Organizacija prvenstva
=5 nekoč in danes
str. 12-13
Potopisi
Bralci so izbrali Gano
str. 31
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let
mi Mto
Št. 40 / Leto 68 / Celje, 5. september 2013 / Cena 2,50 EUR
V o p/c
(IŽITEK V DOBRI KAVI I
luilrMWiliMftMflB
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
Varčna " okna
EKOLIGHT
HlA I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
r	"I " I v I	Legendarni
Spregovorila je košarka ... ultramaraJJ}ec: »Jokal
str. 2, 3, 4 sem pred Iglo« str. 30
ŠMARJE PRI JELŠAH —SS-
Hudakri zaradi prvošolcev str. 6
Žalec
str. 33-40
TABOR
Vabijo s kmetijsko cono str. 10H I


kl se nahaja v PlanetuTušv Celju, vam bbnakupukorekcijskih očalhikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled I A] «A 07 aa in za informacije na telefon: I OZU 7/ OU
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
NAZARJE
Bo brez dela 138 ljudi?
str. 5
Poslovni pogum velja!
M©S
46.
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 11.-17. september 2013
7 SPODBUDNIH DNI. ENKRAT NA LETO. ZA DOBRO LETO.
O
BHjjjB
0SH8 CM Ii«
www.ce-sejem.si
*■	NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VSLOVENIJI IN REGIJI
*■	15 DVORAN, 1585 RAZSTAVLJAVCEV, 34 DRŽAV
►	ENERGETSKA SVETOVALNA TOČKA
►	UGODNI NAKUPI, DOŽIVETJA
Velika nacionalna udeležba Turčije
(dvorana A)
UVODNIK
Zgrešeni meti in trojke
TATJANA CVIRN
»Hvala bogu, nisem najslabša, ko gre za poznavanje športa,« sem si rekla pred dnevi sredi mesta, ko sem slišala, kako se je mlajša gospa iskreno čudila, da bo evropsko prvenstvo v košarki in da bodo naši igrali tudi v Celju. Očitno je opazila velik transparent, izobešen nad ulico, ki opozarja na EuroBasket, in odkrila, da se obeta pomemben dogodek.
No, podobno neobveščenih danes verjetno že skoraj ni več. Če pa so še, bodo v gneči obiskovalcev od vsepovsod zaznali, da se nekaj dogaja. In vrvež v središču mesta in okolici dvorane si te dni zagotovo želijo vsi, ki so se na dogodek posebej pripravljali. Čeprav je mogoče slišati očitke, da malo več usklajevanja med mestnimi organizatorji in gostinci ne bi škodilo, vsi upajo, da se bo košarkarski veledogodek dobro iztekel. Kakšnih velikih takojšnjih zaslužkov si večina, razen hotelirjev in gostincev, niti ne obeta in o številkah ne govori. Še tisti, ki so s svojo ponudbo sledili dogajanju in se potrudili z novimi izdelki, so skrivnostni, ko naj bi razkrili kakšen konkreten znesek. Morda so pričakovanja prevelika in prireditev lokalnim organizatorjem in manjšim mestom ne bo prinesla zaslužkov, kot si jih obetajo? Večina navijačev iz Slovenije in s sosednje Hrvaške bo verjetno po tekmi odšla naravnost domov, saj že cena vstopnic in stroški za prihod na prizorišča v teh časih niso zanemarljivi. Bo na koncu vse, s čimer se bomo lahko pohvalili, promocija mesta, ki naj bi bila naložba za kdaj kasneje? Kdaj pa, če ne znamo dovolj dobro izkoristiti tako velikih dogodkov, kot sta na primer te dni prvenstvo in sejem? Bojim se namreč, da bo pot s Hudinje do mesta za mnoge preveč utrujajoča, podobno kot so z anketo pred časom ugotovili med obiskovalci Mosa. Te sejem menda tako utrudi, da nimajo ne želje ne energije za spoznavanje mestnih lepot.
V središču so pripravljeni na obisk množic, vsaj tako zatrjujejo, a ne samo v navijaški coni na Krekovem trgu, kjer se bojijo, da bo celo zmanjkalo prostora za vse. V Stanetovi ulici so medtem »turški tabor«, ki so ga pred dnevi postavili in nato na srečo hitro odstranili, zamenjale lesene stojnice. Očitno so organizatorji tudi sami ugotovili - tako kot večina mimoidočih - da veliki beli plastični šotori zmaličijo središče mesta, zakrijejo polovico lokalov in trgovin in tudi novo tlakovanje, ki daje lepšo podobo. Koliko bo stala takšna zamenjava na vrat na nos, ki pove predvsem to, da so bile stvari slabo domišljene, še ni znano, plačali jo bomo pač Celjani. Upamo le, da bodo domače dobrote, ki jih bodo ponujali na stojnicah, zamikale navijače in da se ti v veliki meri razlikujejo od nogometnih, za katere je znano, da jih poleg tekem zanima samo ena vrsta ponudbe - pivska.
Se je pa medtem medijsko precej bolj neopazno začelo novo šolsko leto. Velikih novosti ni prineslo, če odštejemo običajne septembrske minuse v družinskih proračunih, ki jih povzroči brezplačna šola. Kolikor se spominjam, je bil september vedno zelo stresen za vso družino, saj je bilo treba spet ujeti stari ritem jutranjega vstajanja, pisanja nalog in učenja, vse to pa še uskladiti z obiskovanjem izvenšolskih dejavnosti. Včasih kar prevelik zalogaj za otroke in starše, če niso priskočili tudi stari starši. Toda v urejenih razmerah vse skupaj običajno steče. Starši so opora, v sodelovanju z učitelji, ki niso razumljeni kot sovražniki, je lahko uspeh največji. Težko je tam, kjer v družini stvari niso v redu. Tudi šola ni vselej prijeten kraj, kamor greš brez strahu in z dobro voljo. Vrstniki lahko zagrenijo življenje marsikateremu sošolcu. Odrasli so tisti, ki rešujejo na videz nerešljive travme otrok, če so le pripravljeni prisluhniti in ukrepati. Ali kot pravi ena od sogovornic v današnjem časopisu: najhuje je, če se tisti, ki bi lahko pomagali, ne odzivajo ustrezno in skušajo problem pomesti pod preprogo, češ, pri nas se to ne dogaja.
O pometanju problemov pod preprogo bi lahko na dolgo pisali tudi v okviru širših razmer v državi. Dolgo vroče poletje nekakšnega praznega teka se končuje v pričakovanju, kaj vse se bo še pokadilo izpod preproge in s kako težkim stepalni-kom se je bodo lotili tisti od zunaj, ki verjetno že pripravljajo kovčke za obisk pri nas, saj se sami obnašamo, kot da je še vedno vse v redu. Ko bi jih le še mi lahko spakirali in za nekaj časa odšli kam stran!
Iz ulice na prvenstvo: oris zgodovine celjske košarke je naslov razstave na Trgu celjskih knezov. V	Ponudbo Dežele Celjske v Stanetovi ulici sta preverili celj-
zgodovinskem arhivu so jo pripravili v sodelovanju z muzejem novejše zgodovine ter štirimi košarkar-	ska podžupanja Darja Turk (desno) in direktorica zavoda
skimi zanesenjaki: Miletom Čepinom, Markom Zorkom,Vilijem Šusterjem in Francem Ramskugler-	Celeia Milena Čeko Pungartnik. jem. Moška košarka v Celju je zaživela leta 1946, le leto kasneje so bila pod koši tudi že dekleta.
Pripravljeni, a z veliko treme
Bo Celje prijazen in dober gostitelj? - Za organizatorje je šestdnevno dogajanje velik zalogaj
Zdaj je, kar je. Včeraj se je začelo in za ocene, kako prijazen in dober gostitelj predtekmovalnega dela evropskega košarkarskega prvenstva je Celje, bo treba počakati vsaj do prihodnjega tedna. V ponedeljek zvečer bo namreč uraden »konec« košarke v knežjem mestu.
S slovensko reprezentanco, za katero večina letos verjame, da lahko poseže po najvišjih mestih, bodo ljubitelji košarke naprej živeli v Ljubljani. V domačem mestu so velikemu športnemu dogodku prilagodili tako
ponudbo kot odpiralni čas v številnih mestnih in primestnih lokalih. V Celju je ljubitelje košarke pričakala uradna navijaška cona na Krekovem trgu. Dogajanje v njej bo vseh šest dni celjskega dela prvenstva med 11. in 23. uro, tržnična ponudba Dežele Celjske na stojnicah v Stanetovi ulici pa bo obiskovalcem na voljo med 10. in 19. uro. S slednjo se je zapletlo v ponedeljek, ko so šele ob postavljanju 20 belo-modrih paviljonskih šotorov ugotovili, da so le preveliki, da kazijo podobo ulice in zapirajo dostope
Neposredno ob Areni Celje sta še dve urejeni prizorišči za obiskovalce. Prvi obroč ob dvorani je v rokah KZS, v drugega pa je celjski mestni organizacijski odbor pritegnil gostince. Čeprav so v njem prvenstvena pravila že bolj ohlapna, so še vedno zelo stroga. Na tem območju smejo prodajati samo izdelke sponzorjev prvenstva, določen je način znamčenja in reklamiranja, tudi program prireditev. Na državni ravni je določena tudi primerna cena za posamezne izdelke, torej cene pijač, na primer.
do siceršnjih trgovin v ulici. Večino so zamenjali z lesenimi stojnicami, ki jih Celjani poznamo z obiskov podeželja v mestu, le tik ob mestni zvezdi so ostali trije večji šotori.
Kopica neznank
Program dogajanja na Krekovem trgu je pestro zastavljen. Dopoldnevi so namenjeni učencem in dijakom, popoldne bodo košarkarske spretnosti kazali mlajši in starejši člani domačega ženskega in moškega košarkarskega kluba. Proti večeru bo sledil glasbeno-zabavni del s koncerti uveljavljenih skupin, trikrat bodo v knežjem mestu na obisku člani akrobatske skupine Dunking Devils, vmes bodo seveda na velikem zaslonu še prenosi tekem. Organizatorji so se trudili pritegniti na Krekov trg kar največ ljudi - a prostora za obiskovalce je pravzaprav zelo malo.
»Nespametno bi bilo, da ne bi imeli treme pred tem, kaj se bo zgodilo v navijaški coni,« pravi Jerneja Kolar iz zavoda Celeia, ki je poskrbel za program dogajanja na Krekovem trgu in postavitev tržnice v Stanetovi ulici. Pričakujejo, da se bodo ljudje odzvali in prišli v mesto. »Vreme nam gre glede na napoved na roke, Krekov
trg je kot prireditveno prizorišče mikaven, poskrbeli smo za odlične nastope,« našteva razloge, zakaj je te dni vredno obiskati mestno središče. Želijo si tako domačih meščanov, okoliških prebivalcev kot tudi tujcev, ki bodo v Celje prišli zgolj zaradi tekem. Pred tekmami in po njih bo namreč tudi zanje dovolj priložnosti za obisk mesta. »Seveda si želimo, da bi obiskali tudi okoliške kraje, tako v okolici Celja kot tudi v 21 občinah Dežele Celjske,« pravi in dodaja, da če jim bo v teh krajih všeč, je to najtrdnejše zagotovilo, da se bodo kdaj kasneje vrnili v Celje.
Prevozi in ponudba
Med dvorano in središčem mesta bo vseh šest dni med 10. in 23. uro krožno vozil turistični vlakec. A glede na to, da lahko v dva vagona sprejme le 40 potnikov, posamična vožnja pa traja približno pol ure, bo ob konicah le stežka sprejel vse, ki bodo želeli z enega na drug konec mesta. Takrat bo pač treba peš ali s taksijem, v Celju namreč na javni avtobusni promet ni pametno kaj dosti računati.
Kar 17 lokalov v ožjem mestnem središču je za čas prvenstva prilagodilo svojo
NE PREZRITE
Objavili bomo podlistek v treh delih na temo vremena in kmetijstva. Avtorica prispevkov bo mag. Andreja Sušnik iz Urada za meteorologijo pri ARSO, ki je pred desetletjem pripravil študijo o vplivu vremena na kmetovanje. V Novem tedniku se bomo 12. septembra v prvem delu podlistka vprašali, ali je kmetijskih suš v Sloveniji vse več.
že v prihodnji številki
Več kot dve uri pred začetkom prve tekme - v Areni Celje sta se pomerili reprezentanci	Akrobatska skupina Dunking Devils je včeraj dopoldne odprla vrata uradne navijaške cone na Krekovem	Lipko, uradna maskota prven-
Gruzije in Poljske - so bili Sintalovi varnostniki že v pripravljenosti. Po še zadnjih	trgu - k atraktivnemu nastopu so pritegnili tudi obiskovalce in fantje so kot po tekočem traku preska-	stva, ima v teh dneh veliko dela.
popravkih uniform in preverjanju, ali imajo vso opremo, so se razkropili po zunanjem	kovali skupino 20 ljudi, ob tem pa še zabijali koše. Znova bodo obiskovalcem jemali dih v petek, v treh	Še dobro, da so ga klonirali.
prizorišču ter v dvorano. (Foto: GrupA)	nastopih ob 11. uri, 13.30 in 17. uri.
Celjska mestna navijaška cona je v primerjavi z drugimi gostiteljskimi mesti najmanjša, sprejela bo lahko le približno tisoč ljudi. Je pa res, da so se na dogodek zelo dobro pripravili mestni gostinci, zato bodo očitno ravno oni reševali morebitne zadrege. Kajti lahko se zgodi, da bo mesto na trenutke pretesno za vse, ki ga bodo obiskali.
Mestni Tic vsak dan ob 10. in 13. uri pripravlja organizirana vodenja po mestu, od petka do vključno nedelje po 11. uri bo na Starem gradu animiran prikaz srednjeveškega življenja Živa zgodovina. Za vodenja, ki bodo za tujce v angleščini, za slovenske obiskovalce pa seveda v domačem jeziku, bo treba odšteti simboličen evro, za obisk Žive zgodovine pa bo treba kupiti le redno vstopnico za Stari grad, ki za odrasle stane 2 evra. Vsa ostala ponudba za obiskovalce bo v Celju brezplačna. Tako koncerti na Krekovem trgu ter Štimung fest ob Šmartinskem jezeru - z nocojšnjim uvodnim Štimung žurom za mlade, petkovim večerom za vse generacije in sobotnim zaključkom za ljubitelje narodno-zabavne glasbe - kot tudi pokušnje različnih domačih dobrot na tržnici Dežele Celjske, vožnja s turističnim vlakcem in v popoldansko-večernem času tudi parkiranje.
ponudbo kulinarike in pijač ter podaljšalo obratovalni čas. Nekateri bodo imeli tako odprto do 3. ali celo 4. ure zjutraj. Z izdajo dovoljenj ni bilo nobenih težav, zdaj se morajo gostinci seveda le še držati tega, kar so napovedali v svoji prijavi za izdajo dovoljenja. V Sloveniji, zlasti v štirih mestih gostiteljih prvenstva, so namreč za čas prvenstva poostren nadzor napovedali tudi inšpektorji. Ti bodo najbolj skrbno pregledovali gostince, kjer je za nespoštovanje predpisov
Povprašali smo vas
Ivan Marovt, Celje: »Pravkar sem ob kosilu vzel brošuro o košarkarskem prvenstvu, v soboto zvečer si bom tekmo ogledal v živo. Mislim, da lahko tak dogodek mestu prinese lepo promocijo. Mestno jedro je lepo urejeno, program na Krekovem trgu je dobro zastavljen, zdaj je pomembna le še prava ponudba. Kot Celjan sem vesel in ponosen, da je prvenstvo tudi pri nas. To bi po mojem mnenju lahko najbolje izkoristili trgovci, gostinci in seveda tudi prebivalci za razvedrilo.«
Promet med evropskim prvenstvom
Policija od voznikov pričakuje previdnost in dosledno upoštevanje pravil
Že na začetku poletja smo poročali o dodatnem usposabljanju celjskih policistov, ki bodo v času evropskega košarkarskega prvenstva EuroBasket 2013 fizično urejali promet na nekaterih večjih prometnicah v Celju. Poleg tega bo v Celju ponekod tudi spremenjen prometni režim. Policisti se obračajo tudi na Celjane, ki se ne bodo udeleževali tekem v Zla-torogu, da za svoje vožnje uporabljajo druge, stranske ceste, ki jih poznajo, saj se bodo tako izognili gneči.
S spremembami prometne- omenjenega datuma promet ga režima, ki bodo veljale v urejali predvsem na križiščih
Celju do 9. septembra, bodo zagotovili večjo pretočnost prometa, manj gneče in zastojev. Fizično bodo policisti do
z Mariborsko cesto v popoldanskem času. Zato na policiji znova opozarjajo, da v času, ko policist fizično ureja promet
v križišču, ne veljajo nobeni drugi prometni znaki, temveč je policist tisti, ki ga morajo vozniki upoštevati. Tam, kjer je na večjih prometnicah več zaporednih križišč, moramo biti pozorni na to, da bo tudi v naslednjem križišču promet urejal drug policist.
Od 4. do 9. septembra bo sprememba prometnega režima na Severni vezni cesti, od krožnega križišča k dvorani Zlatorog do krožnega križišča
v Ulici mesta Grevenbroich. Severna vezna cesta bo v dneh EuroBasketa, med 13. in 1. uro zjutraj, začasno enosmerna iz smeri Hudinje proti Novi vasi. Ob njej bo organizirano enostransko parkiranje vozil na voznem pasu iz smeri Nove vasi. Javnih parkirnih površin na območju dvorane ne bo. V času prvenstva je predvidena tudi začasna krožna linija turističnega vlaka v smeri dvorana Zlatorog-Krekov trg. SŠol
zagrožena kazen celo 1.200 evrov, pod lupo pa bodo vzeli tudi trgovce in taksiste. Morda bo tudi njihova strogost prispevala k temu, da se bodo obiskovalci prvenstva počutili v Sloveniji dobrodošlo in lepo sprejeto in bomo Slovenci obveljali za dobre gostitelje. Zlasti tujci, ki bi se jim zdelo, da jih skušajo v mestu na vsakem koraku opehariti, se ne v Celje ne v katero drugo mesto zagotovo nikoli več ne bi vrnili.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
ji uJFšttMPJiz* *
Načrt parkirišč v Celju. Vnaprej je bilo sicer težko oceniti, koliko obiskovalcev EuroBasketa 2013 se bo v Celje pripeljalo z avtobusi ali avtomobili, a v mestnem organizacijskem odboru prireditve ocenjujejo, da je dovolj parkirišč v širši okolici dvorane. (Vir: Košarkarska zveza Slovenije)
Matija Kovač, Celje: »Ceprav nisem športni navdušenec, spremljam dogajanje v povezavi z evropskim košarkarskim prvenstvom. Za Celje kot eno gostiteljskih mest je to velika gospodarska priložnost, da se predstavi mednarodni javnosti, prihod velikega števila obiskovalcev pa pomeni nekaj dobrega za naše gostince, ponudnike turističnih storitev in tudi ostale. Opažam tudi spremembe v mestu, ki pa niso vse pozitivne. Videl sem, da so napako, ko so »zašotorili« Stanetovo ulico, že popravili. Nekatere stvari se delajo brez posluha za splošno arhitekturno podobo mesta. Sicer pa mislim, da je vedno dobrodošel pozitiven duh, ko mesto obiščejo ljudje in se začne nekaj dogajati.«
Marjeta Irman, Štore: »EuroBa-sket spremljam, opažam spremembe v mestu, o tem berem novice v medijih, to prvenstvo je tudi tema mojih pogovorov s prijatelji. Vem, da bodo kvalifikacije v Celju, naslednji krogi pa v Ljubljani. Zagotovo si bom kakšno tekmo tudi ogledala, navijala pa bom seveda za naše. Menim, da lahko EuroBasket prinese veliko dobrega za Celje. Mesto po mojem mnenju dobro oglašujejo, kar je lahko odskočna deska, da bi se navijači še kdaj vrnili sem. Največji dobiček bi od tega dogodka lahko imeli gostinci in hoteli.«	TV
Slovenija na zmagovalnem odru!
