LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. labod GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 11 NOVO MESTO, 15. MARCA 1985 ŠTEVILKA 4 fc M JU 'IM 1 1 i mBBm ■ Ji.l k 11 , Ja| : j j | Najvišje priznanje Laboda sta letos prejela tov. Zdravko Petan, naš dolgoletni direktor (na posnetku) in Dragica Novak, ki je do letošnjega leta vodila tozd Delta (foto Janez Pavlin). največ pohval za kolekcijo V0 Kolekcija za jesen—zimo je pri naših kupcih naletela na zelo ugoden odmev. Že ob pripravah je bila začrtana pot, ki so jo ustvarjalci te kolekcije upoštevali in uspeh' zagotoviti primerno povezavo mode v svetu z našimi specifičnostmi, izdelati modele, ki jih ne bo dražilo preveč vloženega dela, in modele, ki jih čas zaradi ozkih in trenutnih modnih krikov ne bo že v naslednji sezoni povozil. (Nadaljevanje na 2. strani) ob našem prazniku S prvimi znanilci pomladi pride mednarodni praznik žena, ki si ga je tudi naša delovna organizacija izbrala za svoj dan. Praznujemo ga že od leta 1963, in odtlej lahko rečemo, da smo ob vsakem 8. marcu seštevali nove in nove uspehe. Vpeljevali smo nove programe, dvigovala seje produktivnost, širili smo počitniške kapacitete, skrbeli za humanizacijo dela... Tudi v preteklem, Labodovem jubilejnem letu, smo dosegli nekaj uspehov trajne vrednosti. Doseženi so bili v zaostrenih pogojih za delo in zato jih ni bilo lahko dosegati. Lani smo posodobili dobršen del naših proizvodenj, predvsem pa krojilnice. Kaj to pomeni za našo bodočo produktivnost in kvaliteto dela, ni treba posebej poudarjati. V novomeškem delu smo preure- dili jedilnico in samostojno kuhinjo, zaživel je računalnik, začeli smo z dograjevanjem sistema nagrajevanja, pa še in še bi lahko naštevali... Seveda pa smo se srečevali tudi s težavami. Padla je produktivnost, ne veliko, toda vsaka desetinka odstotka nas'mora skrbeti. Srečevali smo se z zelo zahtevnimi modeli, z velikimi obveznostmi do izvoza in domačega trga, s kooperanti. Tudi s kvaliteto dela nismo mogli biti vedno zadovoljni. Čeprav nas zaostreni pogoji za gospodarjenje niso našli nepripravljene, smo vendarle čutili vplive teh in so nam zamajali nekatere pričakovane rezultate. Ti sicer niso slabi, toda želeli bi si boljše. Za te, še boljše rezultate se bomo tudi letos trudili: z delom, s skrbnim izpolnjevanjem planskih obveznosti, z modernizacijo strojne opreme, z osvajanjem novih znanj, s skrbjo za človeka, jih spodbujali s pravilnim nagrajevanjem po delu in rezultatih tega. Skratka, vse naše delo in življenje bomo uskladili in uglasili na najvišje zahteve, ki smo jih, organizirani in samodisciplinira-ni, vsekakor sposobni dosegati. nagrajenci Za izredna prizadevanja v posameznih delovnih okoljih podeljuje delavski svet naše delovne organizacije letošnja priznanja naslednjim delavcem: TOZD LOČNA: Jožetu Pavlinu, Danici Rifelj in Rozaliji Luzar. TOZD LIBNA: Lidiji Hočevar, Ireni Strgar, Tereziji Gunde in Majdi Kostrevc. TOZD DEL TA: Dragici Novak—plaketo Laboda, Majdi Čuš. Pavlici Klinger, Sonji Krajnc, Elizabeti Kovačič, Anici Kokol, Nevenki Kramberger, Roziki Terbulec, Štefki Vidovič, Majdi Zalar. TOZD TIP-TO P: Mariji Zidar, Tereziji Brezovar, AniSkube, Mariji Tratar. TOZD COMMERCE: Lučki Pavlin, Ivanu Teropšiču, Mileni Bogdanov, Veri Travižan, Božu Verstovšku, Kazimirju Rupniku, Milici Stupar, Marici Praznik, Fridi Pavlovič, Justini Kebclj, Justini Lavrič. DSSS: Milanu Bratožu, Sonji Bevc, Anici Nose, Lučki Mohar, Milanu Rijlju, Cilki Šime, Vladimirju Škrinjarju, Tonetu Gotlibu, Zdravko Petan pa bo preje! plaketo Laboda. ISKRENE ČESTITKE VSEM NAGRAJENCEM! (Nadaljevanje s 1. strani) Predvsem uspešna in zelo pohvaljena je bila kolekcija VO. Pravzaprav je v tem zaostrenem času, ko se vsi konfekcionarji boje za zaključene količine, požela toliko navdušenja, da jo bomo prodali nad planiranimi količinami.Če vemo, da trgovine v povprečju zaključujejo od 15 do 20 odstotkov manj, je to zares izreden uspeh. Poleg kreacije je tu še zelo »zadeto« blago, materiali, ki so modni, pestri in zares zaslužijo vso pohvalo, za celotno kolekcijo smo slišali celo tako laskave ocene, da je najlepša. Za predelavo te kolekcije bomo vključili tudi dva kooperanta, kar smo tudi že planirali in kar bomo lahko pokrili tudi v pripravi dela in kontroli. Tudi kolekcija moških srajc je naletela na zelo lep sprejem. Lahko trdimo, da smo pri srajcah skorajda brez konkurence. Lepi kreaciji in dobrim tkaninam se je pridružila tudi pravočasna skrb za cene, ki jih nismo gradili v višino, ampak smo nad njimi skrbno bdeli. Srajce smo prodali v okviru planirane količine za drugo polletje letošnjega leta. Bluze so v nekoliko težjem položaju. Že celo sezono se slabše prodajajo, kar gre na račun trikotaže. Poleg tega prihaja z novimi modnimi smermi povsem ženska moda, ki zahteva tudi povsem ženstvene tkanine. Le 40% kolekcije bluz je izdelane iz uvoženih materialov in ta odstotek pomeni srž celotne kolekcije. Vemo, kako malo možnosti imamo pri uvozu, zato je tudi vprašanje bluz močno izpostavljeno. Da bi dosegli planirane količine, bomo z dopolnilnimi kolekcijami v aprilu in maju