je najtežje ali kadar nam je najlepše pri srcu, je misel vedno pri tebi — mama. Pri tebi je najvarnejše, toplo in prijetno zatočišče. Vse Tvoje misli, vsa Tvoja dela so posvečena nam, vašim otrokom. In, to v strahu trepečete pred nevarnostjo nove vojne ter se z vsemi silami borite za mir, vemo, da je to iz bojazni pred uničenjem, pred smrtjo, pred izgubo svojih najdražjih. Drage mamice, tudi mi, vaši mali otroci, vam bomo z vsemi svojimi, čeprav šibkimi silami pri tem pomagali. Prizadevali si bomo, da bi postali še pridnejši učenci v šoli in dobri tovariši v življenju. S svojimi drobnimi rokami bomo zajezili krivici pot, da ne bo mogla razrušiti naših toplih domov in nam odvzeti naših dragih mamic. Ljubljene mamice, postati hočemo vaši vredni sinovi in hčere. Pionirka vošči mamici za 8. marec PRAVLJICA 0 MEDVEDU IN LISICI Ta skrivnostna Glinščica Slap Glinščice pri Botaču Glinščica izvira pod Klancem. Teče -proti Dragi in Botaču. Malo naprej od Botača ima globok prepad. To je znameniti slap v Glinščici. Ce gremo naprej vidimo naravno u-metnost. Ta umetnost je taka: Skalovje je zdolbeno od \ e-likih voda. Tem vdolbinam pravimo viri. Teh je mnogo, Vsak ima svoje ime, katero so dali naši predniki. Takole se imenujejo ti viri: Veliki su-pet, Mali supet. Srednji supet. Velika struga, Miza, Stolica, Zagozda, Veliki bedenj, Krožnik, Plavnik, Mali bedenj, Mala struga, Kotel, Letifica, Sekira in Lopatnik. Te vire poznajo skoraj vsi prebivalci okoliških vasi. Vire poznajo tudi plezalci iz naše okolice, zlasti pa iz mesta, ki kaj radi prihajajo na nedeljske izlete Spisal pionir Drago iz Boljunca UGANKE Ce nimam sem kregan, če imam sem tepen. Od zunaj ga ni, od znotraj pa je votel. Skozi zaprto okno je skočila, nobene šipe ni razbita. Rešitev: eqopoAs - UEJjS - 0A3JP 0A0l|3JQ * * * Kedor svoj narod zataji, ostro ga sodi. Sram te bodi. Kedor svoj narod sramoti, ta v moško družbo naj ne hodil Nekoč sta se srečala medved in lisica. Sla sta v gozd po hrano, ker sta bila zelo lačna Hodila sta in hodila tri dni in tri noči. Zgubila sta se in ničesar nista našla. Nazadnje sta zagledala lučko in, ko sta prišla bliže, sta videla, da je tam hišica. Ko prideta do hišice, potrkata na vrata. Gospodinja jima odpre in se medveda zelo ustraši. «Ti me boš pa še pojedel!» zakliče vsa prestrašena. «O, ne, ne bom vas pojedel», pravi medved, «samo noter naju pustite. Zebe naju». Gospodinja pa pravi: «Kam te bomo dali, ko si tako velik?» Medved pa prosi: «Kar v sobi boste malo slamice nastlali tom bova spala». In res so jima slamice nastla li. Gospodinja jima je celo ka vico skuhala in kruha nadrobila. Ko sta se nasitila, sta legla k počitku. Medved je hitro zaspal, lisi ca pa je bdela. Čakala je, da bi šla gospodinja spat. Ko je bilo vse tiho, je vstala in Sla v kuhinjo ter iskala kaj za pod zob .Pa je imela smolo, ničesar ni našla. Nato je šla v shrambo, kjer je za vrati našla ve- NASI PIONIRJI in kulturno delo Priznati moramo, da naši pionirji, čeprav majhni, veliko pripomorejo k dvigu našega prosvetnega dela, V vsaki vasici, da se le najde dober tovariš ali tovarišica, ki ima veselje do dramatike, petja ali glasbe, že ima okoli sebe skupino hvaležnih in navadno tudi marljivih in nadarjenih 0-trok. In kaj je lepšega, kakor delati z otroki. Včasih ti tudi ponagajajo, to je res, a končno le uvidijo, da je v njihovo korist, če s svojim delom uspejo.....>- Priznati moramo, da so naši pionirji izpolnili dobršen del naših kulturnih prireditev. Ud posameznih prireditev u domačem kraju do centralne pionirske prireditve v dvorani Avditorija. Poleg tega sodelujejo skoro pri vseh predstavah ter nam s svojimi drobnimi glaski segajo prav v srca. Tudi za proslavo 8. marca so pionirji pridno na delu. Prepričani smo, da nas bodo tudi tokrat prijetno presenetili. Z. K. lik lonec medu. Vsega je poli zala, nato pa se vrn la na svojo slamico in zaspala. Ponoči se ji je med cedil iz gobčka. Zjutraj vstane gospodinja in gre v shrambo. Pogleda tuoi a-vrata in vidi prazen lonec. Teče v sobo in reče: «Kdo je pojedel med?» Lisica se takoj oglasi: «Medved,» Medved pa pravi: «Ne, jaz gioisci pojedel!» Lisica se pa še nadalje zadira: «Da, medved ga je pojedel, medved in nihče drugi!» Medved se brani in pravi: «Lisica, lisica ga je pojedla!» Gospodinja veli nato medvedu, naj vstane, nato pregleda slamico pod njim, toda ta je bila čista. Nato je spodila z ležišča tudi lisico, toda slamica na njem je bila polna medu. Vsa jezna zgrabi lisico, jo pretepe in vrže na sneg, medvedu pa pravi: «Ti pa le ostani pri nas. Ko bo sonce posijalo in bo bolj toplo lahko poj-deš. Ce boš spet lačen, kar pridi k nam!» Nato mu je skuhala še zajtrk. Ko je odšel iz hiše, je na snegu srečal lisico in ji rekel: «Tebe nič več ne maram zato, ker si tatica in lažnjivka!» Otroci pri igri premagala use nevšečnosti, pogumno je odgovarjala na vse udarce in s tem dokazala svojo trdno vero. Sovražniki niso izrabili nič iz njenih usi, ni klonila pred njimi in, čeprr 1 je jok včasih silil v grlo, ga je zadušila, počakala je noči, da je na trdem lesenem ležišču dala duška svojemu trpljenju. Po zlomu fašizma se povrne zopet v Tt st, kjer vodi naše ljudstvo drugo borbo, borbo proti nemškemu okupatorju. Marina poseže tudi vanjo. Na;-prvo pomaga podtalno reorganizirati partijske in druge množične organizacije, kasneje se odpravi v hribe, kjer sodeluje z vso unamo pri formiranju brigade Fontano1. Kot tovariše Kolariča. Fachina in Srebrniča so titovski voditelji tudi Marino, ki je bila prežela inter-nacionalistične zavesti, očtto in prikrito sistematično ovirali pri delu. Po maju 1945. jo celo pošljejo iz Trsta na delo v Ajdovščino in Istro. Dogodilo pa se je, da so demokratičv ■> žene Trsta zahtevale njeno vrnitev, čeprav so se titovci izgovarjali ,da je njena navzočnost potrebna tam. kamor so jo bil 1 poslali, Končno so tržaške žene zmagale in Marina se je spet vrnila med nas. Se danes vidijo titovci v Marini veliko oviro pri svojih lažeh in klevetah, ki so naperjene proti naši Partiji, ker na tisoče in tisoče delavcev in žena Trsta in podeželja čuti, da je na strani naše Partije, kjer se Marina dosledno bori. začrtana pravilna pot za vse. Marija Bernetič-Marina bo imela 14. marca t. I. 50 let. Več kot 30 let svojega življenja je posvetila delavskemu gibanju, pod zastavo komunizma in proletarskega internacio-nalizma. Je sposobna tovarišica, cenjena in stvari predana: velika priljubljenost, ki jo uliva Marina med množicami pa je posledica njenega dobrega srca ter razumevanja potreb ljudstva. Ob priliki njene 50-letnice smo ji dolžni posvetiti vsaj teh par besedi v znak priznanja, kljub njeni skromnosti, ki odklanja sleherno pohvalo in želi, da se o njej sploh ne govori. Prepričani smo, da bo vsak trenutek svojega življenja, ki naj bi se podaljšalo z vrsto dolgih let, posvetila kot doslej za to, da zmaga stvar miru, pravice in bratstva. Ločitev zakona je končno prišla v zakonodajo skoraj vseh Iržav na svetu. Ta postopek je prepovedan le v Italiji, Vatikanski državi, v Španiji in še v nekaterih majhnih južnoameriških državah. SZ je tista država, kjer najmanj uporabljajo ločitev, dočim je v ZDA največ ločitev na svetu: ena lo čitev na 20 porok. Vsi bogati državljani se praktično lahko poroče in ločijo kolikorkra hočejo. * * * Kot je bilo sklenjeno na Izvršnem odboru v Sofiji in Bei-linu je MZDZ izvedla akcijo pir OZN, naj se čimprej preneha z vojno na Koreji ter za sklenitev miru med petimi velesilami. 18. januarja je delegacija ZDZ pod vodstvom Fr. Leclercq, ki je nadomeščala bolno M.me Cotton, in Monike Felton intervenirala pri OZN. Ker pa delegacije ni hotel sprejeti Ra- dula Nervo, predsednik generalne skupščine, marveč nek njegov namestnik, mu je Fr. Leclercq poslala pismo, v katerem je predložila referat Ma~ dame Cotton, Fak Den Ai, resolucijo Izvršnega odbora v Sofiji ter referat Cottonove c Berlinu. Obenem je še enkrat odločno zahtevala, naj se ne mudoma prekine s sovražnostmi na Koreji. * * * Od Iz. do 1*\ aprila 1952. bo na Dunaju mednarodna konferenca za zaščito otrok, katere se bodo udeležile predstavnice vseh držav ter znane mednarodne osebnosti, ki jim je to vprašanje zlasti pri srcu. * * * ZDA so odklonile češkoslovaškim staršem vrnitev njihovih otrok, ki so bili med vojno odpeljani v Nemčijo od SS. Nacisti so hoteli iz teh otrok napraviti prave nacistične zveri. Ameriške oblasti v Zahodni Nemčiji nadaljujejo z delom Hitlerja kljub odločnim protestom staršev, ki hočejo dobiti nazaj svoje otroke. STRAN 4 8. MARCA 1952. PA TAM ALI SO SE DOHTARJI PREOBLEKLI? — Res čudno da so postali liparji prav ob priliki svojih zadnjih «pustnih redut» nekam zelo «delavsko» nastrojeni. Kaj jih je pičilo, da so začeli, prvič v zgodovini njihovih «borb za slovenstvo», kar nenadoma pisati tudi o delavskih oblekah in preprostih ženskih volnenih oblekah, ki so se pojavile — čudež vseh čudežev — na zadnjih liparskih pustnih plesih. Verjetno so hoteli dati svojim salonskim «borbam» videz večje demokratičnosti. Ali pa se je morda kdo izmed dohtarjev celo preoblekel v delavsko obleko, da bi zgledali, ti njihovi «družabni večeri» bolj ljudski. Ob pustnem času je pač vse mogoče, saj so se nekateri ljudje celo preoblekli za to priliko v ško-je, mašnike, ministrante in moški so se našemili z žensko obleko. Zaradi tega ne bi bilo prav nič izrednega, če so si tudi liparji dovolili podobne šale, kar se tiče delavskih oblek. Pomislite vendar, kako vèlL~ ko «milost» so izkazali liparski Skrici delavski obleki, ki se je — kot piše «Demokracija» — lepo skladala z meščanskim smokingom in preprosta volnena ženska obleka, ki se je dostojno odražala med večernimi toaletami in dekolteji. Ali ni to do srca ganljivo? Zakaj pa niso bili liparji tako «delavsko» nastrojeni takrat, ko so izkazovali svoje plesalske zmožnosti z zamotanimi figurami modernih plesov v dvoranah hotela «Excelsior»? Eh, kaj se hoče, takrat ni bil še pust in liparji so dobro «po-gruntali», kako bi se počutili n. pr. zavezniški oficirji že ob samem pogledu na delavsko obleko ali na preprosto žensko volneno obleko. Kdor zna, zna! Le škoda za liparje, da slovenski delavec in kmet nista tako naivna, da bi jih liparji lahko kar čez noč prepričali o svoji nenadni «ljubezni» do delovnega sloja. LEPA «JAMSTVA» — Titofa-šisti se zelo jezijo nad Sovjetsko zvezo, ker noče ničesar slišati o barantanju med Titom in Degasperijem. Na vsa usta se pridušajo, da pomenijo zadnji Titovi predlogi «uveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo» in da so bili prav oni vedno za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO. Prav nič jih ne moti, da je to njihova, deveta ali celo deseta «linija». Barantanje z našim Ozemljen skušajo prikazati titofašisti kot «jamstvo, ki ga formalno spoštovanje določb mirovne pogodbe ne more nuditi». Le na ta način — kvakajo titovci — bi STO zaživel. Hvala lepa za taka «jamstva». Sri leta bi nas mikastili Scel-bovi «celerini», naslednja tri leta pa Rankovičevi udbovci. Načelnik policije bi bil državljan neke tretje države, recimo Amerike ali Anglije. Tržaška ustavodajna skupščina pa bi prav lahko ves čas «drnjohala», ker bi za «poživitev» STO najboljše skrbel ali Titov ali pa Be-gasperijev guverner. Ne, takih «jamstev» si prav gotovo ne želi noben Tržačan in celo najbolj vneti titovci imajo pred takimi «jamstvi»~ resne pomisleke. Pri tem ne bi izključili niti titovskega pisuna, ki se je