Nekdanji celjski košarkarji so povedali ...

ki
Naša težava je obramba
Mile Čepin: »Prvi favorit je Francija, želim si, da Slovenija igra v finalu z njo. Erazem Lorbek mora pozdraviti poškodbo in mu odpovedi ne zamerim. Od Bena Udriha smo jo seveda pričakovali, dobro pa je, da ni v selekciji Saše Vujačiča, ki bi bil zaviralni člen. Naša težava je obramba, s čimer se z mano nihče ne strinja. Imamo vsaj štiri igralce, ki so sposobni proti conski obrambi zadevati z razdalje. Igramo hitreje, kot prej. Pod vodstvom Božidarja Maljkovica na prejšnjem evropskem prvenstvu nismo igrali dobro in tudi nismo bili dobro vodeni. Na letošnjih pripravljalnih tekmah je bil opazen napredek. Premalo je igral Jaka Blažič. Morda so ga >skrivali<. Goran Dragič premalo poskrbi za soigralce. Pred Jako Lakovi-čem je labodji spev. Ko bo treba, bo odigral ustrezno. V Celju ima Slovenija lepe možnosti za vseh pet zmag, kajti Španija v predtekmovalni skupini ne blesti. Po križanju s koprsko skupino moramo upati zgolj na to, da v četrtfinalu ne naletimo na Francijo. Celjska kluba Keleja in Luxuris bi morala delovati enotno, le tako bi lahko izkoristili trenutno evforijo. Na sprejemu v Ljubljani so me trepljali kot >legendo<, ko pa sem generalnemu sekretarju KZS omenil, da nimam vstopnice za tekmo Slovenije, je dejal, da tudi zase nima vstopnice ...«
V pričakovanju slovenske medalje Preveč igre v valovih
Tone Sagadin: »Menim, da bo evropsko prvenstvo dobra promocija za košarko, da se bodo zanjo mladi navdušili. Od reprezentance pričakujem njen največji uspeh, torej da bo osvojila medaljo. Prvenstvo si bom z veseljem ogledal, žal samo po televiziji. Mislim, da je Košarkarska zveza Slovenije pozabila na tiste, ki smo prispevali določen delež k razvoju naše košarke. Upam, da bo na celjskem področju prireditev odtegnila mlade od računalnikov. V Celju spet deluje obetaven klub, upajmo, da mu bo evropsko prvenstvo pomagalo, da se bo resnično uveljavil. Glede Udriha in Vujačiča? Sem pripadnik stare šole. Še vedno menim, da je igranje za nacionalno vrsto čast. Toda danes vladata dolar in evro. Žal. Očitno je, da so najmočnejše reprezentance Španije, Francije, Turčije, Litve in Srbije. Naša izbrana vrsta je takoj za njimi. Toda s pomočjo domačega igrišča, torej zagona, ki ga prispeva občinstvo, in če se odpre Boštjanu Nachbarju in Goranu Dragiču, se lahko zavihtimo proti vrhu in osvojimo medaljo. Med pogovori s prijatelji smo začutili, da bo v Celju izjemno pomemben dogodek. S prihodom tujih navijačev, pa bo zagotovo dober >štimung< in bo naše mesto zagotovo oživelo.«
Bojan Jug: »Zelo dobro je, da bo Slovenija prvi del prvenstva odigrala v Celju, v katerem košarka izumira. Svoj čas smo bili drugi najmočnejši center v republiki. Upam, da bo EuroBasket prava vzpodbuda, da se vrnemo na stara pota. Premalo poznam razmere. Vem, da so fantje v celjskem košarkarskem klubu Luxuris zagnani. Trenutek je primeren, da ga izkoristijo. Mlade bi lahko animirali. Naš prijatelj Marko Zorko je neumoren in že vrsto let navdušuje otroke za košarko pri Keleji ter z njimi zelo dobro dela. Toda manjka nadgradnja, ni nikogar, ki bi finančno pomagal. Fantje s 13, 14 leti odhajajo na celjsko periferijo. Moral bi se pojaviti sponzor, ki bi izkoristil svetlo tradicijo. Fenomen odpovedovanja nastopov za reprezentanco mi je nerazumljiv. Evri, dolarji poroke . Najbrž je še kakšen drug razlog vpet, tudi odnos Košarkarske zveze Slovenije do določenih igralcev. Toda igranje za reprezentanco je na prvem mestu čast. Kot večni optimist sem prepričan, da bomo vseeno osvojili medaljo. Preveč igramo v valovih, proti Franciji sedem minut in pol nismo dosegli koša. To se nam lahko maščuje, vedno se ne moreš vrniti v igro. Če bi bile naše bivše republike še skupaj? Prave tekmice ne bi imele.«
DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
EuroBasket kot viagra za gospodarstvo
Velik dogodek in malo zaslužka?
Na vsaj dve vprašanji, povezani z EvroBasketom, je ta hip nemogoče odgovoriti: kako se bo uvrstila slovenska reprezentanca in kakšen bo izkupiček tega doslej največjega športnega dogodka v državi?
Številke, ki so jih pred začetkom prvenstva omenjali organizatorji, so velike. Slovenske hotele naj bi zasedlo približno 30 tisoč tujih navijačev, ta turistični obisk pa naj bi prinesel približno 40 milijonov evrov prihodka. Cilj je visok in bo uresničen le, če bodo udeleženci zapravljivi. Kot kaže v Celju, bodo lahko navijači zapravljali le v hotelih in gostilnah, saj večina podjetnikov v prvenstvu očitno ni našla izziva oziroma prave ideje za dodaten zaslužek.
Karikature in kuharica v angleščini
Med redkimi, če ne že kar edinimi v Celju, ki so se odločili dati pečat prvenstvu in so se dobro pripravili na ponujeno priložnost, so v podjetju Leonardo. Izložbo svoje trgovine v središču mesta so že pred časom okrasili s plakati, ki jih je za EuroBasket izdelal priznan celjski slikar in karikaturist Bori Zupančič. Motivi Borijevih »košarkarjev« so tudi na majicah, lončkih, zvezkih, beležkah in kemičnih svinčnikih, ki jih prodajajo v vseh svojih trgovinah po Sloveniji in v prodajalnah Mladinske knjige. Koliko denarja
so vložili v projekt, ki so ga pripravljali kar nekaj mesecev, v Leonardu ne želijo povedati. Pravijo pa, da vložek ni bil majhen, zato upajo, da bo te izvirne spominke odneslo domov čim več tujih navijačev.
»Piskrček«, kot pravi sam, je k dogodku pristavil tudi celjski založnik Miran Gra-cer. V njegovem podjetju Grafika Gracer so natisnili
Slovensko kuharico v angleškem jeziku, ki jo bodo ves čas prvenstva prodajali pred dvorano Zlatorog in v uradni navijaški coni na Krekovem trgu. »Upam, da 20 evrov, kolikor stane knjiga, ne bo preveč za takšen kuharski spominek iz Slovenije,« pravi Gracer, ki kot predsednik območne obrtne zbornice dvomi, da bo šest dni košar-
karskega praznika celjskim hotelirjem, gostincem, agencijam in tudi taksistom prineslo večji zaslužek.
Predvsem promocija?
Zaslužila bo brez dvoma celjska turistična agencija Palma, ki je uradna turistična agencija EuroBasketa, a koliko, v podjetju še ne želijo govoriti. Kot pravijo, vidijo dogodek predvsem kot izvrstno promocijo in kot priložnost za dodatno utrditev svoje blagovne znamke. Zato zaslužek tudi ni bil osnovni motiv za izziv, ki ga prinaša vloga uradne agencije. Sicer so si v Palmi zadali cilj, da na prvenstvo pripeljejo 1o tisoč gostov. V Celju in nekaterih okoliških zdraviliških krajih so zakupili kar nekaj hotelskih zmogljivosti, podatek, koliko tujih navijačev so oziroma še bodo pripeljali na tekme v Celje, pa za zdaj še skrbno skrivajo. Med uradnimi dobavitelji prvenstva je tudi Skupina Pivovarne Laško, kjer računajo, da bodo v navijaških točkah po Sloveniji prodali 150 tisoč litrov piva oziroma 300 tisoč vrčkov.
Hoteli polni brez višjih cen
To, da Celje gosti prve tekme slovenske reprezentance, je dvorezen meč, pravijo poznavalci. Razprodana dvorana Zlatorog bo sicer napolnila blagajno Košarkarske zveze
Slovenije, a ne bo napolnila celjskih gostiln. Slovenski navijači se najbrž ne bodo dolgo zadrževali v mestu, enako velja tudi za navijače s Hrvaške, ki bodo po tekmah, vsaj večina, krenili domov. Kljub temu celjski gostinci upajo na čim večji promet v času prvenstva. Delovni čas v mestu je podaljšalo tudi nekaj trgovin, kjer sicer povečanega prometa niso načrtovali, vendar nanj računajo. Tuševa trgovina, na primer, še nikoli ni imela toliko polic napolnjenih s pivom.
V središču dogajanja v mestu je vsekakor Hotel Evropa, kjer pravijo, da so v promocijo hotela in, v obogatitev ponudbe v času EuroBasketa vložili veliko denarja. Seveda pričakujejo nekaj zaslužka, čeprav cen niso zviševali. Vendar si bolj kot šest dni polno blagajno želijo dolgoročne učinke, predvsem večjo prepoznavnost in večjo zasedenost. Hotel je te dni v celoti zaseden, največ gostov imajo iz Španije in s Hrvaške.
Popolnoma zaseden je tudi hotel Štorman. Poleg nekaterih stalnih gostov so 70 postelj zapolnili navijači s Češke, v hotelu so tudi novinarji nekaterih slovenskih časopisnih hiš. Tudi v hotelu Štorman pravijo, da cen hotelskih in gostinskih storitev niso zviševali, a tudi denarja za kakšno dodatno ponudbo niso zapravljali. Kljub temu upajo, da bodo od EuroBasketa imeli vsaj nekaj zaslužka. »Seveda bomo veseli, če bodo prihodki ta mesec višji kot običajno. Predvsem upamo, da bomo na tujce naredili dober vtis in bodo k nam prišli še kdaj,« je povedala vodja hotela Sabina Vranc.
Tako kot oba mestna hotela je v teh dneh dobro zaseden tudi mladinski hostel. Njihove sobe je zakupila Palma, gosti pa so Čehi, Latvijci, Gruzijci
in celo nekaj Hrvatov. Tudi pri njih cen niso zviševali.
Premalo sodelovanja
Na šest dni »obsednega stanja« so se dobro pripravili tudi v restavraciji Carraro, ki je le streljaj od dvorane Zlatorog. Celo jedilnike so natisnili v več tujih jezikih, pripravili so tudi letake, s katerimi obiskovalce tekem vabijo k sebi. Pa čeprav so si že pred začetkom prvenstva prostor pri njih rezervirali predstavniki Fibe, košarkarske zveze in Petrola. »Da bomo gostinci imeli velike zaslužke, ne drži. Pri nas smo nekoliko zvišali le cene kave in piva, če pa že bomo kaj zaslužili, nam bo to z davki in prispevki pobrala država,« pravi lastnik restavracije Milan Kojič. Še v začetku tedna je bil jezen, ker mu mestne oblasti niso povedale, ali v času prvenstva zunanji prostor restavracije lahko poveča za dodatnih sto kvadratnih metrov. Poleg tega je tudi ogorčen, češ da so bili gostinci v času priprav preveč prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti.
Poznejši izplen
Tako kot večina tudi direktor celjske gospodarske zbornice Drago Polak pravi, da bodo takojšnji učinek evropskega košarkarskega prvenstva občutili le hotelirji in gostinci. Ostali bodo morebiten izplen zaznali šele čez nekaj časa. »Prepričan sem, da se bo v ozadju zgodilo kar nekaj gospodarskih povezav, saj je znano, da športne dogodke spremlja tudi veliko poslovnežev. Takšnih dogodkov bi moralo biti čim več, lahko bi bili prava viagra za naše gospodarstvo,« pravi Polak.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Podjetje Leonardo je med redkimi, ki je poskrbelo, da bodo lahko navijači Celje zapustili tudi s kakšnim lepim spominkom.
GOSPODARSTVO
5
Celjski Mos »v živo«
Letošnji Mednarodni sejem obrti in podjetništva na celjskem sejmišču od srede do prihodnjega torka
Mednarodni živ-žav se bo po končanih tekmah v košarki nadaljeval na celjskem sejmišču, kjer v sredo odpira vrata 46. mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos).
»Trudimo se, da Mos ohranja vlogo največjega poslovnega dogodka pri nas in v regiji. Gre za 7-dnevno dogajanje, ki omogoča naj-
Sejemska statistika se v zadnjih letih malo spreminja, povečuje pa se zastopanost tujih držav. Skupno se bo predstavilo 1.585 razstavljavcev iz 34 držav, ki jim v 15 sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih površinah nudijo 65 tisoč kvadratnih metrov prostora.
več mreženja, spoznavanja novih trgov in poslovnih priložnosti, hkrati pa je priložnost za srečanje z obstoječimi poslovnimi partnerji.
S predstavitvami in odzivom razstavljavcev na sejmu smo lahko zadovoljni, seveda pa želimo, da bodo obiskovalci našli informacije, ki jih iščejo na tovrstnih dogodkih,« je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.
Pestro dogajanje na letošnjem Mosu je v imenu družbe Celjski sejem napovedala Breda Obrez Preskar, v imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa Branko Meh.
Tudi letošnji Mos odlikujejo raznovrstnost blagovnih znamk, pestra ponudba, številne novosti, premierne predstavitve in sejemske ugodnosti, seveda pa tudi bogato dogajanje v spremljajočem programu. Skratka, kot napovedujejo organizatorji, bo dogajanje na sejmu v znamenju najboljših blagovnih znak, novih tehno-
logij in inovativnih posameznikov. Najbolje bodo tudi tokrat zastopani ponudniki izdelkov in storitev zaključnih del v gradbeništvu, aparatov
za hlajenje in prezračevanje ter materialov za energetsko učinkovito gradnjo ali obnovo stanovanjskih in industrijskih zgradb. Ogledati si bo mogo-
Mos bo odprt od srede do prihodnjega torka, vsak dan med 9. in 19. uri (zadnji dan ga bodo zaprli ob 18. uri). Cene vstopnic ostajajo nespremenjene, konec tedna in čez vikend pa bo do sejmišča vozil brezplačni avtobus.
Novi dovoz na sejmišče, ki bo olajšal prometni režim, je v prvi vrsti namenjen razstavljavcem, obiskovalce bodo pričakale prenovljene dvorane. Po vzoru tujih sejmov letos v Celje prihajajo nove informacijsko-komu-nikacijske tehnologije.
če stroje in opremo za kovino, les, elektro in varilno tehniko, predstavili se bodo ponudniki notranjega pohištva in opreme, gospodinjskih aparatov in opreme za dom, šport in aktivno preživljanje prostega časa na prostem ...
Tudi podjetje v oblaku
Med razstavljavci bodo trije Mosovi podjetni talenti, prvič pa si bo mogoče »v živo« ogledati delovanje podjetja v oblaku. Že tradicionalno sejem dopolnjujejo mednarodna poslovna srečanja, saj bo poleg največje skupinske turške predstavitve sodelovalo še več drugih držav. V strokovnem programi bodo govorili o razmerah v bankah, aktualnem podjetniškem svetovanju ter o energetski sanaciji javnih objektov. V okviru sejemskega dogajanja bo Obrtno-podjetni-ška zbornica Slovenije predstavila novost, kartico tisočerih ugodnosti Mozaik podjetnih, ter razglasila obrtnika leta, seveda pa dogajanje ne bo minilo brez sprostitve, zabave in novih spoznanj s področja zdravja.
US, foto: GrupA
ZADNJA NOVICA
Nekdanje Gorenjevo podjetje v likvidaciji
Kot kaže, se je končala ena od zgodb, povezana s tujimi lastniki. Potem, ko je februarja Gorenje investicijski družbi CoBe Capital prodalo proizvodnji podjetji Gorenje Kuhinje in Gorenje Notranja oprema, se je novi lastnik pred dnevi odločil, da bo Notranjo opremo poslal v likvidacijo.
Ko so v investicijski družbi sklenili posel z Gorenjem, so zagotovili, da bo delo obdržalo vseh 400 zaposlenih na proizvodnih lokacijah v Mariboru, Velenju in Nazarjah. Koncem avgusta se je podjetje Gorenje Notranja oprema preimenovalo v Vario 2000 s sedežem v Nazarjah, kamor naj bi preselili tudi zaposlene v skupnih službah. Par dni kasneje pa se je lastnik CoBe Capitala odločil za likvidacijo, zaradi česar bo samo v Nazarjah brez dela ostalo 138 zaposlenih. Na dogajanju se bodo danes odzvali v velenjskem odboru sindikata Skei.
US
NA KRATKO
Hugo Bosio sklenil svoj največji posel
Podjetje Bosio iz Štor, ki izdeluje industrijske peči in pralne linije za metalurško industrijo, je sklenilo največji posel v svoji 23-letni zgodovini.
Za železarno Rdeči oktober iz Rusije bodo izdelali več industrijskih peči za termično obdelavo pločevine in jeklenih palic. Posel je vreden kar 12,5 milijona evrov. Projekt je tako velik, da bodo z njim zapolnili svoje zmogljivosti do konca tega leta in še za celo leto 2014. Ta mesec so morali uvesti tudi dvoizmensko delo in začeli dodatno zaposlovati. Direktor in solastnik podjetja Hugo Bosio upa, da s tem sodelovanja z rusko železarno, ki namerava za vse nove peči odšteti okrog 30 milijonov evrov, še ni konec.
JI
Cinkarna nad načrti
V Cinkarni Celje po pol leta ugotavljajo, da so v tem času poslovali slabše kot v zadnjih letih, a kljub temu bolje, kot so pričakovali.
Očitno je namreč, da je padec poslovne uspešnosti cinkarne manjši od načrtovanega, hkrati pa bistveno manjši od tistega, ki so ga doživeli konkurenti iz panoge. Uprava posledično ocenjuje, da je poslovanje cinkarne, upoštevajoč razmere na relevantnih trgih in v svetovnem gospodarstvu, zelo dobro, hkrati pa napoveduje, da bo poslovanje ob koncu leta boljše, kot so načrtovali. Cinkarna je v prvih šestih mesecih ustvarila malo manj kot 89 milijonov evrov prihodkov, kar je za 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Namesto načrtovanih 6 milijonov izgube so beležili 3,4 milijona evrov dobička, kar pomeni 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Če se gospodarske razmere ne bodo bistveno zaostrile, bo cinkarna tudi letos poslovala z dobičkom.