izdelali še okoli 60.000 bluz. V precej lažjem položaju so nekateri konkurenčni konfekcionarji, ki bodisi da s kompenzacijskimi posli bodisi z večjim izvozom lahko zagotove tudi večje količine uvoženih tkanih (Rudnik in Mura). Še pred nedavnim je srajče-vini podoben material veljal za zelo modnega tudi za bluze, sedaj pa se je prav v tkaninah močno obrnilo in tu smo »tanki«. Seveda pa bo treba tudi v kreaciji več poguma in napadalnosti. Sicer pa je že beograjski sejem pokazal, da se naši met-ražerji počasi približujejo tudi v lahkih tkaninah višjim zahtevam, in upati je, da se bo vprašanje boljših tkanin, kijih iščejo naše ženske, že kmalu razrešilo. odkrito in odgovorno o težavah Že lani oktobra so se v tozdu Temenica pojavile težave pri izpolnjevanju planskih obveznosti in znotraj teh še posebej obveznosti do firme Gollas. Po pogodbi, ki je bila po predhodnem poskusnem izdelovanju moških bluzonov sklenjena za eno leto, bi morala Temenica od oktobra do konca leta izdelovati dnevno od 110 do 125 kosov moških oblačil za to firmo. Ker je v oktobru cel tozd dosegel le 85 odstotkov plana, je postala vprašljiva realizacija kar 1100 kosov za firmo Gollas. Tako stanje je seveda narekovalo hitro ukrepanje, o čemer je tekla beseda na organih upravljanja v tozdu in na kolegiju direktorjev naše delovne organizacije. S pospešeno akcijo in s pomočjo razvojne službe je Temenica uspela skoraj v celoti izvršiti obveznosti do Golla-sa, z mnogo nadurnega dela pa je preteklo leto ta tozd zaključil s 97% doseženega plana. Po tej težki izkušnji je bilo pričakovati, da bodo težave premagane. Toda že sredi januarja je bil plan izvršen komaj 36-odstotno, močno pa je padla tudi kvaliteta. Očitno je bilo, da Temenica obveznosti ne bo mogla izpolniti, vprašljivo pa je postalo tudi sodelovanje z Gollasom. Pobuda za nove aktivnosti pri reševanju in premagovanju težke situacije je, na žalost, tokrat prišla iz delovne organizacije in ne iz tozda, kot bi morala. Delavski svet tozda seje na razširjeni seji seznanil s podrobno analizo, ki jo je pripravil glavni direktor, in sprejel sklepe za normaliziranje proizvodnje v Temenici. Med ukrepi je tudi ta, da imata direktor tozda in vodja proizvodnje začasno omejena pooblastila in da je vodenje dela proizvodnje začasno poverjeno vodji razvojne službe, tov. Nemcu. O celotni situaciji so podrobno razpravljali sindikat v tozdu, samoupravna delavska kontrola in OO ZK, kjer je beseda tekla tako odkrito, kot bi morala že pred nastalo situacijo v Temenici. Tudi na zboru delavcev je bilo veliko povedanega. Po zelo slabih izgledih sredi januarja je ob izjemnih ukrepih Temenica zaključila ta mesec s 76,6% plana fakturiranih minut, dobava pa je bila^v zamudi za okoli osem dni. Še vedno je bilo čutiti premalo resnosti, premlačno upoštevanje sprejetih ukrepov (nespoštovanje sprejetih ukrepov je bilo prisotno tudi v oktobru), premalo je bilo samoupravnega dogovarjanja. Februar je prinesel bistveno izboljšanje, saj je Temenica dosegla 97,5 odstotkov plana, kar je lep uspeh. Delavski svet tozda je na svoji zadnji seji ugotovil, da je analiza o stanju v Temenici realna in zato med drugim sprejel tudi sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje osebne odgovornosti pri nastali situaciji v Temenici za direktorja tozda, vodjo proizvodnje in po potrebi za vse organizatorje dela v proizvodnji. Komisija bo svoje delo opravila do 15. marca, ugotovitve le-te pa bo obravnaval delavski svet. Ta bo moral sprejeti ustrezne ukrepe, da bo tozd svoje naloge izvrševal v skladu s sprejetim planom za leto 1985. pregled porabe združenih solidarnih sredstev Konec leta 1982 so Labodovi tozdi in DSSS sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev iz čistega dohodka tozdov in DSSS za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v naši delovni organizaciji. Kako smo izvajali načela sporazuma, je pokazala analiza, ki so jo obravnavali tudi organi upravljanja na ravni delovne organizacije: Osvežimo si osnovne točke sporazuma: — sredstva se združujejo na posebnem žiro računu po stopnji 0,7% od čistega dohodka tozda oziroma DSSS, — sredstva v višini 80 odstotkov razpoložljivih sredstev v tekočem letu razpiše odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard, II. sto-pni organ je DS DO, — sredstva so namenjena za reševanje: stanovanjskih potreb delavcev, ki so ostali brez stanovanj zaradi elementarnih nezgod (požar, poplava, drsenje zemljišča), stanovanjskih potreb delavcev, ki so bili invalidsko upokojeni, invalidnina pa je posledica poškodbe na delu ali poklicnega obolenja, oziroma reševanja stanovanjskega vprašanja članov družine umrlih delavcev, če je smrt posledica nesreče pri delu, pridobivanje stanovanj v družbeni lastnini in dajanje posojil za delavce, ki so v posebnih izrednih razmerah in si ne morejo z lastnimi sredstvi rešiti stanovanjskega vprašanja, za reševanje izjemnih neodložljivih kadrovskih in socialnih problemov, ki jih tozd oziroma DSSS ne more uspešno rešiti s svojimi sredstvi, posojila, ki jih dobi posamezni tozd oziroma DSSŠ, so brezobrestna za dobo največ 10 let. POSTOPEK