podpisal v «Primorskem» od 5. t. m. z «D. H.». Ce je že tako zaverovan v «socializem». ki se gradi v Jugoslaviji in bi ga rad naprtil tudi Tržačanom, zakaj se pa tako krčevito tišči v Trstu? NASVETI BRALCEM Vprašanje: H. A. iz Božičev vpraša ali imajo žene-delavke, ki so dopolnile 55 leto starosti, pravico do pokojnine, ki jo izplačuje zavod za socialno skrbstvo (Istituto Nazionale della Previdenza Sociale). Odgovor: Sedanje zakonske odredbe določajo, da ima pravico do zadevne pokojnine za starosti žena, ki je dopolnila 55 leto starosti, če je plačevala v razdobju od 'leta 1926 in dnevom, ko je dopolnila 55 Jet, vsaj približno eno in pol leto prispevkov za socialno zavarovanje in je vpisana v socialnem zavarovanju najmanj 15 let. Ce je bila n. pr. žena zaposlena od 1926 do 1928 in je leta 1951 dopolnila 56 leit, ima pravico do pokojnine. Predložiti pa mora prošnjo, opremljeno z vsemi potrebnimi listinami. Vprašanje: delavec iz ILVE vpraša pojasnila glede družinske doklade za otroke. Odgovor: Oče, ;k'i je zaposlen v industriji kot delavec ima pravico do družinske doklade za otroke, dokler ne izpolnijo 14 let. Družinska doklada pa mu pripada tudi še do 18 leta starosti sinov ali hčera, ako lahko dokaže, da slednji, v primeru zaposlitve, ne prejemajo več kot 2000 lir mesečno in da nimajo nikakih drugih dohodkov, ki bi presegali to vsoto. Ce pa obiskujejo otroci višjo srednjo šolo ali univerzo, ima oče pravico do družinske doklade, dokler ne izpolnijo 21 leto starosti. V obeh primerih mora seveda vložiti prošnjo pri zavodu za socialno skrbstvo. Za priznanje družinske doklade do 14 leta starosti otrok ni treba vlagati prošnje, ker zadostuje družinski list, ki ga mora predložiti delodajalcu. LUCCHESI ALCEO INTERVENCIJA TOV. MORANE IN KOŠUTE PRI OBLASTEH VIJ mora resno pristopiti k ureditvi vprašanja vrtcev Potek razgovora pri polk. Fodenu - Obravnaval se je problem otroških vrtcev v središču mesta, Zg. Kolonji, Rocolu, Proseku, Križu, Božičih in drugod Ze pred poldrugim mesecem sta se zglasila tov. Bidovec-Morana in obč. svetovalec Justo Košuta pri polk. Ingallsu ter kasneje pri gdč. Taverna, katerima sta obrazložila stanje in -potrebe slovenskih otro. ških vrtcev. Pri ponovni intervenciji pred 14 dnevi ju je polk. Ingalls napotil k polk Fodenu, s katerim sta imela v sredo 5. t.m. razgovor; sestan ka se je udeležil tudi polk Marshall, Kot prve sta omenila otroške vrtce v naši zgornji okolici, in sicer vrtec v Križu, ki se nahaja v enem samem šolskem poslopju in katerega obiskuje 65 otrok. Poudarjla sta, da je zaradi nekega predpisa, ki določa, če je otroški vrtec nameščen v enem prostoru, da ne glede na število otrok ni mogoče namestiti dveh ali več učnih moči ter da je zaradi tega nameščena le ena strokovno usposobljena učna moč, kar je odločno premalo za toliko o-trok. Polkovnik Marshall je odgovoril, da razume težak po. ložaj in da bo gledal, da se to vprašanje pravilno uredi. Ko sta mu tovariša iznesla zahtevo prebivalstva, da se zgradi v Križu novo šolsko poslopje, kjer bi bile lahko nameščene vse slovenske in italijanske šole, je pa dejal, da 'je to težje vprašanje, ker jé v zvezi s finančnimi sredstvi Nadalje sta omenila otroški vrtec na Proseku-Kontovelu, za katerega je prijavljenih 120 o-trok in glede katerega so starši že večkrat intervenirali pri pristojnih oblasteh ter zlasti pri ' prof. Sciolisu. Poudarila sta, da bi se dalo to vprašanje začasno tako rešiti da bi se namestil vrtec v šolskem poslopju, kjer se nahajajo se daj tri družine, od katerih dve nimata s proseško šolo nič o-praviti. G. polkovnik je obljubil, da bodo otroški vrtec čim prej namestili v šolskem poslopju, s čimer bo vsaj začasno rešeno to vprašanje. Ko sta mu iznesla vprašanja otroškega vrtca v Gropadi-Pa-dričah, kjer sta v šolskem po elopju na razpolago dve učilnici in za katerega je prijavljenih okoli 30 otrok, je dejal, da je finančno vprašanje ki ga bodo skušali čim prej po voljno rešiti. 'Nadalje sta se dotaknila vprašanja slovenskega otroškega vrtca v Božičih za katerega so v novem šolskem poslopju že prostori na razpolago ter omenila, da gre le za to, da šolske oblasti namestijo učno moč. G. Mars- hall jima je odgovoril, da bo v prihodnjem šolskem letu otvorjen slovenski in italijanski vrtec, Glede otroških vrtcev v samem mestu in v dolnji okolici pa sta predvsem omenila potrebo, da se čim prej zgradita v Rocolu in v Podlonje-rju šolski poslopji, v katerih bi 'bila nameščena tudi otroška vrtca, ker so otroci primorani hoditi tudi pol ure daleč v šolo. Glede 'tega vprašanja je dejal, da bo skušal čim prej rešiti vprašanje vrtcev samih, da pa je glede gradnje novih šolskih poslopij težje. Dejal je celo, naj bi začasno hodili otroci iz Roccia v ul. Donadoni. Ko je nato tov. Morana takoj postavila vprašanje ali bo torej otvorjen vrtec v ul. Donadoni ali ne, ji je g. polkovnik odgovoril, da sedaj šele proučujejo vprašanje, kjer bi našli primeren prostor, da bi združili predlog glede ustanovitve otroškega vrtca v ul. Donadoni in v ul. Sv. Frančiška ter da bi se u- stanovil en vrtec v središču mesta. -Nadalje sta postavila zahtevo, naj, se otvori otroški vrtec v Zg. Kolonji, za katerega je bilo lani prijavljenih 35 otrok. Omenila sta tudi, da prihaja dnevno v novo. šolsko poslopje 15 italijanskih otrok iz središča mesta ter da bi morale šolske oblasti predvsem gledati na to, da se najprej zadosti potrebam tamkajšnjega prebivalstva. G. polkovnik jima je obljubil, da se bo pozanimal Ko sta tovariša iznesla, da je vprašanje’ otroških vrtcev eno izmed glavnih vprašanj, od katerega je odvisen razvoj šole ter da bo na ta način predvsem pomagano materam delavkam in kmeticam, ki so ves dan zaposlene in velikokrat