US
Izguba zaradi slabitev Cetis . z dobičkom
\T ctiinini in HmitKi Potic cn nhiairili nnl
Zaradi slabitev in rezervacij so v Banki Celje pod črto poslovanja v prvem polletju spet morali zapisati izgubo.
Znašala je 5,5 milijona evrov, lani ob enakem času je banka imela dobrih 300 tisoč evrov dobička. Tekoči dobiček je sicer znašal 12,7 milijona evrov, a so v Banki Celje v prvem polletju oblikovali za dobrih 19 milijonov evrov rezervacij in slabitev, kar je za skoraj 100 odstotkov več kot v lanskih prvih šestih mesecih.
Konec junija je kapital Banke Celje znašal 151 milijonov evrov. Bilančna vsota se je znižala za dobre 4 odstotke, na 2,17 milijarde evrov.
JI
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si
V skupini in družbi Cetis so objavili polletne rezultate poslovanja. V tem obdobju je Skupina Cetis s 15 podjetji ustvarila več kot 22 milijonov, družba Cetis pa več kot 17 milijonov evrov prihodkov.
Tako so v pol leta v Skupini Cetis uresničili 57 odstotkov celoletnega načrta, vendar so ustvarili manj čistega dobička, saj so v prvih šestih mesecih dosegli samo 32 odstotkov za letos načrtovanega dobička. Na splošno lahko rečemo, da so ustvarili trikrat manj čistega dobička kot v primerljivem obdobju lani. Bistveno so povečali prodajo na tujih trgih, saj se je delež v skupini povečal za 17, v družbi Cetis pa kar za 21 odstotkov. Kot pojasnjujejo v Cetisu, so v razmerah šibke gospodarske aktivnosti in zaostrene konkurence na trgu grafične dejavnosti v prvi polovici leta ostali osredotočeni na trge, kjer dosegajo večje tržne deleže.	Us
Matek napisal odpoved
Dolgoletni direktor laške Thermane Roman Matek je nadzornemu svetu podjetja poslal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Mandat, ki ga od 15. julija opravlja le še kot član uprave, se mu je namreč iztekel 1. septembra.
Kot je znano, je Matka julija na čelu zdravilišča zamenjal Andrej Bošnjak. Odločitev, da bo zapustil zdravilišče, ni presenečenje. Z odpovedjo je čakal le do sklepa nadzornega sveta,
da v njegovem primeru ne bo upošteval konkurenčne klavzule. Kdaj bo odšel iz zdravilišča, še ne ve. »Če bo nadzorni svet tako želel in ne bo zahteval odpovednega roka, lahko Thermano zapustim takoj,« pravi Matek. Kje se bo zaposlil, še vedno ne želi povedati, že pred časom pa je dejal, da ima ponudbe tako iz Slovenije kot tudi iz tujine.
JI
Gorenje v rdečih številkah
Kot smo že napovedali, je Skupina Gorenje poslovanje v prvem poletju zaključila v rdečih številkah, na kar so vplivali 1,2-odstotni padec evropskega trga gospodinjskih aparatov, slabitev nekaterih valut nasproti evru, predvsem ruskega rublja, švedske krone, srbskega dinarja in avstralskega dolarja, naložbe, povezane s strateškimi selitvami proizvodnje, in slabitev nekaterih naložb.
V Gorenju so ustvarili 590 milijonov evrov, kar je skoraj tri odstotke manj kot lani. Vendar opozarjajo, da so se prihodki v njihovi temeljni dejavnosti, pri izdelkih za dom, kljub padcu evropskega trga povečali. Rast je Gorenje doseglo predvsem na račun prodaje v vzhodni Evropi. Vseeno velja, da je prvo polovico leta Skupina Gorenje zaključila s 7,8 milijona evrov minusa, kar je v skladu z načrtovano letno dinamiko. Na negativni čisti poslovni izid so močno vplivale tečajne razlike, ki so povzročile več kot 6,5 milijona evrov minusa. Kot je že pred časom napovedal predsednik uprave Franjo Bobinac, naj bi bilo poslovanje proti koncu leta boljše. Z vsem, kar so začeli lani in zaključujejo letos, naj bi bilo Gorenje prihodnje leto v bistveno boljši formi.	US
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Takole slovesno je bilo ob lanskem odprtju nove enote Livada vrtca v Šmarju pri Jelšah.
Zaradi prvošolcev veliko hude krvi
Ravnateljica šmarskega vrtca prvi šolski dan zaposlenim ni odobrila spremstva otrok
ŠMARJE PRI JELŠAH - V vrtcu, ki ga bo letos obiskovalo skoraj 500 otrok, je bilo ob začetku novega šolskega leta zelo pestro. Ne le zaradi 115 nadebudnežev, ki so prvič prestopili vrata vrtca, solze so tekle tudi po licih nekaterim zaposlenim. Med njimi in ravnateljico je bilo nemalo hude krvi.
Na uho nam je prišla izpoved zaposlene v šmarskem vrtcu, ki je želela svojega prvošolčka na prvi šolski dan pospremiti v šolo. Ravnateljico je prosila za nekajurno odsotnost z dela, a je ta ni uslišala. Z isto težavo naj bi se soočilo še nekaj mamic, ki tako razočarane in jezne niso mogle prisostvovati pomembni prelomnici, kot je vstop otroka v šolo.
Manjkalo bi preveč vzgojiteljic
Zgodbo smo preverili pri ravnateljici šmarskega vrtca Marti Drofenik, ki je potrdila, da je bilo v tednu pred začetkom šole v šmarskem vrtcu precej burno. Pravi, da zaposlenim v ponedeljek resnično ni odobrila triurne odsotnosti z dela. »Če bi šlo za dve, tri ali štiri zaposlene, ne bi bil noben problem, tudi v preteklih letih so delavke lahko v šolo pospremile svoje prvošolce, ampak letos je bilo zaposlenih s prvošolci kar 14,« razlaga. Pri tem dodaja, da je med njimi le ena tehnična delavka, delovno mesto vseh ostalih je v igralnicah, pri čemer le ena vzgojiteljica, ki ima
otroka v celjskem vrtcu, kjer je bil sprejem popoldne, prostih ur ni potrebovala.
V 17 oddelkih v enotah na osmih različnih lokacijah je delo praktično nemogoče organizirati ob odsotnosti 13 zaposlenih, kar je, kot pravi ravnateljica, delavkam na sestanku prejšnjo sredo tudi pojasnila. V nekaterih igralnicah bi tako ob otrocih na primer ostala le pomočnica vzgojiteljice, kar tudi z zakonskega vidika ni sprejemljivo. Je pa zaposlene s prvošolci pozvala, naj same prosijo svoje kolegice, ali bi lahko med morebitno odsotnostjo priskočile na pomoč in si nekoliko prilagodile delo, česar ni storila nobena. »Sama pa zaposlenim ne morem naložiti dodatnega dela, saj bom takoj poslušala o mobingu,« še pravi Drofenikova in navr-že tudi možnost, da bi lahko zaposlene prosile ravnatelja šole, da sprejem za prvošolce po vzoru nekaterih ostalih šol pripravi popoldne.
Zaenkrat brez pobud
Kot je povedal ravnatelj šmarske osnovne šole Stanko Šket, nobena od vzgojiteljic iz vrtca k njemu ni prišla s takšnim predlogom. Tudi od ostalih staršev prvošolcev tovrstne prošnje šola še ni prejela, zato o popoldanskem sprejemu prvošolcev niso nikoli razmišljali. Bi pa, če bi za to zaprosilo več staršev, šola po Šketovih besedah sprejem ob
Na internetnem forumu Starševski čvek je ministrstvo za javno upravo na vprašanje o pravici do izrednega dopusta javnih uslužbencev v primeru spremljanja pr-vošolca v šolo na prvi šolski dan navedlo, da odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače ureja Zakon o delavcih v državnih organih, ki med drugim določa, da imajo javni uslužbenci pravico do tovrstne odsotnosti z dela zaradi neodložljivih opravkov. O tej pravici odloča predstojnik posamezne ustanove. Menijo pa na ministrstvu, da spremljanja otroka prvi šolski dan v prvi razred osnovne šole ne moremo šteti kot neodložljiv opravek. Dogodek je namreč predvidljiv in ga je možno načrtovati.
prvem šolskem dnevu zagotovo lahko pripravila v popoldanskem času. Ravnatelj sicer ugotavlja, da si veliko družin prvošolcev prvi šolski dan organizira tako, da lahko otroka v šolo pospremita oba starša. Letos sta približno s polovico otrok prišla oba starša. Ostalo polovico večinoma spremljajo mamice, nekateri pa pridejo tudi le z očetom. Imajo pa vsako leto tudi nekateri zaposleni v šoli svoje prvošolce, ki jim šola omogoči, da kakšno uro vendarle lahko preživijo na sprejemu.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT (SHERPA)
Obstanek doma še vedno negotov
RADEČE - V začetku letošnjega leta je zaokrožila vest, da naj bi ministrstvo za pravosodje in javno upravo oziroma njegova uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi varčevanja zaprla prevzgojni dom. Kot je dejala županja Rafaela Pintarič, je obstanek doma v kraju negotov, pogodba med upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in lastnicami zgradbe pa velja še do leta 2015.
Dom za vzgojo mladih, ki jih je življenje zaneslo na kriva pota, je bil do leta 2008 v državni lasti, nato pa so bila poslopja in ze-
Skupaj smo NAJVEČJI KUPEC v Sloveniji
HSOČERE . * UGODNOSTI
□MOZAIK
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje - kamenček v MOZAIKU PODJETNIH
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (OOZ Celje) ima več kot 40-letno tradicijo delovanja in združuje 1.355 članov na področju Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore. Zbornica svojim članom zagotavlja strokovno podporo in prostor uresničevanja skupnih interesov. Trudi se biti najboljši servis svojim članom, zato si skupaj s celotnim obrtno-podjetniškim zborničnim sistemom prizadeva za znižanje stroškov in povečanje uspešnosti poslovanja članov. K temu bo v prihodnje prispeval tudi doslej največji obrtno-podjetniški projekt MOZAIK PODJETNIH.
MOZAIK PODJETNIH je skupnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki s pomočjo obrtno-podjetniškega zborničnega sistema pridobiva zares velike ugodnosti in popuste pri nakupu materiala in storitev izbranih dobaviteljev, partnerjev ali članov MOZAIKA PODJETNIH, ki sledi preprosti resnici: »Skupaj smo največji kupec v Sloveniji. Združeni v veliki obrtno-podjetniški družini lahko zato na trgu kupujemo ceneje.« V MOZAIK PODJETNIH vstopajo številni ugledni partnerji, ponudba ugodnosti je vsak dan večja. Naj navedemo le nekatere: Telekom Slovenije, d. d., Generali zavarovalnica, d. d., Best connect, d. o. o., Merkur, d. d., GA Gospodinjski aparati, d. d., Inpos, d. o. o., Celje, Best connect, d. o. o., Pri-go Brezovica, d. o. o., Špan, d. o. o., Kompas, d. d., Thermana, d. d., Laško, Kova, d. o. o., Celje, Hranilnica Lon, d. d., in mnogi drugi.
Ena kartica - ugodnosti številnih partnerjev
MOZAIK PODJETNIH je identifikacijska kartica članov OZS in kartica tisočerih ugodnosti, s katero lahko člani takoj in brez dodatnih pogojev uveljavijo številne popuste pri nakupu izdelkov in storitev, koristijo brezplačne storitve ali druge ugodnosti številnih partnerjev, ki so podrobno predstavljene na spletnem naslovu http://mozaik.ozs.si/. Z redno uporabo kartice lahko ustvarijo prihranke, ki so na letni ravni nekajkrat višji od članarine.
Imetniki kartice MOZAIK PODJETNIH lahko sodelujejo v mreži popustov JAZ-TEBI, ki jih v okviru zborničnega sistema nudijo drug drugemu. S tem dobijo brezplačno promocijo svoje ponudbe. Lahko pa koristijo tudi posebne ugodnosti območnih obrtno-podjetni-ških zbornic.
Imetnikom kartice MOZAIK PODJETNIH so na OOZ Celje na voljo naslednje ugodnosti:
-	brezplačno osnovno podjetniško svetovanje
-	brezplačno individualno specialistično davčno in pravno svetovanje
-	brezplačni seminarji, delavnice, tečaji ali popusti pri udeležbi
-	brezplačen najem dvorane za posamezne dogodke
-	brezplačno mesečno glasilo Informacije in 50-odstotni popust pri oglaševanju v glasilu
-	brezplačno vlaganje e-izvršb na podlagi verodostojne listine
-	sofinanciranje strokovnih izobraževanj in strokovnih ekskurzij
-	brezplačna promocija članov v prostorih zbornice (promocijski material - letaki, prospekti ipd.)
-	kritje stroškov najema razstavnega prostora (osnovna ureditev) za skupinski nastop članov na MOS v primeru zadostno izraženega interesa
-	sofinanciranje udeležbe na družabnih srečanjih
OOZ Celje - nepremičnine in storitve, d.
o. o.: možnost najema stanovanj po neprofi-tnih najemninah v lastnih večstanovanjskih objektih na različnih lokacijah Mestne občine Celje ter občin Vojnik in Štore za delavce, ki so zaposleni pri članih OOZ Celje, in za člane OOZ Celje.
Zavarovalnica Adriatic Slovenica: sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nezgodnega zavarovanja ter zavarovanja težkih bolezni in operacij po ugodnejših pogojih (velja za člane OOZ Celje, njihove ožje družinske člane ter zaposlene pri članih OOZ Celje).
Terme Olimia: popusti pri nakupu kart za kopanje in savno.
Terme Dobrna: popusti pri nakupu kart za kopanje, savno, nastanitev, kopeli, storitve in programe Medicinskega centra, storitve in programe Hiše na travniku.
Racio razvoj, d. o. o., Celje: popusti na storitve svetovanja, usposabljanja, izdelave pravilnikov in projekte s kadrovskega področja.
Agencija Ave, Alenka Vodončnik, s. p., Celje: brezplačno svetovanje o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev, popusti na izdelavo poslovnih načrtov, prijave na odprte javne razpise in na jezikovne programe (angleški, nemški in španski jezik).
Hranilnica Lon, d. d., Kranj, Poslovna enota Celje: ugoden podjetniški paket, ne glede na pravno obliko ali višino letnih prihodkov (nizki stroški vodenja TRR, elektronske banke in provizij za transakcije, nižji stroški odobritve limita in kredita ...).
Na OOZ Celje zagotavljajo, da se bodo v okviru projekta MOZAIK PODJETNIH obseg in število raznovrstnih ugodnosti ter s tem možnosti za finančni prihranek iz meseca v mesec povečevale tako v celotnem sistemu OZS kakor tudi na lokalnem področju, ki ga pokriva OOZ Celje. Zato vabijo vse, ki bi v MOZAIK PODJETNIH želeli dodati svoj kamenček bodisi kot uporabniki kartice bodisi kot ponudniki ugodnosti, da pokličejo ali se osebno oglasijo na zbornici.
mljišče vrnjena lastnicam, hčeram krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, ki so začele državi zaračunavati najemnino. Del stavb je še v denacionalizacijskem postopku, zato lokalna skupnost še ne ve, kakšna bo odločitev vlade. Si pa želi dom, v katerem je zaposlenih okoli 20 domačinov, nekaj zaposlenih pa prihaja od drugod, obdržati v kraju. Delovanje prevzgojnega doma ima poleg delovnih mest po besedah županje številne pozitivne učinke, ustanova pa za domačine, ki z njo živijo že vrsto let, ni moteča.	TV
NA KRATKO
Darovali kri za življenje
DOBJE - V kulturnem domu sta Območno združenje Rdečega križa Šentjur in občinska organizacija RK Dobje v četrtek, 29. avgusta, organizirali krvodajalsko akcijo za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Krvodajalsko akcijo v Dobju organizirajo enkrat letno, zadnja akcija pa je tretja zapovrstjo po daljšem premoru. Udeležilo se je je 46 ljudi, večinoma domačinov, ki so darovali vsak po 4 dcl krvi. Občinska organizacija RK Dobje sicer skrbi za obiskovanje starejših občanov, ki imajo okrogle obletnice, pozimi organizira srečanje za starostnike, veliko dela pa ima z delitvijo hrane. Po besedah predsednice Silve Antlej je med prosilci za prehrambene pakete v zadnjem času tudi več mladih, ki so ostali brez zaposlitve.
TV
Zadolževanje
TABOR - Občina je z rebalansom, ki so ga svetniki sprejeli na seji konec avgusta, v proračun dodala postavko o dolgoročnem zadolževanju.
Taborčani so sprva načrtovali, da bodo sredstva za projekt izgradnje kanalizacije s centralno čistilno napravo, ki se počasi približuje h koncu, pridobili s prodajo občinskega zemljišča. Ker tega niso uspeli prodati, bodo potrebna finančna sredstva pridobili z zadolževanjem. Odločili so se, da najamejo dolgoročno posojilo v vrednoti 250 tisoč evrov.
ŠO
»Mislim, da smo dobili lepo glasbeno šolo, primerno za naše mlade, na katerih svet stoji. Če jim bomo dali ustrezne prostore za učenje, bodo imeli tudi starši z njihovo vzgojo bistveno manj problemov, saj bodo otroci v popoldanskem času vključeni v dejavnosti, ki jih zanimajo,« je ob odprtju glasbene šole dejal župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Glasbena šola pod eno streho
Boljši pogoji za naslednje rodove, ki se bodo želeli naučiti igrati in plesati
LAŠKO - Vsi oddelki glasbene šole se z začetkom novega šolskega leta vračajo v prostore na Valvasorjevem trgu, kjer je bil glasbeni pouk že po letu 1970. Od takrat se je šola selila po različnih lokacijah. Od leta 1993 je bila v prostorih kulturnega centra, ker se je število učencev in učiteljev v zadnjem desetletju povečevalo, pa so pouk prestavili še v tri druge prostore.
Ideja, da bi bila glasbena šola v stavbi na Valvasorjevem trgu, sega v leto 2007, ko so se tam sprostili prostori z gradnjo nove enote vrtca v Debru. Leta 2009 je občina kandidirala za evropska sredstva za obnovo starega mestnega jedra in za zunanjo obnovo ter gradnjo ostrešja stavbe pridobila približno 300 tisoč evrov. Notranjost je gradila v dveh delih v letih 2010 in 2011, v letošnjem letu pa je uredila še mansardo. Za celotno obnovo je iz svojega proračuna namenila približno 530 tisoč evrov.