V LETU 1983 1. Razpis in vloge ter sklepi odbora Po zaključnem računu za leto 1982 je bilo v skladu združenih 3,528.000 din. V skladu s sporazumom je bilo razpisanih 80 odstotkov teh sredstev in sicer 3,000.000 din. V natečajnem tridesetdnevnem roku so prispele naslednje vloge: Vloga TOZD Commerce za dodelitev posojila v višini 1.780.000 din. Vloga je bila po 5. členu sporazuma utemeljena in odbor, ki je po tem sporazumu pristojen za delitev sredstev, je tozdu Commerce odobril posojilo v višini 1.720.000 din. Mnenje pravne službe je, da je bilo posojilo dodeljeno pravilno in v skladu s samoupravnim aktom. Vloga tozda Delta za dodelitev posojila v višini 1,000.000 din. Odbor je Delti dodelil zaprošeno vsoto s tem, da je Delta 50% vsote lahko koristila šele ob koncu leta. Vloga tozda Libna za posojilo v višini 800.000 din, ki jo je odbor tudi ugodno rešil, saj je bila prošnja utemeljena in upravičena. Vloga tozda Tip-top, ki ni bila popolna in ni navajala višine in tako odbor temu tozdu ni dodelil posojila iz združenih sredstev. MNENJE O POSTOPKU V LETU 1983 Postopek je potekal brez posebnosti, brez pritožb na razdelitev solidarnih sredstev. V oktobru 1984 pa sta bila k sporazumu sprejeta še aneksa, in sicer k posojilnim pogojem za tozd Libna in Delta, ki se nanašata na vračilo ustreznega dela posojila. Ob izpeljavi prvega postopka smo pri tozdih naleteli na različna stališča, na različno razlaganje določenih členov in podobno. Vsi skupaj smo imeli še premalo izkušenj, vendar smo postopek izpeljali zakonito in razdelili sredstva po pravilniku. POSTOPEK V LETU 1984 Po zaključnem računu je bilo v skladu združenih 5,996.445 din, z vračili in prenosom sredstev iz preteklega leta pa je bilo razpoložljivih sredstev 6,547.074 din. Prispele so naslednje vloge: Vloga tozda Tip-top za posojilo v višini 600.000 din, vloga DSSS za posojilo v višini 3.500.000 din, vloga tozda Zala za dodelitev 2,500.000 din, vloga tozda Ločna za posojilo v višini 2,000.000 din in vloga Temenice za znesek 850.000 din. Kako je odbor razdelil sredstva: DSSS je glede na kadrovske potrebe v AOP dodelil posojilo v višini 2,800.(X)0 din, Zala je dobila posojilo v višini 2,000.000 din, vlogo tozda Tip-top bo odbor prioritetno reševal v letu 1985, če pa bi se pred tem pojavila nepredvidena sredstva, bi — glede na to, da je vprašanje pereče — tega reševali še v istem letu. Prošnja Tip-topaje bila namreč oddana po preteku roka. Ostala sredstva, ki morajo po pravilniku ostati do konca leta nerazporejena (za najnujnejše primere), naj bi po preteku te dobe dodelili Temenici, v kolikor bi prišlo do nakupa stanovanja. Preostali znesek od te vsote in morebitna vrnjena sredstva iz Libne in Delte naj bi dodelili še DSSS, da bi tako dosegla zaprošeno višino. Ločna ni opredelila konkretnih problemov. zato je odbor prošnjo zavrnil. Povišanje cen stanovanja, ki ga je Commerce kupil iz lanskih dodeljenih sredstev, ne upravičuje ponovne prošnje, zato je le-ta zavrnjena. Odbor je sprejel tele sklepe in tudi nekatere splošne usmeritve: — Tozd Libna mora vrniti na ŽR sklada združenih sredstev blizu 400.000 din, ker odobrena sredstva v letu 1983 ni v celoti porabil. — Tozd Delta mora vrniti 150.000 din, ker tudi ta tozd odobrenih sredstev ni v celoti porabil. — Odbor bo na prihodnji seji obravnaval oz. odločal o razdelitvi zadružnih sredstev 1,200.000 din ter o vrnjenih sredstvih. Ta sredstva bo obravnaval v okviru že izpeljanega natečaja, zato tozdom prošenj ni treba ponavljati. — Finančna sredstva v prihodnje toliko časa ne bodo nakazana tozdu, dokler le-ta ne bo izdal ustreznega dokumenta, kam naj se ta sredstva nakažejo (vezava, pogodba z drugo OZD...). Odbor namreč ugotavlja, da je potem, ko sredstva niso porabljena v skladu s pogodbo, le-ta težko pridobiti nazaj v sklad. Z odobritvijo posojila bo določen tudi rok za dostavitev navedenih dokumentov. — Tozdom ali DSSS, ki svoja sredstva in sredstva iz. združenega sklada ne bodo vezali pri banki, odbor ne bo odobril posojila. Mnenje o postopku v letu 1984 V letu 1984 smo si pridobili več izkušenj na tem področju, iz tega sledi tudi bolj raznolika uporaba teh sredstev. Obenem pa je odbor pridobil več izkušenj, posebno pa novi sestav odbora, ki je spremenil nekatere sklepe prejšnjega odbora. Bistvena novost sklepov je bila: — da je sredstva možno koristiti samo ob predložitvi ustreznega dokumenta (pogodba), — da se sredstva veže pri banki in se jih na ta način oplemeniti za 75%. Iz realizacije sklepov je razvidno, da tozda Zala in DSSS nista postopala posebno hitro, da pa je tozd Temenica izkoristil dano možnost sorazmerno hitro. Sredstva v tem letu so bila porabljena v skladu s sporazumom in pravilniki tozdov, moramo pa se zavedati dejstva, daje v primerih, ko sodelujemo z drugimi organizacijami. postopek dolgotrajen, kajti redki so odgovorni delavci, ki si upajo obljubiti sodelovanje s točno določenimi sredstvi brez ustreznih sklepov organov (komisija za družbeni standard tozda, DS tozda, odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO in ponovno komisija za družbeni standard tozda in končno DS tozda). ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Iz obeh postopkov je razvidno, da je odbor odločal dobro, vendar pa je bila izvršitev sklepov preveč odlašana. Videti je, da smo imeli v začetku mogoče preveč boječe poglede in mišljenja, kako bo zadeva tekla. Opaziti je (tako kot na nekaterih drugih področjih) premajhno zainteresiranost odgovornih delavcev in delegatov organov upravljanja do tega vprašanja. Ker ni bilo ekstremnih primerov novih nesreč, tudi ni bilo mogoče ugotoviti ažurnosti posebnega postopka. V tozdih in DSSS se še vedno ne zavedajo, da imamo v 46. členu pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev določila o absolutni prednosti nekaterih prosilcev za stanovanje oz. stanovanjsko posojilo, na katerega bi se bilo v takih primerih potrebno sklicevati. Po informacijah pa smo ugotovili, da je le bilo nekaj primerov manjših elementarnih nezgod, ki jih pa tozdi niso predlagali za reševanje po tej poti. Zaradi teh primerov mi seveda ne moremo dopustiti, da bi izločena sredstva ležala mrtva, ampak jih moramo kontinuirano deliti, pri tem pa zagotoviti, da bi bilo na skladu vedno nekaj sredstev za primer potrebe reševanja posebnega primera. Iz tega stališča bi bilo primerno, da bi vsi tozdi in DSSS podali vsako leto vlogo za dodelitev združenih sredstev. Iz vlog, ki so prispele do sedaj, je mogoče ugotoviti, da tozdi in DSSS nimajo celovitega pregleda nad stanovanjskimi problemi svojih delavcev. Posebne analize o celoviti problematiki ni predložil nihče, pri nekaterih je opaziti, da so vloge nekoliko bolj popolne kot pri drugih. Z vlogo in celo-■i vito analizo, ki so jo tozdi in DSSS dolžne narediti do sprejema plana za poslovno leto po 8. členu pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj bi tako vsi tozdi in DSSS prikazali odboru trenutno stanje in bi odbor lahko odločal o tem, kdo je bolj upravičen in kdo manj. Vsekakor pa tozdi naj ne čakajo na posojila, ampak naj svoje prošnje izpeljejo pred tem. Zato bi bilo smotrno skrajšati tudi razpisni in pritožbeni rok. Po drugi strani pa naj v primeru pojava posebnega primera tozdi oz. DSSS vlogo podajo med letom. Odbor bi moral prošnjo po hitrem postopku obravnavati in sprejeti ustrezne odločitve. Tako se tozdi oz. DSSS lahko pripravljajo za leto 1985, ko bo razpisanih blizu 6.500.000 din. Ob koncu analize pa še nekaj priporočil: seje odbora morajo biti pogostejše, postopek mora biti hiter, tozdi in DSSS morajo zagotoviti izvajanje 8. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj v tozdih in DSSS. FRANCI JURŠIČ (pravna služba) prijazna zahvala Iskrena hvala za pokroviteljstvo nad našim Tednom slovenskega filma in za prijazno gostoljubje ob obisku režiserja Janeta Kavčiča v Novem mestu! Lep pozdrav! Tajnik ZKO: Staša Vovk letošnji jubilanti 10 let I. TOZD »DELTA« PTUJ 1. Frančiška Kolarič 2. Slava Bezjak 3. Irena Bračko 4. Marija Galun 5. Marija Horvat III. 6. Silva Lapornik 7. Nežka Beljak 8. Marija Petek III. 9. Milena Šešerko 10. Frančiška zamuda II. Marija Arnuš 12. Angela Fišinger 13. Marija Jurgec 14. Elizabeta Ritlop 15. Terezija Tetičkovič 16. Lidija Zorec 17. Agica Kosar 18. Majda Muršec 19. Marija Plošinjak 20. Marija Šmigoc 21. Štefka Ptumberger 22. Sonja Lačen 23. Sonja Mlakar 24. Brigita Drevenšek 25. Majda Horvat 26. Marija Janžel 27. Kristina Kolednik II. 28. Darinka Lesjak 29. Nada Repič 30. Kristina Rojko 31. Jelka Štrumberber 32. Marija Kopše 33. Kristina Meglič 34. Marija Strelec 35. Anica Arnečič 36. Silva Bezjak 37. Silva Fridauer 38. Angela Kelc 39. Marijana Kosi 40. Marija Malek 41. Albina Meznarič 42. Irena Mlakar 43. Slavica Pehan 44. Ivanka Polanec 45. Marjeta Širec 46. Danica Čuš 47. Silva Prosenjak 48. Sonja Pjlinger 49. Marija Šalamun 50. Maja Strgar 11. TOZD »LIBNA«, KRŠKO 1. Silva Čebular 2. Irena Levičar 3. Durda Malinovič 4. Marija Pisek III. TOZD »LOČNA«, NOVO MESTO 1. Anica Blažič 2. Zdenka Celič 3. Marija Grabnar 4. Ivan Jarc 5. Zdenka Kuhar 6. Cvetka Krajačič 7. Jožica Kavčič 8. Slavka Kralj 9. Jožica Nikovska 10. Marija Povše 1 L Jože Pavlin 12. Jožica Prešern 13. Fanika Ravbar 14. Mirjana Stojanovič 15. Alojzija Šlogar 16. Stanka Tisov IV. DSSS 1. Dmitar Perič 2. Nada Šušteršič 3. Amalija Zajc V. TOZD COMMERCE, NOVO MESTO 1. Alojz Avbar 2. Rudi Bogataj 3. Martin Fuis 4. Božo Hrovat 5. Franci Košak 6. Stane Peče 7. Tilčka Topolovec 8. Samo Zupančič VI. TOZD »TIP-T0P«, LJBLJANA 1. Ana Cerar 2. Marjana Lenič 3. Esma Seferagič 4. Vilma Koleša 20 LET I. TOZD »DELTA«, PTUJ 1. Alojz Zunkovič 2. Angela Bele 3. Elizabeta Kuhar II. TOZD »LIBNA«, KRŠKO 1. Marija Baznik 2. Stanko Drobnič 3. Ana Murn 4. Slavka Mavser 5. Nada Pirc" 6. Vladimir Rebselj lil. TOZD »LOČNA«, NOVO MESTO 1. Darinka Burja 2. Jožica Korasa 3. Jožica Kolegar 4. Anton Košir 5. Anica Kastelic 6. Jožica Ljubi 7. Darinka Pavlin 8. Antonija Pečnik 9. Angelca Strajnar 10. Bariča Sašek 1 L Marija Sučevič 12. Marija Šurla 13. Vida Tramte 14. Slavica Žagar IV. TOZD COMMERCE, NOVO MESTO 1. Polde Jerman 2. Marjeta Krevs 3. Franc Primc 4. Zdenko Tekstor 5. Boris Žagar 6. Majda Žnidaršič V. TOZD COMMERCE — Enota Ljubljana