nimajo kam oddati svoje otroke, sta ima g. polk. Foden in g. polk. Marshall obljubila vso pomoč. Važno je sedaj e-dino to, da ne ostane pri obljubah ter da se dokončno resno pristopi k ureditvi tega vprašanja. Progo Trst-P rose k naj prevzame občina Sestanek na Kontovelu zaradi poviškov "La Carsica,, V velikem številu -so prišli Prosečani in Kontovelci v ponedeljek zvečer na sestanek, ki je bil sklican na Kontovelu za obravnavanje važnega vprašanja novih poviškov cen avtobusnega podjetja «La Carsica». V teku diskusije, ki je bila dokaj živahna in v katero je poseglo večje število vaščanov,, ki se dnevno poslužujejo avtobusov navedenega podjetja, so prišle na dan zanimive stvari. Tako se je n. pr. lastnik podjetja pred šestimi meseci obvezal, da ne -bo novih poviškov, če mu VU nakaže potrebni bencin ter dovoli, da poviša cene nedeljskim vožnjam. VU je sprejela te zahteve in kljub temu je lastnik podjetja Božič pred par tedni zopet povišal cene vožnjam v delavnikih kakor tudi tedenskim abonèntom. Nadalje so vaščani protestirali, ker so vozni listki tiskani, samo v italijanščini, kljub temu da so potniki v pretežni večini Slovenci. Se posebno značilno pa je dejstvo, da je cenik dvojezičen. Slovenski lastnik podjetja se torej spomni na Slovence samo, ko gre za povišanje cen, drugače so mu seveda deveta briga. Prebivalci obeh vasi so pri- šli končno do zaključka, da mora avtobusno progo Trst-Pro-sek prevzeti v svojo režijo tržaška občina. V tem smislu je bila tudi odobrena resolucija, ki jo bo delegacija vaščanov predložila merodajnim oblastem. Rešitev problema avtobusne zveze med Trstom in Prosekom, ki jo predlagajo prebivalci obeh vasi, bi bila nedvomno v korist ne samo prizadetim potnikom, marveč tudi občinski upravi. SLOVENSKU-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo 26. marca t. 1. ob 20. uri v Avditoriju PEVSKO - GLASBENI KONCERT Ves izkupiček je namenjen za prizadete od snežnih zametov v Sloveniji. OBVESTILO UREDNIŠTVA — Tov. Gruden Franc, Samatorca: Prejeli smo vaš zanimiv dopis o sedanjem položaju kmetov. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki, ga bomo objavili prihodnjič. JAVNA DEBATA MED K. P. IN INDIPENDENTISTI Kdor je za STO podpira stališče SZ (Nadaljevanje s 1. strani) ta glede tržaškega vprašanja in dejal, da je to manever za čim prejšnjo izvedbo barantanja. Naša Partija se temu predlogu upira, ker je v interesu Vojne in anglo - ameriških imperialistov. Naša Partija nadaljuje svojo borbo za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, za imenovanje guvernerja, odhod vseh čet in združitev obeh con. Samo s takim stališčem lahko rešimo naše mesto pred katastrofo in pred grabežljivostjo Tita in De Gaspe-rija in mu zagotovimo mir in blagostanje. V svojem petnajstminutnem odgovoru se je g. Giampiccoli le branil pred obtožbami, ki jih je iznesel naš govornik. Njegova o-bramba je bila dokaj mučna celo za njegove najbolj razvnete pristaše, ki so skušali izzivati incidente in najbrž napraviti tako, da bi bila debata prekinjena. G. Giampiccoli je tudi v svojem odgovoru dokazal, da indipenden-listični voditelji nimajo nobenih ragumentov. Tako je dejal, da se oni ne borijo proti vojaškim u-krepom VU, ker je «neumestno», da so se izmikali v razgovorih za VEČINSKE SKUPINE SO ZA POVIŠANJE NAJEMNIN Edini izhod za Tržačane je uveljavitev mirovne pogodbe Župan noče pristati na akcijo za pomoč prizadetim po zametih Vsa seja prejšnjega petka je bila uporabljena za razpravljanje resolucije proti povišanju najemnin, katero je v imenu komunistične skupine 'predložil in tolmačil tov. Radich. V tej resoluciji je bila postavlje-na zahteva, naj 2VU prekliče ukaz št. 18, s katerim je bilo odrejeno povišanje najemnin; nadalje se zahteva nadaljnji odlog prisilnih izgonov za dobo enega leta ter imenovanje posebne delegacije občinskega sveta, ki naj bi ZVU obrazložila utemeljenost gornjih zahtev. Tov. Radich je v svojih izvajanjih poudaril, da je bila ta zadeva obravnavana že 4. de cembra, predno je bil v Rimu sprejet zadevni Zakon, ki je bil nato raztegnjen na naše ozemlje. Tedaj so se svetovalci večine izgovarjali, da ni treba intervenirati, češ saj še itak ni izdan zakon. Ko pa je zakon izšel, pa župan ni hotel sklicati občinskega sveta, da bi tedaj preprečili njegovo razši- Po treh tednih enotne agitacije tiskarskih delavcev, je bil v Stabilimento Tipografico Triestino dosežen sporazum glede izrednega dela ob nedeljah. Za izredno delo bodo prejemali povišek 150 lir na uro. Pomembni uspeh delavcev je nedvomno sad enotne In odločne akcije, s katero so delavci upognili trmoglavost delodajalca. *** Cim se je razširila v našem mestu vest, da nameravajo predvajati zloglasni film «Romei, lisjak puščave», ki poveličuje vojne pustolovščine nacizma, je tajništvo Tržaškega odbora miru takoj ravzelo odločno stališče. Merodajnim oblastem je bilo poslano protestno pismo z zahtevo, da se prepove vsako eventuelno predvajanje sramotnega filma, ki je izzival po vsej Italiji veliko ogorčenje. V več mestih je bil tudi prepovedan. *** Delavci iz vseh večjih tržaških tovarn in podjetij so poslali grškemu poslaništvu v Rimu protestna pisma proti zločinski obsodbi skupine grških demokratičnih borcev za mir in svobodo. Sličen protest je poslalo tudi tajništvo Zveze enotnih sindikatov, v katerem zahteva oprostitev tov. Beloyannisa in vseh ostalih. je tudi v torek zvečer odpravila v svojo sobo. Nihče izmed družine ni opazil, da se je pozneje oddaljila iz hiše. Nekaj minut čez polnoči je privozil iz Trsta brzo-vlak. V bližini kilometra 22. je strojevodja opazil, da leži preko tračnic neka oseba. Zaradi velike brzine ni seveda mogel preprečiti nesreče. Kolesa vlaka so popolnoma razmesarila truplo dekleta, ki šo ga identificirali šele nasldenje jutro. Pravi vzrok tragičnega konca mladenke bo ostal verjetno za vselej skrivnost. * * * Rok za obvezno zatiranje borovega prelca je bil podaljšan do 15. marca t. 1. Kršitelji odločbe bonskega predsedstva, ki nalaga lastnikom dreves, da v tem roku uničijo škodljivca, bodo Kaznovani po zakonu. Razkuževanje pa bodo opravili nameščenci civilne policije in to na stroške lastnika. *** V dneh od 28. februarja do 5. marca se je v tržaški občini rodilo 52 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 75 oseb, porok je bilo 38. ritev na cono A. Razkrinkal je svetovalce večine, ki se zavzemajo za uveljavitev vseh italijanskih zakonov v Trstu, bodisi da so doibri ali slabi; toda hih-če od njih se ni zavzel zato, da bi bila uveljavljena tudi zakona od 10. 