Odslej bo pouk združen na enem mestu, kar je po besedah ravnateljice Rosa-ne Jakšič velika pridobitev. Glasbena šola je bogatejša za veliko novih prostorov, poleg učilnic še za več dvoran, in sicer za manjše nastope, za
Odprtje prenovljenih prostorov so z nastopi polepšali učenci glasbene šole.
orkester, za ples ter tudi za knjižnico, zbornico in arhiv. Zaradi boljših prostorskih pogojev se bodo v glasbeni šoli lahko lotili tudi projektov, kot je na primer soorganizacija
regijskega tekmovanja mladih glasbenikov. V prihodnjih mesecih bodo poskrbeli še za nakup manjkajočih glasbil. Kot je dejala ravnateljica, potrebujejo v novih učilnicah največ
Ravnateljica Rosana Jakšič je pojasnila, da poskušajo v Glasbeni šoli Laško-Radeče učence za vpis navdušiti z glasbenimi in s plesnimi produkcijami v vrtcih in osnovnih šolah, število vpisnih mest pa je pogojeno s soglasjem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Med novejše programe v enoti Laško spada pouk citer.
klavirjev oziroma pianinov, da ob korepeticijah ne bodo več potrebne selitve iz prostora v prostor. Prav tako načrtujejo nakup timpanov in ksilofona za potrebe tolkalnega oddelka in orkesterske igre.
Vse programe Glasbene šole Laško-Radeče bo sicer letos obiskovalo okoli 500 učencev, v enoti Laško je k pouku glasbil vpisanih 188, v enoti Radeče pa 128 otrok.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Direktorica in svet zavoda na različnih bregovih
Svet zavoda odločitev o razrešitvi pojasnil, direktorica molči
LAŠKO - Svet zavoda Zdravstvenega doma (ZD) Laško je zadnji torek v avgustu sprejel sklep o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma mag. Branke Bugarin. Delavci ji očitajo predvsem slabo poznavanje zakonodaje, zdravstvene dejavnosti, organiziranosti ZD in pomanjkanje veščin vodenja ter kulturnega in spoštljivega sodelovanja z njimi. Bugarinova nam odgovora na očitke zaposlenih in odločitve sveta zavoda ni želela posredovati.
Delavci direktorici ZD, ki čitvah s strokovnega področja je svoj mandat začela aprila, ni sodelovala s strokovnimi očitajo, da pri različnih odlo- delavci in strokovnim sve-
tom. Kot je dejal podpredsednik sveta zavoda Dimitrij Gril, strokovnega sveta Bu-garinova sploh ni imenovala, saj njegovih predstavnikov ni predlagala svetu zavoda v potrditev. Nazadovoljstvo med zaposlenimi so povzročili še neorganizirano dežurstvo konec julija, problematika v zvezi z vzdrževanjem reševalnih
vozil - zanje direktorica naj ne bi dovolila niti osnovnih servisnih opravil - in porušeni medsebojni odnosi.
Člani sveta zavoda so direktorico glede njenega vodenja ZD prosili za odgovor na dveh sejah zavoda v avgustu. Kot je pojasnil Gril, Bugarinova na zastavljena vprašanja ni odgovorila. »Svet zavoda je bil enoten, da je njen glavni problem v nezmožnosti komuniciranja z delavci, ki ima za posledico porušene medsebojne odnose, kar lahko posledično vpliva na delo z bolniki. Prav tako bi lahko nekatere njene dosedanje odločitve imele katastrofalne posledice,« je dejal.
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE .
VPIS 2013/2014
V Šolskem centru Celje smo za šolsko leto 2013/2014 pripravili razširjen program ponudbe izobraževalnih
programov in usposabljanj. Vabimo vas, da se vključite v programe formalnega in neformalnega izobraževanja, in sicer:
I. IZREDNO SREDNJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE
(izobraževanje odraslih)
STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA
-	kozmetični tehnik
-	logistični tehnik
-	ustvarjalec modnih oblačil
-	avtoservisni tehnik
-	avtoserviser
-	avtokaroserist
-	frizer
-	izdelovalec oblačil ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA
-	tehnik računalništva
-	elektrotehnik
-	kemijski tehnik
-	elektrikar GRADBENIŠTVO
-	gradbeni tehnik
-	okoljevarstveni tehnik
-	zidar
-	tesar
-	izvajalec suhomontažne gradnje
-	pečar - polagalec keramičnih oblog
-	pomočnik pri tehnologiji gradnje
STROJNIŠTVO, MEHATRONIKA IN MEDIJI
-	strojni tehnik
-	medijski tehnik
-	tehnik mehatronike
-	oblikovalec kovin - orodjar
-	inštalater strojni inštalacij
-	klepar - krovec
-	mehatronik - operater
II. NACIONALE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA za naslednja področja:
-	voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija (pridobitev ali podaljšanje KODE 95)
-	operater/operaterka na CNC-stroju
-	TIG in MIG-MAG-varilec/varilka
-	vizažist/vizažistka
-	maniker/manikerka
-	izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja
III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE
-	specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja
-	brezplačni tečaji in usposabljanja za brezposelne osebe
INFORMACIJE: vsak dan od 8. do 16. ure E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Splet: http://www.sc-celje.si Tel: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54
Po sklepu sveta zavoda o razrešitvi direktorice je zdaj na potezi Občinski svet Občine
Laško, ki bo odločal, ali bo k sklepu podal soglasje ali ne.
TINA VENGUST
Kot določa 85. člen statuta ZD Laško, je za strokovnost dela zdravstvenega doma, če direktor te ustanove nima ustrezne visoke izobrazbe medicinske smeri, odgovoren strokovni vodja. Branka Bugarin je magistra znanosti, ki je magisterij opravila na ekonomskem področju, strokovna vodja ZD Laško, ki je tudi predsednica sveta zavoda ZD Laško, pa je Jelka Markovič Grahek, dr. medicine.
Igre po lučko
LUČE - Minula sobota je bila v občini v znamenju zabave, smeha in bolj ali manj zagrizenih športnih obračunov.
Športna društva so v sodelovanju z občino v Krnici pripravila tekmovanje med zaselki oziroma prireditev z naslovom Šport za hec, olimpijske igre v občini Luče. Na tekmovanju so se predstavniki devetih zaselkov merili v različnih športnih disciplinah in družabnih igrah. Ob burni podpori navijačev so na koncu skupno zmago slavili domačini iz zaselka Krnica, drugo je bilo naselje Podveža in tretje naselje Luče.
US
Zlati harmonikarji
LJUBNO - Na prireditvi Zlata harmonika Ljubečne je nastopilo 30 »frajtonarjev« v različnih starostnih skupinah in 15 veteranov, ki so do finala prišli preko 11 izbirnih in dveh polfinalih tekmovanj.
Zmagovalec občinstva je letos postal Miha Grmek Seražin, absolutni zmagovalec in prejemnik Plakete Avgusta Stanka pa Martin Golič. Odlično izvedeni programi vseh tekmovalcev so botrovali 10 zlatim plaketam, med dobitnicami »zlata« pa je tudi Tanja Podkrižnik z Ljubnega, sicer učenka Primoža Zvira.
US
Zaradi zapore daljša pot
ŠOŠTANJ - V teh dneh se v Belih Vodah zaključuje obnova ceste od križišča Petkovnik do križišča Mostnar in krajšega cestnega odseka proti Šoštanju.
Poleg cest bodo povsem obnovili obstoječi most čez potok Florjanščico ter na novo postavili betonski konzolni zid in kamnito zložbo, ki jo je spodjedel potok v lanski poplavi. Zaradi del je v tem predelu cesta zaprta za promet, zato so morali spremeniti tudi režim šolskih prevozov za učence iz Belih Vod. V šolo v Šoštanj jih namreč vozijo preko Topolšice.	US
Sveža podoba zunaj in znotraj
Za lepšo šolo rokave zavihali tudi zaposleni
DOBJE - Učenci Osnovne šole Dobje so na prvi šolski dan stopili v popolnoma prenovljeno šolo, ki je bila med poletnimi počitnicami deležna energetske obnove. Prenova, vredna okoli 470 tisoč evrov, je ena večjih investicij občine v tem letu.
Osnovna šola Dobje je bila zgrajena leta 1990, kot je povedala ravnateljica Suzana Plemenitaš, pa je po prenovi že nekaj let klicalo predvsem ogrevanje. Učence in učitelje je pozimi namreč velikokrat zeblo, saj temperatura ni dosegla 21 stopinj, kot določajo normativi. Z uspešno prijavo projekta energetske obnove na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor pa so poleg prehoda na ogrevanje na pelete in nove kotlovnice pridobili še novo stavbno pohištvo in obnovili fasado. Plemenitaševa tako pričakuje, da se bodo občutno zmanjšali stroški ogrevanja šole. Prenovljeno zunanjost pa so s svojimi pridnimi rokami nadgradili še zaposleni, ki so prostovoljno prepleskali vse učilnice in tako polepšali še notranjost šole.
V prihodnjih letih bo občina morala poskrbeti še za menjavo strehe, nato pa po besedah župana večje investicije v šolo nekaj let ne bodo potrebne.
Župan Franc Leskovšek je dejal, da je celotna prenova vredna okoli 470 tisoč evrov. Občina je na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor pridobila okoli 348 tisoč evrov, vrednost podpisane pogodbe z izvajalcem del, podjetjem Ges iz Spodnjega Negonja, pa je znašala 309 tisoč evrov. V prihodnjih letih pa bo morala
lokalna skupnost poskrbeti še za menjavo strehe, ki jo zdaj vzdržuje z manjšimi popravili, nekaj posodobitev, vključno z menjavo poda, pa bo zahtevala tudi telovadnica.
Letos je število učencev v Osnovni šoli Dobje prvič po dolgih letih padlo pod sto, osnovno šolo bo namreč obiskovalo 98 učencev, od tega
deset prvošolcev. Kljub padcu se za naslednja leta obeta porast vpisanih. V Vrtcu Dobje so namreč letos odprli dodaten polovičen jaslični oddelek, ki ga bodo po besedah ravnateljice Suzane Plemenitaš po novem letu najverjetneje razširili na celoten oddelek.
TINA VENGUST Foto: GrupA
NA KRATKO
Vaščani so prispevali
SLOVENSKE KONJICE - V vasi Spodnje Laže v krajevni skupnosti Zbelovo so v petek uradno predali namenu modernizirani odsek ceste in javne razsvetljave.
Odsek ceste, na kateri je bila opravljena obnova, meri približno pol kilometra, ob njem so prav tako postavili deset svetilk javne razsvetljave. Občina je za oboje namenila približno štirideset tisoč evrov, vaščani so priskočili na pomoč z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. Prenovljeni cestni odsek in novo javno razsvetljavo sta slovesno predala namenu župan Miran Gorinšek in predsednik KS Peter Koren.
BJ
Letos še z godci
ZREČE - Na Stranicah je bilo v petek območno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je namenjeno skupinam iz občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Poleg različnih ljudskih pevcev, ki na območnem srečanju redno sodelujejo, so letos prvič nastopili godci iz Doliča pri Vitanju. Vseh trinajst nastopajočih skupin je ocenila strokovna svetovalka Vesna Sever Borovnik, ki bo izbrala najboljše za nadaljnje nastope. Območnim srečanjem redno sledijo regijska in državna srečanja, državno bo letos v Zrečah (23. novembra). S konjiškega območja so na državnem srečanju že nastopile ljudske pevke iz Dobrave. Letošnje območno srečanje sta pripravila konjiška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Kulturno društvo Konrad Sodin Stranice.
BJ
Naložba za prihodnost Tri dni glasbe
ŠMARTNO OB PAKI - V tem mesecu naj bi tudi v tej občini začeli graditi povezovalni vodovod.
Gre za projekt, ki je sestavni del kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Vrednost izgradnje povezovalnega vodovoda so ocenili na približno 6 milijonov evrov, od tega mora lokalna skupnost zanj zagotoviti skoraj 1,2 milijona evrov. Tako velikega projekta v Šmartnem ob Paki še niso izvajali, zavedajo pa se, da bo narekoval nadaljnje aktivnosti tudi v prihodnjih letih.	US
Praznični sprehod po mestu
VELENJE - V vseh gospodinjstvih v mestni občini bodo danes prejeli knjižico z naslovom Sprehod skozi mesto. Knjižico je izdala občine pred občinskim praznikom
Lani so v podobni izdaji predstavili mestno občino ter področja dela in pristojnosti občinske uprave. S tokratno publikacijo predstavljajo novo velenjsko tematsko pot, arhitekturni sprehod skozi Velenje, ki so ga ob občinskem prazniku pripravili v okviru evropskega projekta Atrium. Arhitekturni vodnik je napisal in oblikoval velenjski arhitekt Rok Poles, v njem pa predstavlja najpomembnejše objekte od konca druge svetovne vojne do leta 1970. Nekaj strani so namenili tudi predstavitvi trenutno najaktualnejšega projekta Mestne občine Velenje - prenove mestnega središča oziroma njegovega dela, promenade, v publikaciji pa so seveda objavili tudi koledar prireditev ob letošnjem občinskem prazniku.	US
<5
LJUDSKA UNIVERZA CELJE wiiniii.lu-CDlie.si
Ljudska univerza Celje, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje na podlagi 44. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo) ter v skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 82/98) objavlja
JAVNI RAZPIS
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v šolskem letu 2013/2014 v programih:
Programi srednjega poklicnega izobraževanja - vpiše se lahko, kdor je uspešno končal osnovno šolo oz. program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih in izpolnjuje druge (posebne) pogoje za vpis, ki so opredeljeni pri posameznih izobraževalnih programih.
-	Trgovec - predvideno število vpisnih mest je 20.
-	Računalnikar - predvideno število vpisnih mest je 15.
Program poklicno tehniškega izobraževanja - vpiše se lahko, kdor je uspešno zaključil ustrezni program srednjega poklicnega izobraževanja oz. njemu ustrezen program po prejšnjih predpisih, oz. je pridobil ustrezni naziv srednje poklicne izobrazbe hkrati pa izpolnjuje tudi druge navedene pogoje pri posameznih programih.
-	Logistični tehnik - predvideno število vpisnih mest je 25.
Poklicni tečaj - vpiše se lahko, kdor je uspešno zaključil četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in izpolnjuje druge, z izobraževalnim programom določene pogoje.
-	Predšolska vzgoja (PT) - predvideno število vpisnih mest je 25. Maturitetni tečaj - vpiše se lahko, kdor je uspešno zaključil srednjo poklicno, srednjo tehniško oz. drugo srednjo strokovno šolo oz. tretji letnik gimnazije in če je prekinil izobraževanje za najmanj eno leto. V program se lahko vpiše tudi, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje in uspešno opravil preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Predvideno število vpisnih mest je 25. Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) v skladu s katalogi standardov znanj in spretnosti - namenjeni so odraslim, starim najmanj 18 let. Odrasli se za dokazovanje katerekoli nacionalne poklicne kvalifikacije prijavijo v postopek, v katerem se preverja znanje in spretnosti ter kompetence, ki ustrezajo standardom strokovnih znanj in spretnosti za poklicne kvalifikacije, določenih v katalogih.
Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU)
-	UZU - Beremo in pišemo skupaj - predvideno število vpisnih mest je 32.
-	UZU - Most do izobrazbe - predvideno število vpisnih mest je 32.
-	UZU - Izzivi podeželja - predvideno število vpisnih mest je 32.
-	Računalniška pismenost za odrasle - predvideno število vpisnih mest je 45.
-	Slovenščina za tujce - predvideno število vpisnih mest je 40.
-	Angleščina za odrasle - predvideno število vpisnih mest je 50/70.
-	Nemščina za odrasle - predvideno število vpisnih mest je 30/70.
-	Francoščina za odrasle - predvideno število vpisnih mest je20.
-	Italijanščina za odrasle - predvideno število vpisnih mest je 20. Postopek in roki za izvedbo vpisa
Kandidati se na razpis za vpis v navedene programe prijavijo na Ljudski univerzi Celje z obrazcem »Prijava za vpis« do 30.9.2013. Prijava za vpis mora vsebovati pisno vlogo in dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni pri posameznem programu.
Kandidati, ki bodo prijavljeni v program, za katerega bo sprejeta odločitev, da se ne bo izvajal zaradi premajhnega števila prijav, bodo o tem obveščeni najkasneje v treh dneh po sprejeti odločitvi.
Javna veljavnost izobraževalnega programa in višina prispevka za posameznega udeleženca izobraževanja
Vsi programi iz razpisa so javno veljavni. Pri srednješolskih programih je višina prispevka za posameznega udeleženca določena s cenikom, ki je javno objavljen.
BISTRICA OB SOTLI - V kraju, kjer deluje več rok skupin, so pripravili tridnevni glasbeni tabor BoSong. Petnajst glasbenikov, predvsem iz domačega kraja, je vsak dan ustvarjalo v skupinah, na koncu so ustvarili skupni avtorski izdelek.
Pobudnik tabora je bil bistriški glasbenik Vid Drašler, ki nastopa v več skupinah ter je želel povezati dve generaciji domačih glasbenikov, to je mlajšo in starejšo. »Za glasbeni tabor nismo določili niti žanra, niti načina ustvarjanja,« je povedal Andrej Černelč iz mladinskega centra v Bistrici ob Sotli, kjer so tabor organizirali. Glasbeniki so tako ustvarjali v različnih skupinah, med njimi v akustični. Veliko so se posvetili improvizaciji, vse od roka do džeza.
BJ
Vrtec po novem letu
DOBRNA - Otroci, ki so vključeni v vrtec, ga bodo letos obiskovali na začasnih lokacijah v delu šole ter zdravstvene postaje. Zaradi zapletov bo nov vrtec dokončan do konca januarja. Nov izvajalec je strojne in električne inštalacije že uredil, trenutno dela estrihe in omete, do konca meseca mora biti dokončana še zasteklitev.
Do zamude je prišlo, ker je občina s prvim izvajalcem, družbo CMC, pogodbo prekinila ter morala pripraviti nov razpis. Na novem razpisu je bilo izbrano podjetje VG 5 iz Ljubljane, vendar je prišlo do novega zapleta, saj se je tretji najugodnejši ponudnik, družba Strabag, pritožil. Iz Strabaga so pritožbo nato umaknili, nov izvajalec je lahko nadaljeval dela maja letos. Nov vrtec na Dobrni bo stal 1,3 milijona evrov. V novem šolskem letu je vanj vključenih vsega skupaj 107 otrok, oblikovanih je šest skupin, kar je ena več kot v zadnjem šolskem letu.
BJ
Knjiga o Lembergu V Kompolah gradbišče
VOJNIK - Izšla je knjiga Lemberg - grad in trg, ki so jo v petek predstavili na gradu. V knjigi, ki obsega 184 strani, je avtor predstavil grad in kraj od pradavnine do zadnjega časa. V njej so prav tako različna pričevanja domačinov.
Med drugim sta objavljena popis materialnega stanja gradu po tistem, ko so grad po drugi svetovni vojni vzeli graščakom, ter seznam odvzetih predmetov, ki so jih nato prepeljali v Celje. Med trško zgodovino je podrobneje opisana huda poplava iz leta 1954, avtor prav tako namenja pozornost manjši trški cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske. Podatke je zbral in zapisal Zoran Slatinek, ki se je v kraj priselil pred več kot enim desetletjem. Predstavitev knjige, ki jo je pripravilo Turistično društvo Nova Cerkev, je vodil Drago Medved.	BJ
ŠTORE - V občini potekajo zadnje priprave na gradnjo fekalne kanalizacije v v Kompolah, in sicer v smeri proti zahodnem delu zaselka Gorica. Po izbiri izvajalca bo začetek del v prihodnjih dneh.