L Ljudmila Novak VI. DSSS L Jože Muhič 2. Milena Žagar VIL TOZD »TEMENICA« TREBNJE 1. Ana Blaznik 2. Terezija Brezovar 3. Ana Fortuna 4. Terezija Goreč 5. Angela Grmovšek 6. Ida Longar 7. Joži Požeš 8. Emilija Pucelj 9. Majda Smrke 10. Darinka Starič 1 L Frančiška Uhan Vlili. TOZD »ZALA«, Idrija 1. Metka Peternel IX. TOZD »TIP-T0P«, Ljubljana 1. Miroslav Ješič 2. Magdalena Križaj 3. Alojzija Potokar 4. Fani Šopotnik 5. Martin Štojs 30. LET I. TOZD »DELTA«, PTUJ 1. Marija Bratušek 2. Franc Kranjc 3. Marija Krničar 4. Alojzija Reihtar 5. Anica Bezjak I. 6. Justina Vidovič 11. TOZD »LOČNA«, Novo mesto 1. Ivan Pungertnik 2. Marija Redek lil. TOZD COMMERCE — Enota Ljubljana 1. Alojz Ceglar IV. TOZD »TIP-T0P«, Ljubljana L Marija Bratuša 2. Jože Mohar V. TOZD »ZALA«, Idrija 1. Franc Kenda labod libna marija bazni k Ko sem pred 20 leti prišla v ta kolektiv, smo bili še v Kostanjevici. Devet kilometrov sem se vozila s kolesom, sedaj, ko smo v Krškem, pa s prevozom ni več takih težav. Žače-la sem za šivalnim strojem, sedaj pa sem na kontroli v brigadi Adidasa. Kljub naporom pa spomini na pretekla, začetna leta niso grenki, pravzaprav so lepi. Predvsem so bili naši medsebojni odnosi iskreni in bolj prisrčni, kot so sedaj. Temu je verjetno kriva naglica, ki nas vse duši. Zato si želim, da bi se med seboj lepo razumeli in sodelovali. Dobri odnosi na delu veliko pomenijo. vlado rebselj Tov. Vlado Rebselj je brigadir na Adidasu. Pred tem je ta dela opravljal v krojilnici in šivalnici. Vmes je prišla težja nesreča in daljša bolniška. S premestitvijo na Adidas pravi. »Še nikoli ni bilo tako lepo delati, kot je sedaj,« pravi Vlado Rebselj. da je zelo zadovoljen in da pravzaprav še nikoli ni bilo talo lepo delati, kot je sedaj. Prava skupina, pestro delo in ure minejo, da je kaj! Le en pomislek ima — meni, da so plačila v naši branži še vedno prenizka, dela in odgovornosti pa je veliko. Za slednje se sicer ne pritožuje, malo ga bolijo le osebni dohodki. Sicer pa pravi, da bi vsaj še naprej ostalo tako dobro počutje in veselje ob delu. ločna marija redek Trideset let dela v Ločni je za tov. Marijo Redek. Sedaj dela v predmontaži, na samem začetku je tudi šivala, kasneje pa je bila 11 let raznašalka. Ob prehodu tozda na eno izmeno Marija Redek seje vrnila za stroj in pravi, da je s tem prav zadovoljna. Delo raznašalke je zahtevalo dan na dan stike z ljudmi in ker je prinašala predvsem popravila, seveda ni bila vedno dobrodošla. Delo je pa treba opravljati... V kolektivu je zadovoljna in želi si, da bi tako ostalo tudi do upokojitve. Seveda pa si predvsem želi zdravja zase in za mamo, s katero skupaj živita blizu Novega mesta. delta anica bezjak Bezjak Anica, rojena 17. 7. 1932, je v Delti zaposlena 30 let. Priučila se je za dela industrijske šivilje in delala na normi do leta 1983, ko je bila premeščena na dela kontrolor-ke gotovih izdelkov. Na vprašanje, če je bila z delom zadovoljna, je odgovorila: »Včasih so bili zapleti, ki pa se jih je seveda dalo premostiti. 26 let sem delala na stroju, sedaj pa opravljam dela in naloge kontrolorke.« Jubilantko smo vprašali, če bi si morda izbrala drug poklic, če bi bila ponovno mlada. Odgovorila je: »Če bi bila ponovno mlada, bi si izbrala isti poklic, ker me to delo veseli in ga z veseljem opravljam.« M. M. marija bratušek Bratušek Marija, roj. 23. L 1938, je zaposlena v Delti od 1955 leta. Opravlja dela in naloge kontrolorke v adjustirnici. Na vprašanje, kakšna dela je opravljala v 30 letih zaposlitve, pravi: »Nisem bila vedno na delih kontrolorke. Najprej sem bila v likalnici, nato kurirka in istočasno prodajalka malic v bifeju. Takrat smo si namreč delavci kupovali malico. Pozneje sem eviden- Marija Bratušek tirala delo, največ časa pa opravljam sedanje delo.« Jubilantko smo vprašali, katere so najbolj opazne spremembe od takrat, ko seje kot mlado dekle zaposlila v TOZD. Odgovorila je: »Očitno so se izboljšali pogoji dela. Danes delamo v novih tovarniških, prostorih, imamo organizirano toplo malico, urejeni so prevozi na delo iz vseh smeri. Pogosto sicer delavke negodujejo zaradi visokih norm. Če pa ocenjujem ljudi, mislim, da smo včasih bili veliko bolj veseli, znali smo se nasmejati. Danes nimamo časa za drugo kot za delo, vedno se nam nekam mudi.« M. Magdič tip-top marija bratuša Tov. Marija Bratuša dela v oddelku po meri. Izučila seje za šiviljo pri strogi privatnici, ki ji je sicer dala veliko znanja. Marija Bratuša za »svojim« strojem v oddelku po meri. a tudi veliko vzporednega dela. Tri leta je delala od jutra do večera v delavnici in v mojst-ričinem stanovanju. Ob nedeljah pa še na njenem vrtu... Da se je sploh lahko učila, je moral oče plačevati v hrani — pogodba je zajemala določeno število kilogramov moke, masti, mesa itd. Njena prva služba je bila v Modnih oblačilih in temu kolektivu, kije doživel viharne spremembe, je zvesta še danes. Tudi takrat, na začetku, je delala v oddelku po meri, kasneje pa je prešla številne faze v proizvodnji. S samim delom je zadovoljna, le oči ji pešajo. Zato si predvsem želi zdravja, da bo lahko čez pet let uživala upokojitev. To ji tudi mi želimo! jože mohar Tudi tov. Jože Mohar praznuje letos 30 let dela v svojem kolektivu. Pogled nazaj pove, da so za njim zelo težki časi, ki so zahtevali veliko naporov. Delo je teklo cele dneve, ob sobotah, nedeljah in ponoči, delovne razmere pa so bile zelo težke. Sedaj opravlja delo risarja v krojilnici. Pravi, daje zadovoljen. »Vse seje lepo uredilo in danes se res ne smem pritoževati...