4. 1947 in od 25. 6. 1949, po katerih bi se znatno znižale najemnine v vseh hišah, ki so bile zgrajene z državnimi krediti. Z njim so govorili predstavniki vseh ostalih skupin, ki so se vsi zavzeli za to, da se ne prekliče italijanski zakon. Tov. Radich je v odgovoru prikazal nedoslednost večine ter njeno brezbrižnost do delovnih slojev prebivalstva, katere bo predvsem zadela zvišana najemnina. 'Nato 'zahteva, naj se glasuje tudi,za to, da se uveljavita imenovana zakona iz let 47 in 49 ter naj se zniža stanarina v hišah IAC'P. Z glasovi večine, je bila odbita Radiche-va resolucija glede prepovedi po višati j a najemnin in za od log prisilnih izgonov. Na torkovi seji je vprašal svetov. Gallopin nekatera: po jasnila glede hiš IACP pr* Sv, Ani, Tov, Pogassi je zahteval, naj občinski svet pro testira proti nečuvenemu ukrepu vojaških oblasti, s katero so bile žena in dve hčerki tov. Gattonar ja izgnane iz cone A. Zupan je pod izgovorom, da nima vseh potrebnih podatkov o zadevi, odložil sklepanje o tem do prihodnje seje. Tov. Radich je nastopil proti odpustom začasnih nameščencev občine iz razlogov «dosežene starosti» in zaradi «telesne nesposobnosti», pri čemer se dogajajo še posebne zlorabe. Zato je zahteval, da se ukinejo vsi takšni odpusti, dokler ne bo uveljavljena uredba o pokojnini občinskih začasnih uslužbencev. Ker pristojni odbornik Cumba-t ni dal zadovoljivega odgovora, je tov. Radich izjavil, da bo svoje vprašanje spremenil v interpelacijo ali v predlog. Tov. Weissova je vprašala župana, če se namerava v imenu občine pridružiti pobudi za pomoč prizadetim po snežnih zametih v Sloveniji. Poudarila je, da se je ob priliki poplav v Padski nižini odzvalo vse prebivalstvo ne glede na narod- nost in bi bilo tudi sedaj prav, da se tudi občina pridruži akciji za pomoč ljudstvu na Tolminskem in Slovenski Benčiji. V veliki zadregi je župan iskal izgovorov.. da bi se izmazal, češ da «ne ve, če bo prizadeto ljudstvo hotelo sprejeti takšno pomoč» in podobne neslanosti. Končno je izjavil, da bo odgovoril. če bb potrebno. Nato je prešel župan na či-tanje resolucije občinskega odbora glede novih valutnih u-krepov v coni B ter je v govoru poveličeval «kot najbolj pravično» pogodbo v Rappallu, s katero je prišlo po prvi vojni nad 600.000 Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Napovedal pa je dalje, da italijanski iredentisti pripravljajo velike manifestacije za 20. nlarec, obletnico neslavno „ preminule, trojne note. Tov. Pogassi je prikazal, da je preganjanje / Italijanov (a tudi ostalih) v coni B ter Slovencev v coni A posledica' a-tlanske vojne politike. Po dveh letih barantanj je tudi novi, Titov predlog samo ena izmed etap te kupčije na račun tržaškega prebivalstva, ,s katero se strinja tudi De Gaspe-ri. V obeh conah se neprestano kršijo določbe mirovne po. godibe. Edini'izhod je torej u-stanovitev STO po določbah mirovne pogodbe, ki ,bo prinesla Tršačanom mir in blaginjo. Za njim so govorili tudi predstavniki drugih skupin. Pri glasovanju je bila sprejeta resolucija odbora z glasovi večine MiS'1 in Blocco Italiano, proti so glasovali le komunisti. ŽIVLJENJSKI POGOJI delovne žene v coni B Odredbe o socialnem skrbstvu so brez vrednosti Demagogija titovskih trditev o obrambi pravic žene, se še prav posebno odraža v realnosti njenih nevzdržnih življenjskih pogojev. Gospodinje in matere vidijo sicer polne magacine živil in oblačil, kar pa jim povzroča še večjo žalost, ker si ne morejo ničesdr nabaviti. V izložbah so razstavljeni tudi luksuzni predmeti. Minila je doba nepreglednih vrst pred trgovinami. Zginilo je tudi črnoborzijanstvo z živili, ki so ga organizirale žene oficirjev, da so si na ta način lahko nabavile različne luksuzne predmete, katerih takrat še ni bilo v javni prodaji. Zaradi tega pa se razmere niso spremenile. Tudi danes so kljub založenim trgovinam vsi ti predmeti in živila, od finejših slaščic pa do dostojne obleke, rezervirani za titovsko elito (visoki hierarhi, funkcionarji, poslovodje in ravnatelji tvrdk in podjetij, oficirji vojske, udbovci itd.). Družinska gospodinja mora odmeriti skromno moževo plačo, ki znaša prilično 400 dinarjev dnevno.. Ce primerjamo to borno plačo s poviški najemnin, Iliči in splošnim življenjskim standardom, si lahko predstavljamo, kako pride delavska dru- žina do skromnega krožnika kosila. Delavke, ki so zaposlene v industriji, prejemajo od 240 da 290 din. na dan in večkrat tudi manj, ne glede, če so zaposlene pri težkem delu. Geslo «za enako delo — enako plačilo», obstaja samo na papirju. Doklada 3.500 din. mesečno, ki bi bila precej izdatna, obstaja prav tako samo na papirju. Za prejemanje te doklade je treba namreč delati nepretrgoma šest mesecev, brez enega samega dneva prekinitve dela, ali pa 18 mesecev nepretrgoma v zadnjih 24 mesecih. Tem omejitvam so podvržene tudi vse skrbstvene podpore porodnic Dejstvo pa