Dela, ki vključujejo ureditev ceste, bodo predvidoma končana proti koncu jeseni. Vrednost naložbe je okoli 90 tisoč evrov, občina si bo pomagala z denarjem, ki ga bo pridobila po 21. členu Zakona o financiranju občin. V Kompolah so del kanalizacije zgradili v preteklih letih, ostalo nameravajo v prihodnjih letih. Na območju občine načrtujejo za prihodnje leto gradnjo kanalizacije v štorskem blokovskem naselju Lipa, zanjo bo razpis za izvajalca objavljen pred koncem tega leta.	BJ
Letos Lesično, prihodnje leto Kozje Najprej Sputnik, nato Voyager
KOZJE - Energetska sanacija stavbe osnovne šole v Lesičnem je zaključena, v petek je bil tehnični prevzem med občino in izvajalcem. Izvajalec trenutno odpravlja nekatere pomanjkljivosti, kot je v takšnih primerih običajno.
V devetletki v Lesičnem so poskrbeli za novo strešno kritino, novo fasado ter izolirali podstrešje, prav tako so zamenjali stavbno pohištvo ter kupili nove peči. Namesto dragega kurilnega olja bodo stavbo od letošnje zime ogrevali z lesnimi peleti, občina naj bi tako privarčevala 30 odstotkov denarja za ogrevanje šolskih prostorov. Prihodnje leto, med poletnimi počitnicami bo sledila še energetska sanacija osnovne šole in vrtca v Kozjem, kjer bodo opravili podobno energetsko sanacijo. Tamkajšnjo šolo bodo ogrevali s pomočjo daljinskega ogrevanja, ki naj bi bilo v kraju mogoče že to jesen. Za energetsko sanacijo obeh šol in vrtca so občini odobrili sedemsto tisoč evrov evropskih sredstev.
BJ
Po svetoemski fari
PODČETRTEK - V nedeljo je bila prireditev turistično romanje po svetoemski fari, ki jo je pripravilo Turistično društvo Pristava pri Mestinju. Sveta Ema je kraj na hribu nad Pristavo, kjer je cerkev sv. Eme. Tam je edina župnijska cerkev, ki je v Sloveniji posvečena svetnici, domnevno doma s Pilštanja.
Na pohodu je sodelovalo štirideset romarjev ter drugih pohodnikov, ki so se zbrali pri podružnični cerkvi sv. Urbana ter nadaljevali pot do župnijske cerkve sv. Eme. Tam je bila skupna maša s številnimi romarji iz avstrijske Koroške, kjer sveto Hemo Krško, kot ji tam pravijo, posebej častijo. Po maši so še uprizorili igro o tej svetnici, romarji in pohodniki so se napotili še do podružničnih cerkva sv. Vida, sv. Areha in sv. Katarine. Med njimi so bili cerkveni pevci, zato so v cerkvah zapeli, domačini so vse skupaj na več mestih pogostili. Predsednik turističnega društva, Srečko Gobec omenja, da je namen pohoda med drugim opozoriti na kulturno bogastvo, ki ga predstavlja pet cerkva svetoemske župnije. Pristav-ško turistično pripravlja med letom več prireditev, med njimi kolesarski maraton, kmečko parado, gobarski in Martinov pohod ter žive jaslice.
BJ
Zdravstveni dom z novo direktorico
CELJE - Ponedeljek je bil prvi delovni dan za novo direktorico Zdravstvenega doma Celje. Vodenje enega najpomembnejših javnih zavodov mestne občine je prevzela Alenka Obrul.
Z njenim imenovanjem za direktorico je bilo kar nekaj zapletov. Tako je svet zavoda že v začetku maja Alenko Obrul med tremi kandidatkami izbral za direktorico, na to pa se je s protesti odzval del zaposlenih ter k vnovičnemu razmisleku z javnim pismom pozval župana Bojana Šrota in mestne svetnike, ki so pred dokončnim imenovanjem morali k izboru podati še svoje soglasje. Na seji mestnega sveta v drugi polovici junija se je oglasilo več svetnikov, zvečine vsi so opozarjali, da je za vodenje tako pomembnega javnega zavoda več kot potrebno soglasje znotraj kolektiva, zatem pa so z 18 glasovi za in 9 proti podprli imenovanje.
Magistrica ekonomije Alenka Obrul se v dosedanji poklicni karieri z zdravstvom ni nikoli ukvarjala, zadnja leta ji je kot podsekretarki za investicije in javna naročila v štorski občinski upravi uspelo v občino pritegniti kar nekaj evropskega denarja, od začetka lanskega leta pa je tudi predsednica Nogometnega kluba Celje.
IS
Iz Aninega dvora v Indijo
ROGAŠKA SLATINA - Festival Šok, ki ga pripravlja Klub šmarske regije in Obsotelja, bo letos prvič obiskal vseh šest občin šmarske upravne enote. Slovesno odprtje desetdnevnega festivala je bilo pretekli konec tedna v mestu stekla in vode.
Obiskovalci Aninega dvora v Rogaški Slatini so se na odprtju festivala Šok, ki prinaša kulturo, šport in odklop, sprehodili po Indiji. Fotografije s svojega popotovanja po tej mistični deželi je namreč postavil na ogled svetovno priznan fotograf Arne Hodalič. Pred odprtjem razstave je pripravil tudi delavnico, na kateri je okoli 20 ljubiteljev fotografije seznanil z osnovami tovrstne umetnosti, razstavo pa si je sicer mogoče ogledati še do nedelje. Festival, ki se ponaša tudi z dobrodelnostjo, jutri prinaša še dobrodelni 7-kilometrski tek, pod okriljem katerega bodo študenti denar od štartnine namenili za nakup šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin, v soboto pa bodo v Imenem v občini Podčetrtek šaljive športne igre s koncertom, na katerem bo med drugim zaigrala skupina Mi2 iz Rogatca.
AD
Plaketa upokojeni učiteljici
ROGATEC - Le nekaj dni pred občinskim praznikom je občinski svet na izredni seji potrdil letošnje občinske nagrajence. Sobotna slovesnost bo povsem v znamenju žensk.
Denarno nagrado bo ob desetletnici prejelo Društvo kmečkih žena Sveti Rok. Priznanje občine bo župan Martin Mikolič podelil Nataši Novak, izjemno aktivni na področju kulture. Navdušuje jo predvsem folklora, pri čemer svoje znanje prenaša na mlajše rodove, bila je soustanoviteljica lutkovne skupine, kot profesorica likovne vzgoje je aktivna tudi pri umetniških projektih. Ker občina naziva častni občan letos ne bo podelila, je najvišje letošnje priznanje občinska plaketa. Z dolgoletnim aktivnim delom na različnih področjih si jo je prislužila Ruža Čobic, upokojena učiteljica. Poleg številnih krožkov in tečajev v šoli ter šolske knjižnice je med drugim vodila nekdanjo Antifašistično fronto žensk, ki se je kasneje preimenovala v društvo žena. Pomemben del njenega življenja je poezija, saj se je podpisala že pod številne pesmi, leta 2002 je izdala pesniško zbirko. Ruža Čobic je tudi zaslužna, da v Rogatcu danes uspešno deluje muzej na prostem. Nastal je namreč prav na njeno pobudo, zaradi česar se ji je občina že pred leti zahvalila s priznanjem.
AD
Najboljši vojniški golaž
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na Sladki Gori je konec prejšnjega tedna zadišalo. Turistično društvo Skriti biser je namreč pripravilo tekmovanje v kuhanju enolončnice v kotlu.
Prireditev je novost v kraju, ker je odlično uspela, pa bo zagotovo postala tradicionalna. Golaž je kuhalo deset ekip s po štirimi člani, največ kuharskih veščin pa je pokazalo Društvo Dobra volja iz Pristave pri Vojniku. Pokal za drugo mesto je dvignila ekipa iz Polžanske Gorce, tretje mesto je šlo v Ržiše. Vsi kuharji so imeli sicer na voljo enake sestavine, ki jih je priskrbel organizator, tako da so o najboljšem golažu odločale malenkosti pri pripravi. Turistično društvo Skriti biser v zadnjih letih redno skrbi za pestro dogajanje na Sladki Gori, najodmevnejša prireditev, ki jo pripravlja, je še vedno junijski pohod Od gorca do gorce.
AD
VITANJE - V vesoljskem centru si je bilo v nedeljo mogoče zadnjič ogledati različne ruske vesoljske predmete, ki so bili na ogled eno leto. Po novem bodo v Kulturnem centru evropskih vesoljskih tehnologij razstavili del ameriškega vesoljskega programa.
Iz ruskega vesoljskega muzeja si je bilo doslej mogoče ogledati prvi satelit iz leta 1957, to je Sputnik 1. Ob njem so veliko pozornost vzbujala oblačila ruskih kozmonavtov, skafandra Orel in Sokol ter vesoljsko spodnje perilo.
Po novem bosta v Vitanju na ogled eden ključnih delov ameriškega satelita Voyager in razstava o manj znanem slovenskem rojaku dr. Antonu Mavretiču, ki je sodeloval pri razvoju tega vesoljskega programa. Pogovori med Zavodom Ksevt in Naso so potekali med poletjem, razstavo v Vitanju naj bi postavili to jesen.
BJ
Do prihranka z geotermalno energijo
BRASLOVČE - Eden zadnjih projektov občine je energetska obnova zgradbe Osnovne šole Braslovče, pri čemer občini pomaga podjetje Termo-tehnika.
Do zdaj so v šoli uporabljali konvencionalni sistem ogrevanja. Letna poraba kurilnega olja je tako znaša kar 50 tisoč litrov. S prehodom na nov sistem ogrevanja in segrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko zemlja/voda in zemeljskimi sondami se bo letna poraba energije zmanjšala za kar 70 odstotkov. Če upoštevamo celotno investicijo za obdobje 15 let, to pomeni, da bodo Braslovčani imeli letno za približno 50 odstotkov nižje stroške ogrevanja. Termo-tehnika in Občina Braslovče sta sklenili pogodbo, v kateri sta se obvezali, da bo podjetje financiralo projekt za obdobje 5 let, občina pa bo v tem času lahko odplačevala investicijo iz prihrankov, ki bodo nastali pri uporabi toplotne črpalke. Okvirna vrednost celotne investicije znaša 230 tisoč evrov.
ŠO
Kmalu brez belih lis
PREBOLD - V Sloveniji je kar nekaj t. i. območij belih lis, na katerih ni možnosti dostopa do komercialnega medmrežja. V občini Prebold so takšni predeli v večjem delu naselij Matke in Marija Reka.
Občina se je tako pred dvema letoma skupaj še z drugimi 11 slovenskimi lokalnimi skupnostmi odločila sodelovati pri gradnji hrbteničnega omrežja, ki obsega 14 postaj, njegova gradnja pa je stala 8,5 milijona evrov. Sistem je zgradilo podjetje Iskra sistemi, ki je za infrastrukturo že pridobilo uporabno dovoljenje, zato sedaj išče potencialne operaterje, ki bodo zagotavljali medmrežne linije. V projektu, ki ga vodi Občina Mozirje, poleg Preboldčanov v Spodnji Savinjski dolini sodelujejo še občine Vransko, Tabor, Braslovče in Polzela.
ŠO
Z glasbo oživljajo kulturno dediščino
VRANSKO - Na Vranskem je kar nekaj podružničnih cerkva, ki so jih še do nedavnega po mnenju zavoda in nekaterih občanov po krivici zapostavljali. Da v zadnjih letih ni več tako, pripomorejo vranski poletni večeri, v sklopu katerih Vranšani v sakralnih objektih in Schwentnerjevi hiši pripravljajo koncerte klasične glasbe.
Na predzadnjem od petih koncertov je v soboto v Schwentnerjevi hiši nastopil Duo Claripiano, v katerem od leta 1994 sodelujeta pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Pred tem so v okviru vranskih poletnih večerov, na katerih sodelujejo izključno akademsko izobraženi glasbeniki, že nastopili akordeonist Luka Juhart v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku, kvartet kljunastih flavt Le Phenix v cerkvi sv. Jeronima na Taboru in Pihalni kvintet Artvento v cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici. Poletni glasbeni cikel bo zaokrožil koncert harfistke Urške Križnik in flavtistke Mateje Zupan predzadnjo soboto v septembru v cerkvi sv. Martine v Šmartnem v Podvrhu.
ŠO
Odslej varneje in sodobneje
POLZELA - Občina je v nedeljo odprla prenovljen cestni odsek v Založah in na ta način začela sklop prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika, ki ga sicer Polzelani praznujejo 2. oktobra.
Cestni odsek na t.i. Korberjevem klancu, dolg približno kilometer, je občina začela obnavljati lani jeseni in zaključila letos spomladi. Uredila je bankine, celotno odvodnjavenje in cestišče razširila s treh na pet metrov. Na ta način je cesta, zgrajena pred 35-leti, postala veliko bolj sodobna in varna tako za občasne uporabnike kot za domačine, ki se po njej vozijo vsakodnevno. Da je investicija, vredna 250 tisoč evrov, še kako pomembna, so potrdili tudi številni Založani, ki so se udeležili simboličnega odprtja za njih še kako pomembne cestne povezave.
ŠO
Za kmetijsko cono so namenjena zemljišča na levi strani državne ceste v smeri iz Žalca proti Ljubljani, in sicer v neposredni bližini križišča Ojstriška vas-Gomilsko.
Namesto industrijske kmetijska cona
Priložnost za nova delovna mesta in izboljšanje samooskrbe s hrano v Spodnji Savinjski dolini
TABOR - V dolini mrgoli takšnih in drugačnih industrijskih con, ki so po prepričanju lokalnih skupnosti priložnost za nastajanje novih delovnih mest. Občina Tabor na drugi strani vidi priložnost za gospodarski razvoj v ustanovitvi kmetijske cone. Na ta način bi namreč izkoristila podeželsko-kmetijski značaj, zadostila potrebam po samooskrbi s hrano in obenem zagotovila nova delovna mesta.
Že dlje se je namreč trudila prodati 1,3 hektarja veliko
stavbno zemljišče. Ker ji to ni uspelo, se je odločila, da ga bo s približno 10 hektarji kmetijskih površin v neposredni bližini, ki so sicer v lasti države, namenila za kmetijsko cono, s katero bo upravljala gospodarska družba za proizvodnjo hrane. Taborčani si želijo, da bi pri projektu, vrednemu polčetrti milijon evrov, poleg Občine Tabor, katere vložek bo stavbno zemljišče, sodelovale še ostale občine Spodnje Savinjske doline, ki naj bi vložile določeno vsoto denarja. Seveda si po
besedah taborskega župana Vilka Jazbinška želijo k sodelovanju pritegniti druge vlagatelje, kot so kmetijske zadruge, kmetje, banke in nenazadnje podjetja, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s proizvodnjo hrane. »Prizadevamo si, da bi bili lastniki družbe predvsem ustanove v javnem sektorju. Na ta način bomo pridobili zaupanje prebivalcev Spodnje Savinjske doline in jih obenem prepričali, da osrednji cilj projekta ni dobičkonosnost,« je prepričan župan.
Najprej le rastlinjaki
Gospodarsko družbo bo Občina Tabor ustanovila v prihodnjih mesecih, želi pa si, da bi začeli graditi center pridelave hrane čim prej, zato ima s potencialnimi vlagatelji že razgovore. V centru pridelave hrane bi najprej začeli gojiti zelenjavo za potrebe vrtcev, šol, domov za ostarele in zavodov v Spodnji Savinjski dolini. Na predvidenih kmetijskih zemljiščih naj bi tako postavili sistem rastlinjakov z ogrevanjem in namakanjem. Stavbno zemljišče, ki ga bo
prispevala Občina Tabor, naj bi kasneje služilo za gradnjo prehrambenega centra s hladilnicami, sortirnico in z razdeljevalnico pridelkov ter nekoč tudi za prodajo.
Ideja dobra, uresničitev nekoliko težja
Projekt je na ravni Spodnje Savinjske doline že potrjen, prav tako je eden od predlaganih projektov za umestitev v načrt razvojnih programov za finančno perspektivo Savinjske regije 2014-2020. Župani ostalih spodnjesavinjskih občin se strinjajo, da je projekt perspektiven in zanimiv, kar je tudi razlog, da so ga podprli na ravni regijske projektne sheme. Vranski župan Franc Sušnik projekt pozdravlja, vendar občine ne vidi v vlogi investitorke. Prepričan je, da je kmetijska cona lahko uspešna, a bo zanjo morala Občina Tabor poiskati zasebne vlagatelje. Na drugi strani žalski župan Janko Kos pra-
vi, da o uresničevanju tega projekta še ne teče konkretnejša razprava, zato občina še ne razmišlja o tem, koliko bo vanj vložila oziroma če sploh bo. Preboldčani so po besedah podžupana Francija Škrabeta pripravljeni sodelovati, vendar še ne vedo, na kakšen način. Podobno meni tudi polzelski župan Jože Kužnik, ki se strinja, da je projekt z vidika samooskrbe s hrano in z zagotavljanjem delovnih mest dobrodošel, vendar je sodelovanje še povsem odprto in odvisno od dogovora med vsemi spo-dnjesavinjskimi občinami.
Kot kaže, bo pot do prvih uspehov tako na polju kot na gospodarskem in dohodkovnem področju še dolga. Nenazadnje lahko le upamo, da bodo občine in drugi vlagatelji uspeli združiti moči in uresničiti, če že ne v celoti, vsaj del tega velikopoteznega načrta.
ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv Občine Tabor
NA KRATKO
Svetnik sodeloval v programu Erasmus
ŽALEC - Žalski občinski svetnik Viktor Mitov je bil kot eden od treh Slovencev izbran za sodelovanje v programu Erasmus za izvoljene predstavnike lokalnih skupnosti. V obdobju devetih mesecev, od oktobra lani do letošnjega poletja, je sodeloval v različnih učnih procesih.
Najprej se je lani oktobra udeležil dnevov odprtih vrat v Bruslju, potem je obiskal različna evropska mesta, kjer je pridobival izkušnje iz integriranega trajnostnega urbanega razvoja, in se konec junija udeležil še zaključnega seminarja v Bruslju. Kot izvoljen predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti je tako lahko kot eden od stotih državljanov Evropske unije v teh mesecih podrobneje spoznal, kako lahko pripomore k doseganju zastavljenih ciljev v domačem okolju.
ŠO
Ob prazniku preizkusili dvorano
LAŠKO - Minuli konec tedna so ob krajevnem prazniku v Jurkloštru namenu predali novo kulturno dvorano v objektu kartuzijske pristave in poskrbeli za pester kulturni program.
Nekdanji gospodarski objekt, imenovan pristava, je maja dočakal obnovo mansarde, ki bo služila delu krajevne skupnosti, društev in za predstavitev in obujanje vrednot kartuzij na Slovenskem. V sklopu ureditve mansarde je občina uredila tudi večnamensko dvorano, ki so jo krajani preizkusili minuli petek, ko so tam pripravili koncert jurkloštrskih godcev. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku pa je minila ob srečanju kozjanskih borcev za vrednote NOB, obeležitvijo 80-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Jurklošter in z bogatim kulturnim programom.
TV
— - ■	v	"v	■■
Najmočnejša generacija
ŠENTJUR - Osnovne šole v Občini Šentjur v šolskem letu 2013/14 obiskuje skupno 1.649 učencev, od tega 202 prvo-šolca. V zadnjih desetih letih je to najmočnejša generacija, statistika pa napoveduje, da bo drugo leto število osnovnošolcev še nekoliko višje.