« Jože Mohar Tudi tov. Mohar si predvsem želi zdravja. Ker so za njim težki časi, je razumljivo, da sedaj čaka na upokojitev. Sedem let je še pred njim. Ta čas si želi uspešno opravljati svoje delo, potem pa si oddahniti. temenica cvetka brezovar in majda smrke Obe praznujeta letos 20 let v Temenici in obe sta polovico te dobe šivali, drugo polovico pa delata v krojilnici. Tu imajo skupno normo. Z delom sta kar zadovoljni. Res pride včasih do »rukarjev«, toda dokler je dela dovolj, se ne pritožuje-ta. Hudo pa je, če ga je premalo, saj se zastoji čutijo v celi proizvodnji. Cvetka Brezovar Dvajset let, pravita, je naenkrat minilo. Pravzaprav tudi vidnih zunanjih sprememb v Temenici ni bilo. Menita, daje treba stavbo popraviti, saj jim je letošnjo zimo krepko zalivalo. Želeli bi si tudi novo kuhinjo in pa predvsem primernejše osebne dohodke. »Vse to, pa še bo,» optimistično dodajata. »Če ne prej, pa naj bodo želje uresničene vsaj do naslednjega jubileja!« Majda Smrke zala metka peternel Komaj 15 let stara se je pri Modnih oblačilih zaposlila tov. Metka Peternel. Danes, po dvajsetih letih, opravlja dela in naloge univerzalne šivilje. Njena delo je vedno kvalitetno opravljeno, doseg norme pa - .............. Metka Peternel najmanj na sto, raje čez. Tako ji ob jubileju lahko čestitamo tudi k delovnim uspehom, k njeni prizadevnosti in natančnosti! franc kenda Franc Kenda se je pred tridesetimi leti zaposlil v obratu Modnih oblačil v Žirch. Ko pa je bil ustanovljen tudi obrat v Idriji, se je preselil v to Franc Kenda praznuje 30 let dela v kolektivu, od samega začetka obrata pa dela v Idriji. okolje. Kot izučen krojač dela na delih in nalogah univerzalnega krojača. Vesten in prizadeven zna vedno prisluhniti potrebam kolektiva in kljub temu, da kot invalid dela po štiri ure, ne odreče svoje pomoči, še več, samoiniciativno se vključi v delo in skupna prizadevanja. commerce tov. alojz ceglar Tov. Ceglarja poznamo kot vodjo priprave dela za program vrhnjih oblačil. Vsebino njegovega dela smo v našem časopisu že predstavili, tokrat pa želimo obeležiti njegovih 30 let v našem kolektivu. Po šolanju v Litiji se je tov. Ceglar zaposlil pri Modnih oblačilih. Najprej v oddelku po meri, zatem pa se je usmeril v konfekcijsko dejavnost. Za ilustracijo navedimo, da so bili takrat stroji še na nožni pogon, kasnejša hitra rast podjetja pa je prinašala tudi naglo modernizacijo. Po raznih krajih so Modna oblačila odpirala svoje nove obrate in tov. Ceglarje začel voditi inšt-ruktaže. Pred tem je tudi sam Alojz Ceglar opravil 3-mesečni seminar na srednji konfekcijski šoli v Kranju. Novo delo je zahtevalo veliko potovanj pa tudi veliko odgovornosti. Po inštrukciji je sledil interni izpit, treba je bilo izdelati opisno oceno za vsakega posameznika itd. Modna oblačila so se naglo širila, strokovnjakov pa takrat še ni bilo veliko. Prav ta nagel razvoj je bil eden od vzrokov za nagel zasuk in sanacijo, kije sledila. Kot vemo, je tudi Tip-top po določenem zasuku doživel sanacijo, tokrat pa so bile vzrok prevelike zaloge. Tov. Ceglar seje med delom stalno izpopolnjeval. Končal je mariborsko šolo za konfekcijskega modelarja in prevzel naloge in dela tehnologa, kar je opravljal tudi dlje časa v idrijskem obratu. Splet okoliščin je nanesel, da je tov. Ceglar za določen čas prevzel tudi vodenje tega obrata. Kasneje, ko se je zopet preselil na sedež delovne organizacije, pa je nekaj časa vodil tudi skupne službe in slednjič delovodje priprave dela za VO program. Pestrost in izkušnje, ki sojih prinašale zamenjave v kolekti- vu, so tov. Ceglarja obogatile, zato mu ni žal prizadevanja, čeprav mu vedno ni bilo po volji prevzeti nove in nove naloge. »Vendar kljub znanju in pridnosti en sam delavec ne more ničesar. Naše delo je skupinsko, nujno moramo sodelovati in se skupno truditi, pri tem pa spoštovati sleherno delo, vsako je po svoje odgovorno,« razmišlja tov. Ceglar ter dodaja: »Današnje zahteve kažejo na to, da bomo vse bolj potrebovali univerzalne delavce...