je, da se v glavnih kompleksih, kjer je zaposlena ženska delovna 'sila predelujejo ribe. To so tovarne «Ampelea», «Arrigoni» in «De Langlade», ki zaradi mrtve sezone ukinejo o-bratovanje po več mesecev v letu. Imamo pa še druge primere, kjer je za prekinitev dela do-drodošla vsaka, tudi najmanjša pretveza. Iz tega lahko razvidi-mo , da so vse obstoječe odredbe o socialnem skrbstvu praktično brez vsake vrednosti. VITTORIO POCCECAI debato, ker mislijo, da slični shodi niso potrebni; da so podprli ukaz 206, ker bi drugače župan Bartoli... tožaril Anglo-amerikan-ce. Prav tako je dejal, da se resnica ne more dokazati, kar se tiče obtožb povezave s titofašisti, da so odstranili Tolloya, ker ni bil preveč «realist» in da so, kar se tiče denarja, sklenili pogodbo z nekaterimi «trgovci», ki nočejo, da bi njihova imena... prišla v javnost. Tov. Gašperini je v svojem odgovoru ponovno poudaril, da se lahko vsi ki iskreno hočejo STO. Prav tako je osvetlil pomen pred-združijo po liniji naše Partije, logov tav. Vidalija za enotno fronto, ki naj zahteva vzpostavitev demokratičnih svoboščin v coni B. G. Giampiccolija, ki je skušal blatiti komuniste in njihovo borbo proti fašizmu, je vprašal, kje je bil, ko so se komunisti borili v partizanih in v ilegali proti nacifašizmu. Očivi-dno je to vprašanje zelo zbodlo g. Giampiccolija, ker je nenadoma vstal s svojega sedeža, se postavil v strumno držo in dejal: «Bil sem vojaški zdravnik!» Ob tem odgovoru se je po vsej dvorani razlegel smeh. ki je gospoda «vojaškega zdravnika» spravil dokončno na tla. Tov. Gašperini je razložil, kaj pomeni biti kozmopolit in da pravi indipendentisti ne morejo biti kozmopoliti. Tak pridevnik je dober le za Giampiccolije in Sporerje, ne pa za Tržačane. Na koncu je tov. Gašperini poudaril, da Giampiccoli ni govoril o. sedanjem stanju v Trstu in o njegovi bodočnosti. Zato pa mi pravimo — je dejal govornik — dà je bodočnost Trsta tesno povezana z razvojem socializma v Evropi. Trst bo postal veliko mesto, ko bodo revolucionarne sile Jugoslavije in Italije premagale reakcionarne vlade Tita in De Gasperija: Na tej debati je prišlo popolnoma do izraza pomanjkanje argumentov voditeljev «fronte za neodvisnost» in njihovo prevarantsko delo napram lastnim pristašem. Da so bili voditelji in-dipendentistov popolnoma razkrinkani, nam dokazuje dejstvo, da je skušala skupina napetežev izzvati incidente. Očitno so bili ti napeieži rekrutirani v vrstah ti-tofašistov, ki jim ni do tega, da bi prišle p javnost njihove vezi s sedanjimi voditelji afronte zn neodvisnost». S. N? ZAHVALA — Žalujoča družina Kralj iz Trebč št. 86 se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji na kateri koli način izrazili sožalje, ob tragični smrti očeta in moža Henrika Kralja, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Obvestilo kmetovalcem Kmetovalce, ki so naročili seme lucerne (večne detelje) in triletne detelje, obveščamo, da se tozadevna nakazila razdeljujejo od ponedeljka, 3. marca dalje pri Področnem kmetijskem nadzorni-štvu v Trstu - ulica Ghega štev. 6. Istočasno morajo zainteresirani plačati lir 170 za kg semena. Demokratične žene iz Doline voščijo ob priliki 8. marca, mednarodnega praznika žena, tovarišici Josipini Vodopivec (babici), da bi kmalu ozdravela ter skupno z njimi nadaljevala borbo za mir Nova uprizoritev Ljudskega odra Ze danes vlada mnogo zanimanja za novo uprizoritev Ljudskega odra, ki bo drugi 'torek 18. t. ni. v Kinu ob morju in sicer Julija Fučika dramatizacijo v petih slikah, s prologom in epilogom «Izpod vešal». To delo je napisal Fučik v času osvobodilne borbe češkega naroda, pred svojo smrtjo v gestapovski ječi ter je bilo, zaradi svoje zanimivosti in literarne vrednosti, prevedeno v vse kulturne jezike. Uprizoritev obeta biti tudi glede načina uprizarjanja, nekaj novega za naše občinstvo. Ob tej priliki ko izšel tudi nov gledališki list. Prešernove proslave V MACKOVLJAH bo v sredo 12. t. m. Prešernova proslava, kateri bo sledil občni zbor prosvetnega društva. Pridite vsi člani in prijatelji! * * * V SALEZU je bila 29. februarja ob lepi udeležbi prisrčna Prešernova proslava. O Prešernu je predavala tov. Jelka Gerbec, ki je tudi recitirala njegovo «Zdravljico». Nastopil je še pevski zbor Salež-Zgonik, pod vodstvom tov. Hermana Miliča. (Nadaljevanje s I. strani) *** Civilna policija je končno izdala v petek -prejšnjega tedna uradno poročilo o poneverbah, ki so jih zagrešili nekateri nameščenci tržaške podružnice «Istituto nazionale di previdenza e credito delle comunicazioni». Kakor izhaja iz poročila, ki je v podrobnostih zelo skopo, gre za izstavljanje posojil, brez vednosti vodstva. Policija je pridržala enega uradnika in nadaljuje preiskavo. Poročilo pa sploh ne omenja višine poneverjenih vsot in ne imena tistih, ki so zagrešili kaz-njivo dejanje. Kakor znano, je vest o milijonskih primanjkljajih prinesla kot prva in edina tržaška izdaja «Unità». *** Neizprosna smrtna kosa je v nedeljo pokosila mlado življenje. Komaj 15-letni Aldo Purič, stanujoč na Opčinah v Narodni ’ . , ulici 109 se je v nedeljo popoldne *3Jan Stefan 200 in Berce An-brezskrbno igral z drugimi sošolci : S6*3 160; skupno lir 2943. in prijatelji. Med nogometno tek- GABROVEC —- Cernjava neta Janko 200, Žigon Franc 300, Guštin Josip 500, Milič Stanko 500, Gruden Emilija 1.200, Grilanc Angel 200, Milič Franc 500, Caharija Jožefa 500, Trampuž Anton 300, Milič Kralj Ivana 100, Guštin Josip Franc 500, Simoneta Josip 500, 300, Kralj Jožefa 200, Blažina PRISPEVKI ZA POMOČI prizadetim v Sloveniji Milič Alojz 300, Furlan Adolf 500, Gruden Jožefa 1000, Gruden Štefanija 300, Guštin Josip 500, Petelin Ivan 1000, Zi-vic Celestin 300, Simoneta Ivan 200. Žigon