Vpis v šentjurske osnovne šole se povečuje. V lanskem šolskem letu je bilo namreč skupno število vpisanih osnovnošolskih otrok 1.634, od tega 194 prvošolcev. V dveh matičnih šolah,
OŠ Hruševec in OŠ Franja Malgaja Šentjur, imajo letos po dva oddelka prvošolčkov. OŠ Dramlje, Planina pri Sevnici, Blaža Kocena Ponikva in matična OŠ Slivnica so oblikovale po en oddelek prvošolcev. V POŠ šoli Blagovna je prag prvič prestopilo 12 prvošolcev, v POŠ Loka pri Žusmu šest, v pOš Kalobje so v šolske klopi prvič sedli štirje in v POŠ Prevorje en učenec.
TV
Gledališče zatiranih
GORNJI GRAD - Prebivalcem v središču občine so gle-dališčniki z NEfestivalom dodobra popestrili zadnje avgustovske dni.
V KUD Transformator so jim namreč omogočili spoznavanje gledališča zatiranih. Bistvo je v tem, da se gledališče pomeša med ljudi ter iz gledalca naredi igralca in obratno. NEfestival je kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev, ki delujejo po metodah gledališča zatiranih po vsej Sloveniji. Osnovni nameni druženja so povezovanje, izmenjava izkušenj, znanj in spretnosti. Tako so oblikovalci NEfestivala v Gornjem Gradu preživeli tri aktivne dni, med drugim pa so se predstavljali s predstavami in performansi ter pripravili različne delavnice.
US
Golte v pričakovanju svežega denarja
MOZIRJE - V občinah in podjetjih, ki so lastniki družbe Golte, izvajajo ustrezne postopke za nujno dokapitalizacijo tega gorskoturističnega centra.
Čeprav družba še ni insolventna, vseeno ne more poravnavati sprotnih obveznosti. Položaj zahteva takojšnje ukrepanje na področjih razdolžitve, prihodkov in stroškov. Zato v družbi načrtujejo 500 tisoč evrov dokapitalizacije, o čemer bodo dokončno odločitev sprejeli lastniki na skupščini. Med občinami sta največji lastnici Velenje in Mozirje z 2,5-odstotnim deležem, med podjetji pa hčerinski družbi premogovnika PV Invest z 61- in HTZ s 16-odstotnim deležem. V torek so velenjski svetniki s potrditvijo rebalansa proračuna že prižgali zeleno luč za dokapitalizacijo družbe Golte v vrednosti 50 tisoč evrov. Vendar v Velenju svojo odločitev pogojujejo s tem, da bi pri dokapitalizaciji sodelovali vsi lastniki. Če dokapitalizacija ne bi uspela, družbi Golte še letos grozi stečaj.
US
Primer dobre prakse
SOLČAVA - Center Rinka je v švicarskem Bernu prejel 3. nagrado na natečaju za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah »Constructive Alps«.
Za Center Rinka je žirija zapisala, da objekt sicer nima visoke energetske učinkovitosti, tako kot večina ostalih, se mu pa med
štiristo projekti ni mogla izogniti, ker kvalitativno izstopa v prostorskem in socialnem smislu ter je izjemen primer urbane revitalizacije degradiranih alpskih naselij. Objekt je po mnenju žirije izjemen primer kulturne krepitve naselja in vzorčen primer tudi z ekonomskega vidika. Stavba nadgrajuje naselje Solčava, ponuja uporabne turistične usluge v tem odmaknjenem kraju, domačinom pa zagotavlja prostore za njihovo druženje. Način uporabe materialov je dokaz znanja, zavedanja in volje vseh sodelujočih. Center Rinka kaže, da je lahko tudi na vzhodnih mejah Alp trajnostna gradnja ne le prazna obljuba, temveč izgrajena realnost.	US
Drameljska klapa navdušila
REČICA OB SAVINJI - Člani turističnega društva že več let ob zaključku poletja pripravljajo koncert v Blatah. Gre za območje z več ribniki sredi gozda, ki je priljubljena sprehajalna pot.
Na nedeljskem koncertu se je številnim obiskovalcem, ki so uživali v naravnem okolju, z dalmatinskimi pesmimi predstavila Drameljska klapa. Sekcijo Kulturnega društva Dramlje sestavljajo bratranci in njihovi sinovi, ki so se pred petimi leti odločili, da bodo v svoj program uvrstili pesmi morja, s katerimi so navdušili rečiško občinstvo. Dogodek prinaša tudi izobraževalno noto, tokrat je predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Aleš Ocvirk govoril o gozdu kot vodnem naravnem filterju, ki v veliki meri vpliva na gibanje vodnega toka.
US
Priznanja za uspešne in delovne
NAZARJE - V občini se pripravljajo na obeležitev občinskega praznika, znani pa so tudi prejemniki letošnjih priznanj.
Zlati grb občine Nazarje bodo namenili družini Punčoh, po domače Krapletovim s Črete, in Petru Korenu iz Kokarij. Srebrni grb bo prejel Srečko Urtelj, bronastega pa Anica Bider. Županova priznanja bodo namenili ekipi planincev B kategorije iz Osnovne šole Nazarje, Davidu Mikeku in skupini gasilcev iz PGD Šmartno ob Dreti, ki je v lanskih poplavah iz vodne ujme rešila več oseb. Posebna priznanja bodo prejeli Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber, Nika Cigale, Jernej Gračner, podjetje BSH Hišni aparati in Glasbena šola Nazarje. Še posebej ponosni so na štiri zlate maturantke Alenko Verbuč, Urško Bider, Katarino Blatnik in Mojco Strmšnik.
US
KULTURA
11
V	Velenju je bilo prejšnji teden vse v znamenju večdnevnega Festivala mladih kultur Kunigunda, sklopa najrazličnejših dogodkov, povezanih z alternativno mladinsko kulturo, ki ga je letos že 16. leto zapored organiziral Mladinski center Velenje. V ekipi ustvarjalcev tega edinstvenega slovenskega enotedenskega dogajanja že skoraj desetletje intenzivno sodeluje tudi Velenjčan Dimitrij Amon.
Ponosen je, da je lahko rasel ob ustvarjanju festivala in se na ta način učil skrivnosti, ki jih prinaša organizacija tovrstnih dogodkov. Dimitriju Amonu in njegovi zvesti ekipi je namreč po nekajletnem padanju priljubljenosti pred dvema letoma ponovno uspelo popularizirati festival in nanj privabiti širok krog občinstva. Ponovno je zaživel nenazadnje tudi po zaslugi Evropske prestolnice kulture 2012, ko je bil ena od 24 zgodb, ki so jih pripravili Velenjčani.
Zametki Festivala mladih kultur Kunigunda segajo v leto 1997. Na kakšen način je festival nastal?
Ideja za festival se je porodila v Mladinskem centru Velenje, pod okriljem katerega festival nastaja še danes. Mladi so namreč želeli, da bi na alternativen način končali poletno dogajanje v Velenju. Ponosen sem, da nam je festival uspelo obdržati vseh 16 let in ga v zadnjih nekaj letih celo nadgraditi. Njegovo nastajanje ves čas spremljajo tako vzponi kot tudi padci. Največje dosežke zagotovo beležimo v zadnjih letih. Eden vidnejših je zagotovo sodelovanje pri Evropski prestolnici kulture 2012, kar nam je prineslo kar nekaj dodatnih finančnih sredstev.
Tako kot se je spreminjala družba, se je spreminjal tudi festival. Na kakšen način?
V	zadnjih nekaj letih je festival zaznamovalo združenje
Vodja festivala Dimitrij Amon (levo) je še posebej ponosen na letošnji prvi festivalski dogodek - državno prvenstvo v »beatboxu«. Slovenija je na njem dobila uradno najboljšega »beatboxerja« Žiga Žmavca.
Mladinskega centra Velenje in Šaleškega študentskega kluba. Prav tako smo na novo ustanovili Zavod eMCe plac. Pod okriljem teh organizacij smo »vzgojili« celoten kader, ki pripravlja program, skrbi za tehniko in logistiko ... in nenazadnje na koncu pospravlja prireditvene prostore. Vse aktivnosti organiziramo popolnoma sami s svojo opremo, le manjši del jo najamemo.
Za uspešnim festivalom se skrivajo številni ustvarjalci, ki požrtvovalno ustvarjajo festivalsko dogajanje. Kdo sodeluje pri nastajanju festivala?
Večinoma so to študenti in dijaki, ki festivala ne ustvarjajo brezplačno. Prav vsi namreč delajo za enako urno postavko. To so predvsem ljudje, ki celo leto pomagajo pri snovanju in izvedbi različnih programskih vsebin v eMCe placu. Kot ustvarjalci na festivalu lahko sodelujejo popolnoma vsi, ki imajo zanimiv projekt in ga znajo tudi uresničiti. Poudariti moram, da smo v zadnjih letih pod svoje okrilje sprejeli prav vse dobre projekte, ki so sovpadali z našim programom.
Organizacija tovrstnega festivala za sabo potegne kar
nekaj finančnih stroškov. Še posebej, če predpostavimo, da so prav vsi dogodki, razen dveh osrednjih, brezplačni. Na kakšen način zagotavljate finančna sredstva?
Največ sredstev prejmemo od lokalne skupnosti in s pomočjo različnih razpisov. Nekaj malega nam podarijo tudi sponzorji. Dejstvo pa je, da je denarja toliko, kolikor ga »sča-ramo« sami.
Torej se pozna recesija ...
Na žalost. Recesija se pozna tudi pri potrošnji obiskovalcev in pri glasbenih skupinah. Kolikor opažamo, sta danes dve vrsti glasbenikov. Na eni strani so tisti z zelo nizko ceno in na drugi tisti z zelo visoko. Vmes jih praktično ni. Zanimivo je, da so skupine, ki so bile pred krizo v srednjem »cenovnem rangu«, v času recesije močno podražile cene nastopov. Kot pojasnjujejo, imajo raje manj nastopov, a so zanje bolje plačane. Slednje je z vidika kakovosti festivala precej neugodno.
Kljub nezavidljivemu finančnemu položaju vam je tudi letos uspelo privabiti kar nekaj zanimivih ustvarjalcev. Že začetek je bil nekaj posebnega.
Festival mladih kultur Kunigunda je za vse mlade in mlade po srcu postregel z več kot 40 dogodki in več kot 60 aktivnostmi, ki jih vsak dan na tak in drugačen način pripravlja okrog 80 mladih iz Velenja.
Poslovila se je Kunigunda
Vodja festivala Dimitrij Amon zadovoljen z odzivom občinstva in iznajdljivostjo nastopajočih
Za otvoritveni dogodek smo pripravili prvo slovensko državno prvenstvo v »beatboxu«, na katerem se je pomerilo 27 tekmovalcev. Zmagovalec je postal Žiga Žmavc, ki bo slovenski predstavnik na svetovnem prvenstvu v »beatboxu« oziroma umetnosti ustvarjanja glasbe le z usti in glasom.
Vsako leto ima festival rdečo nit. Letos je bilo vaše osrednje sporočilo opozarjanje. Na to ste še posebej opozorili s performansom Svatba - praznovanje ljubezni. Kateri so bili še ostali večji dogodki?
Najbolj smo seveda ponosni na performans Svatba - praznovanje ljubezni, ki je nastal v produkciji 16. festivala mladih kultur Kunigunda. Na Titovem trgu smo uprizorili svatbo na gejevski poroki. Sicer pa je bilo še posebej zanimivo dogajanje v Pekarni, zapuščenem industrijskem objektu, s katerim upravljamo mladi velenjski ustvarjalci. V njem je bila razstava Kultura kot 5. element, na kateri so si lahko obiskovalci ogledali 12 umetniških del avtorjev iz vse Slovenije. Dogajanje so zaznamovali tudi vsakodnevni koncerti skupin, kot so Fake Orchestra, Jimmy Barka Experience, VeleBor ...
Zvrstilo se je torej kar nekaj tako kulturnih kot družabnih vsebin. Katere so bile najbolje obiskane?
Z obiskom smo zelo zadovoljni. Največ obiskovalcev si je ogledalo performans Svatba, kar je za nas rahlo presenečenje. Zelo dobro so bili obiskani tudi vsi koncerti. Veliko ljubiteljev alternativne kulture se je zbralo tudi v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Da so Velenj-čani željni alternativnih kulturnih vsebin, so dokazali tudi z obiskom čistega performansa Jake Laha, ki je po svoji nenavadnosti nedvomno izstopal med letošnjimi festivalskimi dogodki.
ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv FMKK
Malce drugače
Odštekonomija, knjiga v kateri nabrit ekonomist raziskuje skrite plati sveta, bo zagotovo navdušila vse, ki želijo na svet pogledati z drugih zornih kotov kot običajno. Tiste, ki ne verjamejo vsega, kar preberejo v uradnih statistikah ministrstev, policije in ostalih organizacij, tudi medijev navsezadnje, in tiste, ki iščejo odgovore, ki so podprti z analizami in s statistikami.
Knjiga v središče sicer postavlja predvsem ameriško družbo in njene značilnosti, a to počne na razumljiv in zanimiv način za bralce na vseh koncih sveta. Poskuša odgovoriti na vprašanja, ki si jih marsikdo nikoli ne zastavi. Na primer, kaj je skupnega učiteljem in sumo borcem ter kaj je nevarnejše, pištola ali bazen. Pri analizi prvega avtorja ugotavljata, da tako učitelji kot sumo borci goljufajo. Raziskave so namreč pokazale, da številni ameriški učitelji prirejajo rezultate nacionalnih preverjanj znanja svojih dijakov, zato da bi se izkazali kot boljši učitelji in se tako potegovali za obljubljene denarne nagrade. Ob tem so v knjigi nanizani primeri testov, pri katerih so učitelji prirejali odgovore, iz katerih je lepo razviden vzorec goljufij. Sumo borci, po drugi strani, nalašč izgubljajo dvoboje, kar je prav tako potrdil natančen pregled statistike dvobojev.
Odgovor na drugo vprašanje, ali je torej nevarnejša pištola ali morda bazen, se zdi jasen in nedvoumen. A statistika kaže, da bazeni v ZDA letno zahtevajo več otroških življenj kot streli iz pištol. Kljub temu pištole večina skriva pred otroki, v bazenu pa le malokateri starš budno nadzira otroka.
Dobro je sicer znano, da je kriminaliteta v ZDA velik problem, črno na belem pa je tudi, da se je število kriminalnih dejanj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v primerjavi s preteklimi desetletji precej zmanjšalo. Medtem ko policisti, politiki in psihologi med razlogi navajajo takšne in drugačne uspešne projekte in programe, ekonomist Levitt razkriva povsem drugo teorijo. Po njegovem mnenju je zmanjšanje kriminala posledica razvpitega primera Roe proti Wade, ki je leta 1973 vodil do legalizacije splava v ZDA. Dokazano je, da so nezaželeni otroci, ki odraščajo v slabših socialnih razmerah, bistveno bolj nagnjeni h kriminalu kot ostali. Povečanje števila splavov med mladoletnicami in revnimi ženskami je torej pripomoglo k temu, da se je rodilo manj otrok, ki bi kasneje v življenju bolj verjetno postali kriminalci.
Vas zanima tudi, zakaj večina preprodajalcev drog živi pri starših, čeprav delajo v sistemu, kjer se obračajo ogromne vsote denarja, zakaj izgubi avto ceno takoj, ko ga kupite, in ali je res vseeno, kakšno ime izberete za svojega otroka? Odgovori s statističnimi in z ekonomskimi izračuni na ta in še številna podobna vprašanja vas čakajo v knjigi Odštekonomija.
ANJA DEUČMAN
O avtorjih: Steven Levitt je ameriški ekonomist, ki se je posvetil predvsem preučevanju področja kriminalitete, nase je najbolj opozoril prav z iskanjem odvisnosti med legalizacijo splava in stopnjo kriminalitete. Predava na več univerzah, je tudi poslovnež. Revija Time ga je leta 2006 uvrstila med sto vplivnih ljudi, ki oblikujejo naš svet. Stephen Dubner je ameriški novinar, tudi avtor in soavtor več knjig.
Folklorno vzdušje
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki je letos v mesto ob Savinji in njegovo okolico že 8. leto zapored privabil folkloriste od blizu in daleč, se je začel v torek zvečer, ko so ljubitelji folklore že tradicionalno zaplesali in zapeli na platoju žalske tržnice, in se bo končal v nedeljo, ko bo mednarodna druščina obiskala Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku.
V teh dneh si tako lahko na različnih prizoriščih v Žalcu, Celju in Laškem ogledate nastope folkloristov iz različnih evropskih držav. Na festivalu namreč poleg domačih skupin - KD Celjska folklorna skupina, KD Šempeter FS Grifon, FS Rečica pri Laškem - sodeluje še pet skupin iz tujine. Folkloristi s Slovaške, z Madžarske in z Nizozemske bodo plesali in prepevali na Celjskem kar cel teden, medtem ko se bosta skupini iz Romunije in s Hrvaške festivala udeležili le ob koncu tedna.
Program poleg otvoritvenega nastopa v Žalcu obsega še dva koncerta za učence osnovnih šol iz občine Žalec in Celje, dva gala koncerta v Žalcu in Celju, večerni koncert v Laškem, tri javne nastope v trgovskih centrih v Celju in nenazadnje dva nastopa v okviru EuroBasketa. Festival, ki ga letos ustvarja 130 tujih in 60 slovenskih folkloristov, velja za enega največjih in najkakovostnejših v Sloveniji, kar dokazuje tudi to, da je v koledarju pomembnih folklornih festivalov svetovne mreže CIOFF oziroma mednarodne organizacije folklornih festivalov. ŠO
»Veliko je bilo prilagajanja. Zgodilo se je, da se je na primer kakšen igralec poškodoval in je ekipa odpovedala trening. Tako se je na primer sprostil eden boljših terminov v dvorani in hitro sem se moral pogovoriti z vsemi ostalimi in ta termin zapolniti in sprostiti najslabši termin. Eden od trenerjev je imel enkrat celo obisk žene in je odpovedal trening, saj se je posvetil ženi. Tudi temu smo morali ugoditi,« se v smehu spominja Vili Šuster.
Nekoč: peščica ljudi in veliko improvizacije
Vili Šuster o organizaciji evropskega prvenstva nekoč
Vili Šuster je s košarko tesno povezan že vse življenje. Bil je igralec in kasneje sodnik, za kratek čas se je preizkusil tudi kot trener, v zadnjem obdobju pa je doma predvsem v ženski košarki. V ŽKK Athlete Celje je zadolžen za promocijo. Med pripravami na letošnje evropsko prvenstvo je tesno sodeloval pri nastajanju pregledne razstave o zgodovini celjske košarke. Tekme v Celju si bo kljub temu ogledal le iz domačega naslonjača. Vstopnice so prehitro pošle, podarjene pa tudi ni dobil nobene.
Organizacija športnega tekmovanja na tako visoki ravni, kot je evropsko prvenstvo, je velik zalogaj. Priprave se začnejo že mnogo pred prvenstvom, pri njih sodeluje toliko ljudi, da jih je težko prešteti. Vsak natančno ve, kaj je njegova naloga. Pa je že od nekdaj tako? To smo preverili pri Celjanu, ki je sodeloval pri organizaciji preteklih evropskih košarkarskih prvenstev na celjskih tleh.