« Tako pogovor ne more mimo vsakodnevnih zapletov v pripravi dela. Ob samem jubileju je za povedati toliko stvari, da jih ni mogoče zajeti v en sam sestavek. majda Žnidaršič 20 let dela v Labodu^ praznuje tudi tov. Majda Žnidaršič. Najprej je delala v tozdu Ločna, in sicer sprva v šivalnici, kasneje pa v likalnici na adjustaži. Preselila seje v skladišče, kjer je prevzemala izdelke iz likalnice in potem, ko je rodila po prvem otroku Majda Žnidaršič še dvojčke, je zaprosila za enoizmensko delo. Tako je prišla v skladišče surovin, kjer danes opravlja dela in naloge eviden-tičarja za pomožni material. Ob jubileju želi, da bi se še naprej v svojem kolektivu tako razumeli in da bi z novim načinom nagrajevanja le poenotili podobna dela in naloge in s tem odpravili nepravična odstopanja. dsss Med jubilanti v DSSS samo dva praznujeta 20 let dela v Labodu. To sta tov. Milena Žagar in Jože Muhič. Vsi ju poznamo, saj sta s svojim delom in vpetostjo v naš kolektiv povsod in vedno prisotna. Tov. Žagarjeva seje ljubeznivo odzvala in napisala nekaj svojih vtisov in spominov na Vedno dobre volje: Milena Žagar rast Laboda. Tov. Muhič pa je tudi letos, kljub svojemu osebnemu jubileju, zopet zelo zaposlen z organizacijo proslave, s pripravo kvalitetnega programa, s skrbjo, kako narediti ta dan vsem nam in še posebej jubilantom kar se da lep. Pri tem je svoj praznik postavil kar na stranski tir... Takega poznamo, tak je že od nekdaj in zato se mu ob letošnjem jubileju še posebej zahvaljujemo in mu iskreno čestitamo. Želimo mu. da bi bil zdrav, da bi tudi vnaprej lahko tako tvorno, organizacijsko in idejno skrbel za številne drobne in hkrati velike stvari, ki nam bodisi vsakdanjik ali pa praznik narede prijeten in lep. 20 let vožnje: Zdenko Tekstor je na posnetku med svojimi sodelavci (v prvi vrsti tretji z leve). pogled na teh 20 let V delovni organizaciji Labod sem se zaposlila v aprilu 1965, torej kmalu bo 20 let. Dolga doba, a po doživetjih in delu tako pestra in raznolika. Ko danes razmišljam o jubileju, ne morem mimo začetka dela v starih prostorih na Glavnem trgu. Bili so to moji najtežji trenutki v celotni delovni dobi, hkrati pa najlepši. Imeli smo stare temne prostore, moja pisalna miza je bila v prehodnem hodniku. jelka novak Tudi naša kreatorka Jelka Novakova praznuje letos 20 let dela v Labodu. Njena generacija je začela podirati meje med leti, in prizadevanja za mladosten, vedno svež in privlačen videz je Jelka vnašala (udi v Labodove modele. »Ko sem začela kreirati, so bile pri nas ženske na pogled strogo ločene. Točno se je vedelo, kakšna obleka sodi k dvajsetletni, tridesetletni ali štiridesetletni ženski. Na sejmih v tujini pa sem srečevala zelo prijetne ženske, ki se jim let enostavno ni dalo določiti. To je naredila kozmetika in pogumna moda. In za to sem se začela boriti tudi sama...« Ni bilo lahko Podirati ustaljenih gledanj. Toda vse, kar je Labod dosegel na področju mode, je gotovo prijetno zadoščenje za Jelkinih vztrajnih dvajset let. vendar bili smo ena družina, prijatelji med seboj. Nismo vedeli, kje bomo jutri delali, morali smo prijeti za vsako delo, ki smo ga znali, in ob vsakem času. Delali smo z zavestjo, da je to potrebno, da je to v prid napredka podjetja, ki je bilo takrat še v težavah. Pravzaprav smo želeli trdo delati, kajti takrat smo že sanjali o lepi novi tovarni. Odrekali smo se vsemu — tudi plačilu za delo preko rednega delovnega časa, prispevali smo delež od osebnih dohodkov, vse za napredek podjetja in novo tovarno. Ker je bil kolektiv še dokaj majhen, smo se med seboj vsi poznali, bili smo si dobri, tovariši, probleme smo reševali na drug način kot sedajo bolj strpno in življenjsko. Živeli smo skromno, ni bilo ne kave ne sokov ne malice. Delavke so si prinašale malico s seboj. Spomnim se posodic z malico od doma. V prvem nadstropju smo imeli prostor, ki je bil predviden za malico. Bila je to soba z lesenimi mizami in klopmi. V tej sobi smo imeli tudi seje samoupravnih organov. Skladišče gotovih izdelkov in komercialo smo imeli v Bučni vasi, večkrat sem morala tudi tja delat. Z Glavnega trga smo se vozili s kamionom med srajcami, ki jih je šofer peljal v skladišče, ali z dostavnim kombijem. Spominjam se teh voženj in doživetij, pa večkrat se vprašam, kaj bi bilo, če bi danes zopet imeli take pogoje, kako bi se privadili. V teh letih, ko se je praktično začel vzpon podjetja, je bilo tako delovno vzdušje, da si ga le redko kdo lahko predstavlja. Delalo seje cele dni, roki so morali 100% držati, delavke so ostajale tudi ponoči na delu, če je bilo potrebno. Že takrat smo dobili prva naročila za izvoz. Koliko strahu je bilo, ali bodo srajce res lepe. Spominjam se, da so bile to sive srajce za avstrijsko firmo, ki jih je izvozila v Rusijo. Pakirali pa smo jih vsi celo noč, ker je moral biti vagon do jutra pripravljen. Velik preobrat v mojem delu je bil, ko smo se preselili v Ločno v nove poslovne prostore. Vse jebiloveliko,svetlo, lepo, pa ne mislite, da smo bili srečni. Marsikdo bi se raje vrnil v stare prostore. Novi so nam bili tuji, razdalje med nami so bile večje, bilo je drugače, nenavadno. Kmalu smo se tudi privadili, čeprav smo še vedno pogrešali staro tovarno. 