Franc 200, 'Milič Justa 200, Milič Jožefa 200, Rebula Ivan 500, Kodram Angela Anton 100, Visintin Alojz 100. Kralj Angel 200, Kralj Rudolf 100, Stoka Bruno 100, Ivančič Rudolf 500, Volante Dome-niko 100, Deotto Roberto 100, Furlan Franc 500, Križman Ferdinand 400, Markužia Roman 100, 'Cernjava Karel 200, 500 in Žigon Jožefa 200; skupno Rustja Jožefa 200, Verginella 18.150 lir. I Josip 300 in Furlan Karel 400; KOLUDROVICA — Živec skupno 10.500 lir. Rihard 100 lir, Knez Ivan 300, Skupek Anton 100, Vodopivec Just 1000, Budin Milka 400, Milič Albina 100, Kostnapfel Anton 363, Milič Ivan 200, Fa- rno pa ga je začela nenadoma obhajati slabost in se je zgrudil na tla. Poklicali so takoj očeta, ki ga je z zasebnim avtom prepeljal do krajevnega zdravnika. Toda že med potjo je izdihnil v naročju očeta. Nit življenja mu je pretrgala srčna kap. Franc 500 lir, Cernjava Josip 300, Obad Alojz 200, Rustja I-van 200, Furlan Pavel 50, Blažina Josip 150, Blažina Karel 150, Kralj Ivan 200, Kralj Cvetko 150, Kante Janko 100, BRlISOlKI — Jerič Anton 500, Briščik Alojz-Slavko 500, Briščik Alojz 200, Zeni Karel 400. Briščik Jakob 100, Briščik Mirko 300, Milič Jernej 300, Briščik Emilija 500, Blažina Jože 300, Prinčič Anton 200, Briščik Vladimir 200, Ostrou-ška Teodqr 500, Mesar Antonija 500, Sue Karel 200, Briščik Franc št. 19 - 300; Briščik Franc -št. 20 - 200; Milič Olga 500, Bogateč Emilija 500, Priz-zon Karlo 400, 'Milič Pavla 500, Briščik Stanko 200, Zeni Ferdinand 100, Milič Anton ' 900, Doljak Silverij 100, Rustja An-*** Prebivalce Malega Repna1 gel 100i strekeij Miroslav 500, ko prehcšla vest o troglč^smrU j FU,r‘a” ^ n" 3t°°’ Furlan ^ Hrovatin Emil in Albin 700 in 20-letne Nele Kante, ki je bila Nel 150> Društvena gostilna zadnje čase zaposlena v gostilni ; 3000, Strekeij Dominik 200, v Gabrovcu. Kakor običajno, se Kralj Ivan št. 51 - 100 lir, Terčič Jože 300; skupno 9500 lir. SAMATORCA — Kante Ivan 500, Knez Ivan 200, Doljak I-van 250, Gruden Alojz 200, Gruden Angel 500, Colja Franc 200, Colja Stanko' 300, Doljak Alojz 100', Doljak JòSip 100, Kole Rudi 200, Resinivič Franc 100, Doljak Henrik 500, Pipan Maks 500, Rodica Ivan 10O, Kralj Ivan 200, Buditi Angel 100, N. N. 30d. Gruden Josip 500, Gruden Stanko 200. Gruden Viktor 100, Kncmati Josip 200, Doljak Ivan 100, Avber Josip 100, Gruden Josip št. 26 - 100 lir, Gruden Franc 100, Gruden Alojz št. 15 - 500 lir; skupno 6250 ' lir. DEVINSCINA — Daneu E-mil 500 lir, Riolino Miha 500, skupno. 1000 lir. MAIL.I REPEN — .Milič. Andrej 400 lir, Batič Mario 500, Ravbar Josip 300, Milič Mario 200, Milič Viktor 300, Sue Danica 100, Petelin Jožefa 200, Gomizelj Gizela 210, Guštin Matija 100, Milič Alojz 250, Gomizelj Cvetko 150, Kole Jožefa 200, družina Milič št. 32 -200 lir; Milič Edvard 200, Blažina Ivan 300, Guštin Ivan 50, Zugna Giordano 200, Musei Franc 200, Milič Josip 250, Prosvetno društvo «Vesna» v Križu 5000 lir, Mezgec Marij 1500,- Košuta Antonija 1500, Enzo Donini 500, Spadaro Nella 200, tovariš Urh 400, Požar Dominik 1000, Ivana Schubert 500, mladi komunist 880, Cochini Ugo 200, prosv. društvo «Zvezda» v Podlonjerju 10.000, prebivalci Podlonjerja in Nove ceste 6730, preb. Devina 5640 (imena darovalcev bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki). Poleg tega je darovala Antonija Košuta 17 kosov raznega oblačila, Zini Renata 2 kosa, Catalani 1 jopič, Norin Ma-rjja 1 plašč in 4 pare čevljev, N. N. 3 pare čevljev. Nabiranje prispevkov se nadaljuje. Nadaljnja imena darovalcev bomo objavili v prihodnji številki. V kulturnem krožku Kraljič so doslej nabrali- naslednja darila za prizadeto prebivalstvo v Sloveniji: 120 kg testenin, 100 kosov mila, en par moških čevljev, en par ženskih čevljev,. 2 para moških nogavic, 3 pare rokavic, 1 klobuk, 1 telovnik, 2 spodnje hlače, 1 ovratno ruto, 1 kapo, 1 odejo, 3 m volnenega blaga za plašč. (Nadaljevanje v prihodnji številki) V SKEDNJU. Prejšnji petek 29. t. m. je PD Skedenj v svojem Prosvetnem domu na prav dostojen način proslavilo našega največjega .pesnika Franceta Prešerna. Nadvse razveseljivo je bilo, da je na tej proslavi v tako lepem številu sodelovala mladina. Vse recitacije so bile ljubko podane. Pomen Prešernovega dela, kakor tudi njegovih proslav je v lepem nagovoru orisal tov. Košuta. Domači pevski zbor je pod vodstvom tov. D. Pertota otvoriI in zaključil to lepo uspelo slavje. 12. t. m. bo v PD Matjašič v Barko-vljah (v Rumeni hiši) zanimivo predavanje tov. Karla Berentiča o ljudski republiki Madžarski z ozirom na kulturno življenje. — Vabljeni vsi! * * * V nedeljo 16. t. m. bodo dramska družina iz Doline in člani Ljudskega odra ‘ uprizorili v Nabrežini v Prosvetnem domu, Ivana Cankarja igro v sedmih slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica». Začetek ob 17. uri. Vstopnice so že v predprodaji pri članih našega prosvetnega društva. * * * PD «MATJAŠIČ» v Barkovljah je imelo 1. t. m. svoj redni občni zbor, ki je potekal v živahni diskusiji članov. Izvoljen je bil nov odbor, ki si je zadal nalogo, širiti ljudsko prosveto v borbi za mir, * * * V nedeljo 2. t. m. je bil v KRIŽU roditeljski sestanek, na katerem je, tov. Morana iznesla najbolj pereče šolske probleme. Žene :SO z zanimanjem sledile njenemu izvajanju ter so v diskusiji, ki je sledila iznesle zahtevo, da je treba ponovno začeti z akcijo za gradnjo novega šolskega poslopja ter da bodo zahtevale pri šolskih oblasteh naj otvori v Kri- žu popolno industrijsko strokovno n v šolo. Spored proslav za 8. marec V okviru mednarodnega praznika žena bodo slavnostne prireditve in družabni večeri v naslednjih krajih: Danes, 8. marca: ob 19,- uri v gostilni Kačun in v krožku Kraljič; ob 20. uri v krožku Ravbar na Greti (za Greto