Vili Šuster je skrbel, da je nemoteno potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v celjskem Golovcu leta 1980, še v času skupne države, vidno vlogo pa je imel tudi pri organizaciji kadetskega evropskega prvenstva leta 1999 v Celju, Laškem in na Polzeli. Spomini so še zelo živi.
Podpredsednik organizacijskega odbora mladinskega evropskega prvenstva leta 1980 ste verjetno postali na podlagi bogatih izkušenj z delom v košarki.
Velika prireditev je bil v Celju tri leta pred tem Festival jugoslovanske košarke. Že takrat sva bila s predsednikom organizacijskega odbora, zdaj že pokojnim Brankom Martičem, glavna pri organizaciji. Prireditev je sicer trajala le tri dni, ampak dala nam je ogromno izkušenj in na nekaterih področjih je bila organizacija celo bolj zahtevna. Na festivalu so namreč sodelovale največje zvezde jugoslovanske, hkrati tudi svetovne košarke. Ne morete si predstavljati, kako so bili ti košarkarji zahtevni. Ugoditi smo
morali vsem njihovim muham, jih na primer na vsem lepem peljati v Logarsko dolino ali Trst.
Mladinsko evropsko prvenstvo verjetno ni bilo tako zahtevno, pa vendarle je bila organizacija precejšen zalogaj, kajne? Kaj je bil največji izziv?
So se tudi našle kakšne muhaste izjeme, ampak se jim nismo pustili. Na evropskem prvenstvu so bili prav vsi nastanjeni v dijaškem domu, bil je red. Ampak kljub temu so bili kakšni zapleti. Eden od Bolgarov je na primer zbolel in Italijani so v hipu zahtevali preselitev. Tako smo jim, sicer na njihove stroške, uredili bivanje v hotelu. Tudi pri tem je torej bilo veliko improvizacije. Najtežje je sicer bilo, ker nas je bilo za organizacijo zadolženih zelo malo. Na spisku nas je bilo okoli 30, ampak nekateri so bili na primer zadolženi le za izvedbo kakšne točke na odprtju, tistih, ki smo morali poskrbeti za vse od a do ž, nas je bilo mogoče šest. Na srečo je vsaj skrb za varnost prevzela država, to je bilo veliko olajšanje. Največji izziv je bil seveda športni uspeh, pri čemer smo si pred prvenstvom rekli, če slučajno košarkarji ne bodo uspeli, organizatorji nedvomno moramo. In tukaj smo dosegli zlato medaljo. Pohvale so deževale z vseh koncev.
Koliko ste imeli organizatorji takrat proste roke, koliko pa je bilo navodil in nadzora Fibe in košarkarske zveze?
Težava je bila, ker je prišlo do spora med našim predsednikom organizacijskega odbora in
Košarkarsko zvezo Slovenije. Tako iz Ljubljane praktično nismo prejeli nobene pomoči, poslali so nam le pravnika, ki je nadziral finance, sicer smo bili prepuščeni sami sebi, tudi seminarje za zapisnikarje za vodenje statistike smo morali na primer organizirati sami. Dobro, da smo imeli izkušnje, še kako dobrodošlo je bilo tudi, da sem bil sem prisoten na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1970, kjer sem pozorno spremljal organizacijo.
Kako je bilo s komunikacijo med vsemi udeleženci, glede na to, da ni bilo mobite-lov, interneta in vse ostale tehnologije, ki dandanes zelo olajša delo?
Delal sem v Ingradu in k mojemu direktorju je prišel sekretar občinske ZKS in mu rekel: »Vilija rabimo. En mesec pred prvenstvom bo moral biti cel dan odsoten iz službe, že več mesecev prej pa vsaj po štiri ure na dan.« Dobil sem pisarno, v kateri sta bila telefon in faks. Tam sem lahko v miru pripravil vse, kar je bilo treba. Vsakih 14 dni sem se odpeljal tudi v Ljubljano, na kakšna posvetovanja ali po informacije in po gradivo. Ni bilo računalnikov, da bi mi na primer lahko iz Ljubljane pošiljali slike za bilten.
Pri organizaciji letošnjega evropskega prvenstva sodeluje veliko prostovoljcev, glavni organizatorji pa so za svoje delo seveda plačani. Takrat ste delali verjetno iz veselja?
Dobival sem plačo pri Ingradu, za poti v Ljubljano pa so mi povrnili potne stroške. Vse ostalo je bilo prostovoljno. Dela je bilo res veliko, sploh tik pred prvenstvom in med njim smo delali cele dneve, ni bilo počitka.
Danes je pomemben del organizacije tovrstnega prvenstva tudi priprava zabavnega programa za navijače. Je bilo že takrat tako?
Nikakor. Za to res ni bilo časa. Morate vedeti, da smo počeli res vse, od pregledovanja vstopnic in usklajevanja terminov za treninge.
Leta 1999 je bilo na kadetskem evropskem prvenstvu, kar se organizacije tiče, verjetno že nekoliko lažje, manj po domače ...
Res je, bil je že večji organizacijski odbor, tako da sem bil sam na primer zadolžen izključno za promocijo. Pivovarna Laško je imela studio, ki je naredil vse mape, dopise, znak za prvenstvo, vse na stroške pivovarne. Mene so k sodelovanju poklicali zelo pozno, šele kakšne tri tedne pred prvenstvom. Do novinarske konference sem moral pripraviti bilten. To je bilo res noro, ker je bilo treba predstaviti Celje, Polzelo in Laško. Vse je bilo treba še prevesti in naenkrat je bil bilten, ki je bil prvi od dveh, preobsežen. In je bilo treba zmanjšati slike in velikost črk. Za moje pojme je bil prenatrpan. Med prvenstvom sem bil zadolžen predvsem za protokol, dnevne biltene pa je urejal Robert Gorjanc.
Leta 1980 se je jugoslovanska mladinska reprezentanca prebila vse do finala, tam jo je premagala Sovjetska zveza, leta 1999 je bila slovenska kadetska reprezentanca dvanajsta. Upate napovedati rezultat naše članske reprezentance letos?
Zadnjič sem slišal Iva Daneua, ki je rekel, da se ne boji, da ne bi bilo vse super organizirano, a da malce dvomi v rezultat. Temu mnenju se pridružujem, naša reprezentanca me namreč na pripravljalnih tekmah ni povsem prepričala.
ANJA DEUCMAN, foto: SHERPA
Prvič v zadnjih reprezentančnih a poškodb, tako da je Slovenija prv Nastanjena je v Zrečah (tudi Špan škem), prvo tekmo pa je v Celju o
Za selekcijo, ki jo vodi selektor B priprav in približno 50 treningov prišli tudi porazi. Menim, da bot še, doživele kakšen poraz, saj bo razlika med končnim zmagovale uspešno bodo znali premostiti tež mo to moč.«
Konjičan Jure Zdovc ima dve zlati goslavija je zmagala v Zagrebu let
Evropska prvenstva s Slovenijo
Nemčija 1993, 16. mesto (Jure Zdovc)
Grčija 1995, 12. mesto
(Matjaž Tovornik, Jure Zdovc, selektor Zmago Sagadin)
Španija 1997, 14. mesto (Jure Zdovc)
Francija 1999, 10. mesto
(Matjaž Tovornik, Jure Zdovc, selektor Boris Zrinski)
Turčija 2001, 15. mesto
(Beno Udrih, selektor Boris Zrinski)
Švedska 2003, 9. mesto (Goran Jurak)
Srbija in Črna gora 2005, 6. mesto
(Goran Jurak, selektor Aleš Pipan)
Španija 2007, 7. mesto
(Sandi Cebular, selektor Aleš Pipan)
Poljska 2009, 4. mesto
(Samo Udrih, selektor Jure Zdovc)
Litva 2011, 7. mesto, (Samo Udrih)
Slovenska košarkarska reprezent tekmo odigrala v Stožicah in izgi drugi poraz ob desetih zmagah.
EUROBASKET 2013
13
ikcijah so priprave minile brez enstvo pričakala v polni postavi. lija, ostale reprezentance so v La-digrala včeraj zvečer proti Češki.
ožidar Maljkovič, je 46 dni : »Zavedati se je treba, da bodo io vse ekipe, tudi tiste najbolj-1 prvenstvo zelo izenačeno. A :em in poraženci bo v tem, kako žave. Prepričan sem, da mi ima-
medalji z evropskih prvenstev. Ju-a 1989 in dve leti kasneje v Rimu.
Razpored v Celju
Četrtek, 5. september
Hrvaška - Gruzija Poljska - Češka Slovenija - Španija
Petek, 6. september, prost dan
Sobota, 7. september
Španija - Češka Hrvaška - Poljska Gruzija - Slovenija
Nedelja, 8. september
Poljska - Španija Češka - Gruzija Slovenija - Hrvaška
Ponedeljek, 9. september
Gruzija - Španija Hrvaška - Češka Slovenija - Poljska
anca je zadnjo pripravljalno ibila s Francijo s 70:65. To je bil
(14.30) (17.45) (21.00)
(14.30) (17.45) (21.00)
(14.30) (17.45) (21.00)
(14.30) (17.45) (21.00)
»Po svoje je škoda, ker v Celju ne igra še katera od reprezentanc držav bivše Jugoslavije, saj bi bilo v mestu še več navijaškega utripa. Navijači s Hrvaške bodo namreč dnevni obiskovalci, domov se bodo vračali takoj po tekmah, kar Srbi ali Makedonci ne bi mogli,« ugotavlja Ivan Pfeifer.
Danes: več ljudi, a tudi ne brez improvizacije
O celjskem delu letošnjega EuroBasketa predsednik mestnega organizacijskega odbora Ivan Pfeifer
Celje je začetek prvenstva pričakalo pripravljeno, v dvorani Zlatorog je od ponedeljka treniralo vseh šest reprezentanc skupine C. »Seveda smo ostala prizorišča postavljali v zadnjih dneh oziroma urah,« pravi predsednik mestnega organizacijskega odbora Ivan Pfeifer.
Mestni organizacijski odbor je bil tisti, ki naj bi držal roko nad vsemi pripravami. Te so bile zahtevne, saj je bilo treba urediti tri prizorišča. »Morda nas zdaj najbolj skrbijo velik obisk posameznih tekem in premiki obiskovalcev med mestom in dvorano,« pravi Pfeifer, saj se v Celju niso odločili za posebne avtobusne prevoze, turistični vlakec pa je bolj promocijska kot logistična rešitev.
Ob dvorani, ki se v času prvenstva imenuje Arena Celje, je bilo treba urediti tudi prizorišča in osrednjo mestno navijaško cono. Se je kje posebej zatikalo?
Pripravili smo projekte in delali po njih, res pa je, da je bilo velikokrat treba ukrepati na terenu, ko so se pojavile kakšne težave. Mestni odbor je bil zadolžen za obnovo in pripravo dvorane ter mestnega prizorišča. Ureditev prvega obroča okrog dvorane, kjer je prostor za sponzorje in televizijske ekipe, je bila v rokah organizatorjev iz Ljubljane.
Kakšno je torej bilo sodelovanje?
Sprva smo se srečevali bolj redko, v zadnjih dneh pa praktično vsako uro. Zapleti glede lokacije in omejitev na njej se lahko rešujejo le na terenu.
Celje je postalo gostitelj prvenstva šele potem, ko sta se temu odrekla Ptuj in Novo mesto. Kaj je bilo treba najprej storiti?
Seznaniti smo se morali z uradnimi predpisi in zahtevami mednarodne košarkarske zveze. Ko smo ugotovili, kaj sploh moramo narediti, da bodo v dvorani lahko tekme, smo pripravili program, ki ga je sprejel mestni svet in v okviru proračunske rezerve tudi zagotovil potreben denar. Operativno smo začeli delati spomladi.
Določen vam je bil torej proračun - kakšne so številke?
V Celju bomo porabili zelo malo javnega denarja v primerjavi z ostalimi mesti, ki so gostitelji. Zavestno smo se odpovedali kandidaturi za evropski denar in zato mestu ni bilo treba plačati 600 tisoč evrov kotizacije KZS. Obnova dvorane je stala 500 tisoč evrov. Svoj delež v višini 380 tisoč evrov smo zagotovili iz amortizacije za dvorano Zlatorog, za preostalih 120 tisočakov pa smo uspeli na razpisih Fundacije RS za šport. Ta je namreč financirala klimatizacijo dvorane, nakup semaforjev in ureditev tal ter še nekaj obnovitvenih del - vključno z obnovo garderob.
Vendar to ni cel proračun?
Mestna občina je zagotovila še 150 tisoč evrov. To je denar za vse aktivnosti v mestu, vključno z okrasitvijo in s pripravo vsega promocijskega gradiva in 20-sekundnega predstavitvenega spota, ki se bo vrtel pred vsako tekmo v Celju. Ob tem pa še za kritje nekaterih povečanih obratovalnih stroškov v času prvenstva in ureditev navijaške cone na Krekovem trgu. Cena za postavitev odra, ureditev prizorišča in izvedbo program bo 80 tisoč evrov, vendar bo del zneska kril zavod Celeia z denarjem, ki ga prejema za svojo redno dejavnost.
Se bodo številke izšle?
Kot zaenkrat kaže, se bodo in znesek ne bo prekoračen.
Se je tudi zaradi tega zapletlo ob podpisu pogodbe za najem dvorane? Kdo bo zdaj kril stroške izvedbe prvenstva?
Vsak partner se trudi, da doseže najboljše zase. Dogovori so trajali dlje časa, pogodba pa zdaj določa, da večino stroškov za izvedbo tekmovanja krije KZS, del pa Celje.
O številkah je najbrž nemogoče govoriti, je torej določeno vsaj razmerje?
Tudi o tem težko govorim, saj veliko stroškov še niti ne poznamo. A KZS krije stroške vseh servisnih služb, vključno z varovanjem, redarji na parkiriščih in zdravstveno službo. Mi smo pomagali le tako, da smo ponudili čim več domačih izvajalcev. Celje prevzema stroške čiščenja in odvoza odpadkov. O znesku težko govorim, saj se ne ve, koliko bo tega ... Ocenjujem pa, da bo znesek v okviru 150 tisoč evrov.
Fundacija je financirala ureditev klime, a izposojeno napravo bo treba vrniti. Koliko je še tega, kar Celju po prvenstvu ne bo prišlo več prav?
Samo za prvenstvo smo kupili le še koše. Prav tako zgolj za ta dogodek je bilo treba pripraviti še igrišče za košarkarske potrebe.
Kaj pa bo v dvorani ostalo?
Po desetih letih je bila potrebna obnove, zdaj imamo prenovljene garderobe in sanitarije, inštalacije, nova je informacijska tehnologija, izboljšana zvočna slika dvorane ... Vse to bo ostalo.
Celje bi to tudi sicer moralo plačati ...
Da, prej ali slej. Morda bi lahko izbrali cenejše semaforje, saj košarka zahteva bolj popolne, kot trenutno še zadoščajo za rokomet. A vprašanje je, kako dolgo bodo pri rokometu še veljali ti nižji standardi.
Pravite, da eno največjih neznank predstavlja število obiskovalcev Celja. Kako boste to reševali?
Zlasti je neznanka to, koliko ljudi bo kje, kako se bodo gibali navijači, ki bodo nastanjeni v Celju in okoliških krajih. Bodo pred tekmami ali po njih želeli v mesto? Če bodo uporabljali lasten prevoz, je parkirišč v bližini mestnega jedra dovolj. Ve pa se, koliko jih bo na tekmah. V dvorano gre 5.200 ljudi in slovenske tekme bodo razprodane. Za druge seveda ni bilo toliko zanimanja, zato so se na državni ravni tudi dogovorili, da nanje (velja tudi za Jesenice, Koper in Ljubljano) povabijo šolarje.
V priprave je bilo vloženo veliko truda; zakaj bo Celje s košarko živelo samo šest dni?
O tem smo se veliko pogovarjali ... Ker se v sredo začne Mos, izgubimo velik del parkirišč, tudi obiskovalci od drugod bodo zapustili Celje. Pretehtala je ocena, da bodo za domačine dobro poskrbeli mestni gostinci, ki so se na prvenstvo dobro pripravili. Koliko zanimanja bi sploh še bilo za zunanje dogajanje? Vprašanje je, ali bo vreme do 22. septembra zdržalo brez dežja ... Ne vem, ali smo se prav odločili ali ne, a vsekakor smo upoštevali tudi stroške. Razlika je, ali plačuješ šest ali osemnajst dni.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
14
ŠPORT
Najslajše: v 90. minuti
Rus kritiziran, nato hvaljen - Brazilec Vicente posojen do zime
LESTVICA 1. SNL
Edino moštvo, ki je osvojilo vse tri točke na svojem štadionu v osmem krogu 1. SNL, je bilo celjsko. Zmagalo je drugič zapored in obrazi so bili spet vedri. V Areni Petrol zdaj lažje dihajo, čeprav trenutno osmo mesto ni v okviru načrtov.
Pred Krko imajo štiri točke naskoka, pred zadnjim Triglavom pa sedem.
Ne po pico
Celjani so bili veliko boljši od Triglava, toda premoč so uspeli kronati šele v 90. minuti, ko je po krilu prodrl Miha Zajc, njegovo podajo pa je izkoristil Andraž Žurej. Spretno je zaustavil žogo, nato pa jo prisebno poslal v mrežo: »S točko se v izdihljajih tekme nismo sprijaznili. Verjeli smo, da bomo dosegli gol, pa čeprav je ura tekla vse hitreje. Zmaga povsem na koncu pa je še
Nogometaši Doba so še edino moštvo s stoodstotnim izkupičkom po 4. krogu 2. SNL, v katerem sta izgubila tako Šmartno kot Šampion. Celjani so klonili v Ankaranu s 3:2, Šmarčani pa doma z 1:0 proti Kalcer-ju iz Radomelj. Šmartno si deli drugo mesto, Šampion je predzadnji.
toliko slajša. Tekma s Triglavom je bila sicer tako trda, kot smo pričakovali. Drugo zmago smo nujno potrebovali, saj bomo lahko zdaj med premorom trenirali še z večjim zagonom. Po pavzi pa s polno paro naprej in po zmago v Novo Gorico.«
Z Draganovim duhom
Trenerju Celja Milošu Rusu se je pred 400 gledalci odvalil kamen od srca. V prvih šestih krogih je osvojil dve točki, v zadnjih dveh pa šest, po zmagah nad Novomeščani in Kranjčani: »Nujno smo potrebovali točke in znova ni bilo dovolj sproščenosti v igri, zato pa ni manjkalo odločnosti in agresivnosti. Storili smo dvakrat več prekrškov od tekmecev. Pripadla nam je večina dvobojev. V prvem delu smo si priigrali štiri skoraj stoodstotne priložnosti. Toda v celotnem obračunu smo tudi gostom dopustili dve. Generalno gledano smo bili kvalitetnejši. Z vztrajnostjo smo si omogočili zmagoviti zadetek.« Rus je bil tarča kritik s tribun, ko je zamenjal Dragana Čadikovskega: »Dragan je odigral dobro. Dve priložnosti si je pripravil sam, eno pa soigralcu.