30 let dela v Labodu praznuje tudi Ivan Pungertnik, vodja vzdrževalcev v tozdu Ločna. V letih mojega dela v Labodu sem opravljala različna dela, najdlje 18 let pa v tajništvu DO. Po svojih močeh sem se trudila za napredek podjetja, čutila sem in čutim še danes svojo pripadnost Labodu, saj le tako človek rad dela in se veseli uspehov, ki jih dosegamo vsi skupaj. Vedno je bil moj moto dati vse od sebe za napredek podjetja, ki ti daje kruh, postaviti lastne interese na stran in dati prednost interesom kolektiva. Verjetno človeku za to ne more biti nikoli žal. Moja želja je, da bi Labod še nadalje uspešno posloval, da bi bili naši medsebojni odnosi prijateljski, da bi si med seboj pomagali, da bi se sleherni delavec v podjetju dobro počutil in pridno delal in da bi se vsak od nas čutil kot delček velike »družine«, ki se imenuje naša delovna organizacija Labod. MILENA ŽAGAk r v I s I N I N I V I S I I s I s I s I s I s I s I N I S * N I N I > I S I S I s t ISicrcLKcL £<% 6. Karac na/-joi da osto-Latu $ v \ % \ v t * I N I S I S I N I S I \ I S I s I N * I > S J budna praktikantka na spečem Labodu Tritedenska praksa je minila. Časa je bilo dovolj, da sem spoznala Labod z labodovci in celo videla tudi slabosti. Začetek, če izvzamem malce hladen sprejem, je obetal novosti. Letos so (smo) bili zadovoljni z mentorjem. Potrudil se je, da smo bili praktikanti zaposleni in da smo spoznali različna dela. Seveda so bile vmes tudi vrzeli, ki smo jih zapolnjevali z branjem samoupravnih sporazumov, planov DO, predpisov... Tako kot me v šoli obremenjuje slabo pripravljen pouk, je tudi brezdelje na praksi »moreče« opravilo. V menije vsako nekoristno (nesmiselno) početje obsojeno na prezir. Seveda sta pojma nekoristno in nesmiselno v vsakih očeh drugačna. Nekoristno se mi zdi, da profesor bere iz knjige, ki jo imaš v rokah tudi ti. Brati smo se vendarle že naučili! Nesmiselno se mi zdi zapravljanje časa z branjem raznih sporazumov, ko pa je okoli mene še toliko nespoznanih stvari. Pa vendar, letos je bilo že dosti bolje. Kajti letos sem imela toliko poguma, da sem spraševala. In delavke so bile tak,o prijazne, da so mi, nadležnici, odgovarjale. Saj vem, dosti dela imajo, pa pride še radovedna praktikantka, ki je zaradi neznanja še uporabiti ne morejo. No, nazadnje smo se kar lepo navadile druga na drugo. Tako zelo, da so ženske celo pozabile na nepoklicana ušesa. Ta pa so ujela marsikatero kletvico in odvečno obrekovanje. Drage moje, saj ste mi bile kar všeč, samo veliko bolj bi mi bile, če bi se kdaj pogovarjale tudi o dobri knjigi, o dobrih ljudeh, o dobrih dejanjih. Tako pa, saj veste.... Se sreča, da sem tu in tam med odmori naletela na Nežo, ki pa v resnici sploh ni bodeča. V Labodu pomaga skrbeti za kulturo. Mislim, da ima težko delo, ker le-te ne cenijo preveč. Celo na zboru delavcev se morajo dogovoriti, da bodo še naprej gojili znake prastare kulture — pozdravljanje. Morda se bodo dogovorili tudi za kakšen koristen izlet ali ples, kjer bodo pozabili na vsakdanje razprtije. Želim, da bi bilo do mojega prihodnjega srečanja z njimi vse drugače. Da bi se med sabo lepo razumeli in da bi spoznali, da so drug drugemu potrebni. Pa nasvidenje do prihodnjega leta — v Commercu seveda, kjer ste najbližji mojim predstavam o dobrih medsebojnih odnosih. Marija Bobič Prebrali smo si torej pismo učenke, ki je pri nas opravljala proizvodno prakso. Neobremenjen pogled na naše medsebojne odnose in na naš »kulturni« nivo nam bo dal gotovo misliti, saj nam ne sme biti vseeno, kakšni smo. Pa ne le zaradi »nepoklicanih ušes«, ampak zaradi nas samih! sporazum dejavnosti je že sprejet Informacija o pristopu k sporazumu dejavnosti tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije Na podlagi prispelih pristopnih izjav iz OZD je republiški odbor sindikata delavcev naše dejavnosti že 16. januarja letos razglasil ugotovitveni sklep o veljavnosti obeh sporazumov dejavnosti, ker je že pristopila večina udeležencev tekstilne in usnjarsko-predelovaine industrije Slovenije. Do konca letošnjega januarja je pristopilo k sporazumu tekstilne dejavnosti 185 tozdov oziroma 87%, k usnjarskemu sporazumu pa vsi udeleženci. V februarju je k sporazumu naše dejavnosti pristopilo še 11 tozdov, pričakovati pa je, da bodo ob dopolnilni razlagi pristopile tudi vse preostale organizacije združenega dela tekstilne industrije, ki do sedaj tega še niso storile. Izvršni odbor ROS je prevzel tudi obveznost za uskladitev SSA v OZD ter za spremljanje te dejavnosti imenoval ustrezne komisije za vsako podskupino posebej. Za konfekcijo so v komisiji: Vinko Plemenitaš iz Mure, Andrej Kirm iz Laboda, Vladimir Rudolf iz mariborskega Pika, Branko Ogorevc iz Lisce in Branko Krištof iz kranjskega Triglava. MOJCA NOVAK up«AVm obsoa je'skLftrai>, najtpc iA&oo - noVo mesto pcooč p«i jUrneak? te nA« miSvO. Sl S its&f l 1 Priznanje za delo naši planinski sekciji. 01NARA DtHAfiJEV AUHAPM pomagajmo lačnim! »Milijoni prebivalcev, posebno otrok, v več kot dvajsetih državah Afrike trpi lakoto. Samo v Etiopiji je 900.000 ljudi izpostavljeno smrtni nevarnosti zaradi lakote. Naši delovni ljudje in občani tudi v tem položaju z osebnimi in kolektivnimi prispevki izkazujejo svojo resnično humanost in solidarnost z žrtvami suše. Vaš prispevek pomeni veliko pomoč v odpravljanju hudega pomanjkanja, ki ga občuti več milijonov ljudi in Rdeči križ se vam najtopleje zahvaljuje.« To je besedilo, natisnjeno na hrbtni strani darilnega vrednostnega bona. Kot smo že pisali v prejšnji številki, je v ljubljanskem delu Laboda že stekla akcija za zbiranje pomoči lačnim. Vodila jo je tov. Ana Milena Gašperšič, poslovna sekretarka tozda Tip-top. Pridružimo se jim tudi ostali in darujmo za lačne v Afriki!