in Rojan), v 'krožku Cebulec pri Magdaleni, Zvezda v Pod-lpnjerju, Tomažiču, v gostilni Bacco za Rovte, v krožku Čermelj pri Sv. Alojzu, v Vicolo Ospedale Militare ter v naslednjih . vaseh: Trebče, Padriče, Prosek, Kontovel, Bane, Kon-konel, Ricmanje, Opčine. V Miljah, Camporah, Krevatinih, Sv. Barbari, Griži, Premenca-nu, Škofijah, Božičih, Dolini, Mačkovljah, Prečniku, Malem Repnu in Devinu. Nadalje pri Dacju, Sv. Ivanu (gostilna «Soci»), Rocolu, Zavljah (gostilna «ex Luca»), Jutri, v nedeljo 9. marca: ob 17. uri v Elerjih; ob 19. v krožku Rinaldi pri Sv. Jakobu; ob, 14. v Nabrežini in Gabrovcu; ob 19. v krožku Pisoni; ob 16. v krožku Dugolin na Pončani, ob 17. v Boljuncu; ob 16, v Barkovljah v 'Ljudskem domu na 'Proseški cesti (Rumena hiša) ter ob isti uri v Sv. Križu. Odgovorni urednik RUDOLF BLA21C (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismondo 14 Dovoljenje A1S Za teden dni Sobota 8 - Praznik žena Nedelja 9 - Frančiška Ponedeljek 10 - Flavij Torek 11 - Sofronij (ščip) Sreda 12 - Gregorij Četrtek 13 - Teodora Petek 14 - Matilda ZGODOVINSKI DNEVI: —. 12. 3. 1917. zmaga demokratske r volucije v Rusiji. x„ 14. 3. 1883. je umrl v Londor" Karl Marx, ustanovitelj zna stvenega socializma in geni' ni vodja in učitelj svetovne» proletariata. I TRST II. Val. dol. 306,1 ite V! SOBOTA: 13. Šramel kvintet pevski duet - 19. Pogovor z I#r no - 21.30 Glasba iz revij - ija Operetna glasba. .... NEDELJA: 9. Kmetijska odda1” - 11.30 Oddaja za' najmlajšese «Sreča in nesreča» - 12.15 Od n si lodi je do melodije - 13. Glas. po željah - 16 Koncert komi*1 I nega zbora «Skrjanček» - 18 se Koncert pianista Gabrijela L,, vetaka - 21. Književnost in urit,., nost - 22. Mozart: «Figaroje51' svatba» - 1. dej. Ov PONEDELJEK: 13.30 Kultut „ obzornik - 18.15 Rimski Kori. - ' nPSI kov: «Zlati petelin» - 19. Mami3 pripoveduje - 21. Koncert mko zosopranistke Justine Kralj-V tj, gove - 22. Mozart: «Figaroje,-svatba», 2. in 3. dej. lsa TOREK: 13. Glasba po željfaš - 19. Angleščina po radiu - sire lek. - 21. Dramatizirana pove! * 22. Mozart. «Figarojeva svatb05 4. dej._ lov SREDA: 13.30 Kulturni obzku mk - 19. Zdravniški vedež - 21 ..... - w. »uiavmaiti venez - zu-.,., Koncert sopranistke Otte OndPe| - 20.30 Sola in vzgoja - 21 'svi kalni kvartet - 22. Pagani Koncert št. 1. ČETRTEK: 13. Pevski duet ori harmonika - 19. Slovenščina *a< Slovence - 20. Koncert bardati sta Marijana Kosa - 21. Radij» oder - G. Roland: «Vojna ali m* ! igra v 3 dej. nato Folkorni pl# P PETEK: 13. Glasba po želja j-19. Angleščina po radiu » 21. 1 „ - 20.30 Tržaški kulturni razgl' °n - 22. Slavni pevci - 23. Liszti®De skladbe. ant NOGOMET Spored tekem za jutri 9. t. m, , Prvenstvo STO - I. kategol' v Sv. Jakob - Rojan, v Nabrri3 1 ob 10.30; Arzenal - Tovarna stal; jev, v Trebčah ob 10.30; Fraos^ '. Kolonja, v Boljuncu ob -Rozandra - Vesna, istotam 1 13.30; Primorje PK - Costalufrjai v_Nabrežini ob 15; Skedenj -td|(. Marko, v Boljuncu ob 15.15. 1 čivajo Pristani ščniki. raš; II. kategorija: Cebulec - P3'a zan, v Trebčah ob 9: Corale - V tus, v Boljuncu ob 9; Trebčlje Opčine, v Trebčah ob 13.30; rnin KOŠARKA cSk I. kategorija - moška skup'. 0c Sv. Alojz - Frausin, na SkoljPrec ob -16.15: Skoljet - Intèr, is to* j* j, ob 12; Arzenal - Skedenj, istoL ’ ob 10.45 Magdalena - Vrdeli' *1* Skednju ob 9. icjje Zenska skupina: Skoljet - I^ati, na Skoljetu ob 8.30; FrausiL* Aquileta, v Miljah ob H) Pri-as; niščniki - Skedenj, na Skoliea 1 ob 14. iira II. kategorija - moška skuPi-n_, Rinaldi - Inter, na Skoljetu‘°d, 9.30; Tovarna strojev - AquillOv v Skednju ob 10.15; Pristani^biv ki - Skedenj, na Skoljetu ot>„ ispe TEK CEZ DRN IN STRIDÌ Jutri 9. t. m. bo na Skoti »a peta tekma v teku čez driV . strn za «Pokal Pasquale d » 1 L 1 1A rihonr, --i : .. 11 II n o 1 torto», ki je obenem veljavoSosl okviru prvenhtva STO. I j •' ZAHVALA 'eno Toplo se zahvaljujemo vs^- k 'kj so z nami sočustvovali smrti ‘ran ALDA 8|a' Družina PUH^nc ------------------------- gu- *ria ZAHVALA [nsv, Zahvaljujem se vsem, ki $:rja mano sočustvovali olb šiita mojega dragega očeta Ne JAKOBA DANEU sni kakor tudi vsem, ki so 'h^upj mu pokojniku na kateri haig način izkazali poslednjo fidali na njegovi zadnji poti.' 1 bjJ Trst-Kontovel, 4. marca l^Užji. žalujoča njiten Marija è „ ----------------------*>bie, H ■mudarne) a /Milan «fliji »list, 'eZo ! tič, 6eru na us (Nični uelpjejmi ^ Tvrdka U NIV E R S A L T E C NI C A zastopnica za prodajo glavnih nacionalnih in inozemskih tovarn RADICAR ARATOV in ELEKTRIČNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO: dai so ‘eaio 1 hi; dO t Tito r°P3j redio NUDI BREZPLAČNO PRVIM 200 KUPCEM ,3Jde KRASEN IZLET OB ZAKLJUv-KU TEDNA OB1 ST< PRILIKI MILANSKEGA VELESEJMA Ta pobuda ima izključni namen, da u-j^ pozna cenj. klientelo z vso lestvico »r‘ proizvodnje glavnih tvrdk kotM^115 Compagnia Generale di Elettricità - ran^ Kadio Allocchi« Bacchini - Irradio ršj,v-- Allgemeine Elektrizitats Gesellachaft ' h hi * Radio Urania - Hoover Ltd . Fargaeija ta Proizvodi navedenih tvrdk so v prodaji eim ' po CENAH V CENIKU pri'edte, !*sko »ija» Kje Te ugodne prilike se bodo lahko poslužili kupci bodisi na OBROKE kakor tudi proti TAKOJŠNJEMU PLAČILU: radioapara-tov, električnih pralnikov, ličilcev parke-tov, srkalcev prahu, kopalniških ogreval-cev, plinskih in električnih štedilnikov. °nski le PROGRAM : Potovanje tja in nazaj v avto-pulmanu «Gran Turismo.» - Večerja, prenočišče in prva južina v dobrih hotelih ob jezeru Garda - Obisk mednarodnega vzorčnega velesejma. > k' iaii 'r*ašk erner :r»viCl :bese tu la: ET t* KORZO GARIBALDI 4 - TEL. št. 41-243^0 t ULICA ISTRIA 13 - TEL. št. 94-4ó5Ìa nje ________________________________15» bi ■■■ —Gasiti