Miha Zajc je v zadnji minuti rednega dela pobegnil po desnem krilu in pred golom zaposlil Andraža Žureja.
Začutil sem, da mu ne gre več. Ko je zaključeval, ni bil prepričljiv. Ni deloval v svojem slogu. Žurej je pritiskal
Vodstvo novomeškega pr-voligaša je zaradi prenove štadiona preložilo prvenstveno tekmo z Rudarjem. Velenjčani so se upravičeno pritožili, toda dosegli niso nič in obračun s Krko bo šele 2. oktobra.
Marijo poživil
Zadnji dan prestopnega roka se je Celju pridružil brazilski napadalec William Franklin Vicente, ki bo kot posojen nogometaš (Olimpi-je) igral do konca jesenskega dela. 24-letni Vicente prihaja iz Säo Paula, v prejšnji sezoni je na 27 tekmah vpisal štiri gole. Jutri bodo Celjani odigrali prijateljsko tekmo v Šmartnem ob Paki s tamkajšnjim drugoligašem. Proti Gorici ne bo smel igrati Matic Žitko, ki je zbral že štiri rumene kartone. Rus čaka na vrnitev Marija Močiča in Mateja Centriha. »Marijo je prava poživitev na treningih. Koristno je, da bo povečal konkurenco v moštvu,« je dodal Rus. Veliko je pridobil z zdravim Blažem Vrhovcem, toda nato se je poškodoval Benjamin Verbič. Pravo osve-
UMOR	7	G 1	t	21: 4 11
UUMffil t		«i	1	11:11 15
um	1	4 I	i	13:12 14
RUDAR	T	11	2	11: 1 11
GORICA	t	3 3	3	»i 112
OUHPLM	J	3 1	3	14:13 10
CELJE	i	1 3	3	9:11 9
DDHIALI	i	1 1	4	1:11 R
VRHA	i	1 1	5	1:17 1
TRKUV	i	0 1	7	4:1« f
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Jugovič, Vrhovec
-	Bajde, Zajc, Žagar Knez
-	Čadikovski. Igrali so še Verbič, Žurej, Kolman.
žitev v celjski igri pa sta predstavila Zajc in Čadikovski, ki sta mojstrsko sodelovala. Celjsko moštvo bo v Novi Gorici gostovalo 14. septembra, štiri dni kasneje pa bo v Areni Petrol v pokalnem obračunu pričakalo Zavrč.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
na gorenjsko zadnjo linijo. Z vtekanjem in hladnokrvnostjo pa je Andraž odločil tekmo na Draganov način. Malce v šali, na igrišču je ostal Draganov duh!« In pojasnilo za dva silovita, a nenatančna udarca Čadikovskega z roba kazenskega prostora: želel je poravnati račune s trenerjem Kosi-čem s skupnega druženja pri Olimpiji.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Prevetreni z Jurakom, Jovanovičem
Košarkarski klub Zlato-rog je tudi uradno predstavil novega trenerja Predraga Jačimovica in nekaj novih igralcev na čelu s centrom Goranom Jura-kom, Celjanom, ki se je po enajstih letih vrnil v Tri lilije, potem ko je prekinil pogodbo z italijansko Biel-lo in z Zlatorogom podpisal triletno pogodbo.
Novinci so še izkušeni Bojan Jovanovič, Tadej Ferme, Matic Sirnik, Nebojša Erkic in Sven Malus. Kar nekaj jih bo še do začetka sezone.
Ostati v vrhu
Predsednik kluba Miro Firm je veliko uspeha zaželel bivšima članoma, Luki Laporniku pri Krki in Jaki Brodniku pri Olimpiji: »Ekipo smo prevetrili, v njej je ostalo bore malo igralcev iz prejšnje sezone. Tudi strokovni štab je popolnoma nov. Pridobili smo dva izkušena igralca in kopico mladih. Upam, da bodo ob njima napredovali. Ostala sta Miha Lapornik in Žiga Dimec. Še se bomo okrepili. Prepričan sem, da bomo ob koncu vsi zadovoljni.« Da so se prilagodili finančnemu položaju, je poudaril direktor Miljan Goljovič: »Toda ekipa ni slabša, morda je v določenih segmentih celo boljša. Vesel sem, da se je vrnil Jurak, da
Miro Firm: »Še se bomo okrepili.«
je Ferme pokazal silno željo, da se nam pridruži. Jovano-vič je odličen igralec, za njim je vrhunska sezona pri Mariboru. Zelo smo bili pozorni na značaje novincev. Mislim, da lahko ostanemo v vrhu slovenske košarke.«
Jurak bo vračal
Namesto Miloša Šporarja bo laško moštvo vodil Predrag Jačimovič: »Okostje ekipe tvorijo trije mladi slovenski reprezentantje do 20 let. Obljubljam prepoznavno igro, ki bo tudi zagotavljala uspehe!« V svojih šestih sezonah v Treh lilijah je Celjan Goran Jurak sodeloval pri vseh največjih uspehih laške košarke, četrtfinalu pokala Saporta, evroligi in polfina-lu pokala Radivoja Koraca:
Miljan Goljovič: »Prilagodili smo se finančnemu položaju.«
»Hvaležen sem predsedniku Firmu, ki je bil potrpežljiv in vztrajen, ko še nisem prekinil pogodbe z italijansko Bi-ello, kar pa mi je naposled le uspelo. Firm ima veliko zaslug, da sem se vrnil k Zla-torogu, kar je bila moja želja. Odločil sem se, da Laškemu na koncu svojih moči dam tisto, kar je ono dalo prej meni, saj mi je omogočilo krasno kariero. Moja vloga bo mentorska, pomagal bom mladim, da postanejo repre-zentantje, da gredo v boljše klube. Naša ekipa potrebuje čas in potrpežljivost, rezultati bodo prišli slej ko prej.«
Zdravja in gledalce
Tudi branilec Tadej Fer-me, doslej član šentjurske-
ga Tajfuna, je tako kot Jurak sklenil triletno sodelovanje. Njegove uvodne besede so bile precej drzne: »Zlatorog je dosti večji klub od Tajfuna. Že na prvem treningu pod vodstvom Predraga Jačimovica mi je postalo jasno, da je delo na višji ravni. Tudi glede mojega prestopa je bilo nekaj težav, ovira je bila višina odškodnine.« 31-letni organizator igre Bojan Jovanovič je že zamenjal nekaj slovenskih klubov, v zadnjem mesecu pa izbiral med najboljšimi: »Imel sem nekaj dobrih ponudb, tudi od Olimpije, ki pa je zavlačevala. Po pogovoru z Goljovičem sem se hitro določil. Predvsem si želim, da bi bili zdravi in da bi vrnili gledalce na tribune.«
DEAN ŠUSTER Foto: DŠ
Goran Jurak je za slovensko reprezentanco igral na svetovnem prvenstvu in dveh evropskih.
Velenjčan z vizo za Havaje
Uradno je potrjena uvrstitev velenjskega triatlonca Davida Plešeta na svetovno prvenstvo v ironmanu, ki bo 12. oktobra na Havajih.
Pleše, ki si je pred začetkom sezone zastavil cilj, da se uvrsti med 50 najboljših tekmovalcev, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu, si je pot na Havaje zagotovil po uspešnih nastopih v Celovcu in Kalmarju, kjer je stal na zmagovalnih stopničkah. Trenutno je 29. na svetovni lestvici, na havajskem ironmanu, najtežjem triatlonskem tekmovanju na svetu, bo nastopil prvič. Opraviti bo moral s 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometri kolesarjenja in 42 kilometri teka.
DŠ
ŠPORT
15
Številne menjave za največji Vlorin uspeh
Tretje mesto na SP v Riu
Vlora Bedeti in Marjan Fabjan stojita skupaj na fotografiji slovenske odprave na SP.
Na dosedanjih svetovnih prvenstvih v judu sta medalje osvojili dve tekmovalki, ki sta svojo kariero začeli pri celjskem Sanka-kuju. Urška Žolnir je bila dvakrat bronasta, Lucija Polavder pa je bila druga v odprti kategoriji.
V Riu de Janeiru se jima je s tretjim mestom pridružila Celjanka Vlora Bedeti. Takšnega izraza sreče že dolgo nismo videli. Čeprav je pred tremi leti šokirala z bronastim odličjem na evropskem prvenstvu, se je zdaj zdelo, kot da je še trikrat bolj vesela.
Preko Japonke
Svojo odlično pripravljenost je dokazala že na letošnjih sredozemskih igrah. Pred dvema letoma se je judoistka, ki je začela svojo športno pot pri klubu na Lopati, odločila za kar nekaj menjav. Zapustila je Sankaku in ga zamenjala z Olimpijo, posledično je zamenjala tudi trenerja. Kasneje je zamenjala še težnostno kategorijo. V kategoriji do 63 kilogramov je bila še nedavno Urška Žolnir, pa še dve kakovostni tekmovalki Sankakuja, Tr-stenjakova in Miloševičeva. Vlora je trdo trenirala in obenem tudi hujšala. Odločitev za prehod v kategorijo do 57
Atletinja celjskega Kladi-varja Marina Tomič je na mitingu v Zagrebu v teku na 100 metrov z ovirami osvojila peto mesto, kar je bil med sedmimi slovenskimi nastopi najboljši dosežek.
Progo je pretekla v času 13,22 sekunde.
Zaceliti poškodbo
Po zaključku 63. memoriala Borisa Hanžekovica, ki je štel tudi za svetovni izziv IAAF, druge kategorije mitingov na svetu za diamantno ligo, je bila zadovoljna že s tem, da je nastopila: »Dobro sem tekla glede na trenutne razmere. Na svetovnem prvenstvu v Moskvi sem staknila vnetje tetive. Zaključek sezone je bil logičen, še posebej zato, ker sem po vrnitvi iz Rusije le enkrat na treningih tekla preko ovir. Toda uspel mi je spodoben nastop. Najprej moram sedaj pozdraviti poškodbo tetive, nato pa se bom s polno paro začela pripravljati na zimsko sezono.« Za njo je odmevna sezona, v kateri je po Brigiti Bukovec postala druga Slovenka, ki je na visokih ovirah tekla pod 13 sekundami. Toda nastop na SP ni bil ble-
kilogramov se ji je poplačala. V borbi za bronasto kolajno je premagala Japonko Anzu Jamamoto in tako osvojila prvo odličje na svetovnih prvenstvih. V Braziliji sta jo spremljala mama Branka in oče Fekri.
Nazaj čez tri leta
Ko je smeh le zamenjal solze, je Vlora pripovedovala: »Po številnih zahtevnih odločitvah sem polna ra-znoraznih občutkov. Ni šlo le za menjave kluba, trenerja, kategorije, še poškodba se je vmešala. Tretje mesto na svetu je zame fantastičen uspeh. Dveletno garanje se mi je obrestovalo.« Spomnila se je celjskega plavalnega trenerja, ki je od nje zahteval, da si postriže lase. Zato je ni bilo več na bazen. Nato je športno kariero nadaljevala pri Sankakuju, pri slovenskem tvorcu največjih uspehov tega športa, Marjanu Fabjanu. Zakaj sta se razšla, ni želela razglabljati, dejala je le: »Sankaku sem zapustila, ker s prejšnjim trenerjem nisva več govorila skupnega jezika, delo je bilo nemogoče, izgubila sva stik in vse je šlo samo navzdol ...« Pojasnila je odločitev za prehod v nižjo kategorijo. »Že od začetka se v kategoriji do 63 kilogramov
steč. Žal, pri 30 letih je bila v življenjski formi.
Slavili tudi štafeti
V soboto je bil na Ptuju atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke, kjer so v skupnem seštevku v obeh konkurencah mladi celjski atleti osvojili tretji mesti. Prva mesta so si priborili Luka Jereb v skoku s palico, Anej Zupanc v teku na 400 metrov ter štafeti mladink 4x100 in 4x300 metrov. Drugi so bili Vid Železnik Ketiš v skoku v daljino, Miha Uranič v metu kopja, Nuša Pintar v teku na 100 m, Zala Ahtik na 800 in Kaja Strgaršek na 1.500 metrov.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT
nisem dobro počutila. Bila sem ena najlažjih in prešibka. Po operaciji kolena se mi je bilo še težje vrniti nazaj, saj so nasprotnice izredno napredovale. Moja telesna konstrukcija je pač takšna, da imam manj moči, zato pa hitrost in eksplozivnost, nujni za napadalnost.« Odločna je, da se v Rio vrne čez tri leta, na olimpijske igre.
Pod vrhom
Kdor meni, da je Marjan Fabjan v Riu »doživel
Navkljub poškodbi tetive je Marina Tomič povsem solidno pretekla progo v Zagrebu.
poraz«, se moti. Doma je pustil adutinjo Lucijo Polavder, še nekaj njegovih varovancev in varovank je imelo normo. Nenazadnje bi Urška Žolnir (bila je v vlogi trenerke) nedvomno sodila v krog favoritinj. On že ve, kaj počne. Levji delež zaslug za Vlorino medaljo še naprej pripada njemu. Naučil jo je vsega, kar zna. Kaj se je zgodilo med njima, vsaj po našem mnenju ni bistveno. Fabije-vi varovanci pa so se v Bra-
Dokončno so znani vsi nasprotniki Celja Pivovarne Laško v skupini rokometne lige prvakov.
Veszpremu, Zagrebu, Rhein Neckar Löwenu in St. Petersburgu se je pridružil še ukrajinski Motor iz Zapo-rožja. Prepričljivo je opravil s svojimi tekmeci na kvalifikacijskem turnirju v Vojvodini. Vsekakor gre za spoštovanja vredno ekipo. Za Celjane to pomeni, da so dobili še enega težkega nasprotnika, poleg tega pa še potovanje, ki zahteva ogromno logistike ter seveda obilen finančni zalogaj. Evropska zveza je potrdila prva dva kroga tekmovanja. Celjani bodo v Zagrebu gostovali v soboto, 21. septembra, ob 18. uri. Prva domača tekma bo teden dni kasneje s St. Petersburgom.
Moštvo Vladana Matiča je odigralo 15 pripravljalnih tekem, na zadnjih dveh je v Golovcu premagalo Kuvajt s 35:19 in Varaždin z 38:26. Pohod proti 18. naslovu dr-
ziliji takole odrezali: Tina Trstenjak je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila peto mesto, potem ko je v borbi za bron izgubila proti izkušeni Francozinji Gevrise Emane, Roki Drakšič je bil v kategoriji do 73 kilogramov sedmi, Ana Velenšek pa je v kategoriji do 78 kilogramov nastope končala v osmini finala in zasedla 9. do 16. mesto, kar je manj od pričakovanj.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Novinec Ivan Sliškovic je na zadnjih dveh tekmah dosegel po tri gole.
žavnih prvakov bo začelo pojutrišnjem v Novem mestu. Gorenje, ki brani naslov, bo že jutri gostovalo na Kode-ljevem. Na turnirju v Kanjiži je osvojilo 1. mesto, potem pa se je okrepilo s hrvaškim kadetskim reprezentantom, krožnim napadalcem Kristi-anom Bečirijem (202 cm).
DŠ
Foto: SHERPA
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 8. krog: Celje - Triglav 1:0 (0:0); Žurej (90), Olimpija - Domžale 0:3 (0:3), Maribor - Gorica 1:1 (1:0), Koper - Zavrč 1:1 (1:0).
2.	SL, 4. krog: Ankaran
-	Šampion 3:2 (2:1); Horvat (25), Čretnik (52), Šmartno 1928 - Radomlje 0:1 (0:1). Vrstni red: Dob 12, Radomlje, Šmartno 9, Aluminij 7, Veržej 6, Krško, Šenčur, Ankaran 4, Šampion 3, Bela krajina 0.
3.	SL - vzhod, 2. krog: Šentjur - Rakičan 0:0, Šmarje
-	Beltinci 3:0 (1:0); Vraničar (8), Krsnik (60), Asllanaj (61), Nafta - Dravinja 0:0. Vrstni red: Drava 6, Dravinja, Grad, Nafta 4, Tromej-nik, Šmarje, Beltinci 3, Bistrica, Rakičan, Malečnik 2, Ljutomer, Šentjur, Martjanci 1, Odranci 0.
Štajerska liga, 2. krog: Zreče - Slovenj Gradec 0:1 (0:1), Radlje - Mons Claudius 1:0 (1:0), Dravograd
-	Kovinar 1:0 (1:0), Šoštanj
-	Marles hiše 0:0. Vrstni red: Fužinar, Dravograd 6, Radlje 4, Žalec, Pohorje, Zreče, Pesnica, Slovenj Gradec, Peca 3, Šoštanj, Kovinar, Marles hiše 1, Lenart, Mons Claudius 0.
MNZ, MČL Celje, 2. krog: Radeče - Krško B 2:3 (0:2); Radič (65), S. Ribič (79-11 m), Mozirje - Vojnik 0:0, Rogaška - Kozje 1:0 (1:0); But (35). Vrstni red: Krško B, Rogaška 6, Mozirje 4, Vojnik 1, Kozje, Radeče 0. (MiK)
Športni koledar
Petek, 6. 9.
ROKOMET
1. SL, 1. krog, Ljubljana: Slovan - Gorenje (18.30).
Sobota, 7. 9.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 3. krog, Slovenske Konjice: Dravi-nja - Ljutomer, Malečnik
-	Šentjur, Martjanci: Čarda
-	Šmarje (16.30).
MNZ, MČL Celje, 3. krog: Kozje - Radeče, Vojnik - Rogaška, Krško B - Mozirje (16.30).
Štajerska liga, 3. krog, Štore: Kovinar - Šoštanj, Rogatec: Mons Claudius
-	Dravograd, Žalec - Zreče (16.30).
ROKOMET
1.	SL, 1. krog, Novo mesto: Krka - Celje Pivovarna Laško (18).
Torek, 10. 9.
NOGOMET
2.	SL, 5. krog, Slovenske Konjice: Šampion - Aluminij, Krško - Šmartno 1928 (16.30).
wmraMjexoni
Marina solidno
zaključila
sezono
CINKARNA
Štart pohoda proti 18. zvezdici
16
KRONIKA
Huda nesreča v Cinkarni Celje
Tokrat le namišljena
Cinkarna Celje je pretekli petek ob 140-letnici izvedla taktično vajo gasilcev. S tem so želeli preveriti delovanje Načrta zaščite in reševanja v primeru industrijske nesreče. Gasilci so vajo izvedli, kot da gre za primer nesreče z nevarno snovjo in požarom na objektu. Podobne vaje, ki bi vključevala nesrečo z nevarno snovjo na širšem celjskem območju, še ni bilo. V vaji je sodelovalo več kot sto poklicnih in prostovoljnih gasilcev s Celjskega.
Gasilci so bili v vaji v primeru požara opremljeni tako, kot bi bili v resnični situaciji. Kar pomeni, da so imeli na sebi in s seboj opremo, ki je težka tudi več deset kilogramov.
V prvem primeru so gasilci posredovali v simulaciji nesreče, v kateri naj bi puščal cevovod z žvepleno kislino. Ker je cevovod počil ravno nad cesto, kjer so se zadrževali delavci, je žveplena kislina poškodovala sedem oseb. Gasilci so v vaji ravnali popolnoma tako, kot bi v resničnem primeru, od obveščanja o nesreči vseh svojih enot in reševalne ekipe do
prihoda na kraj in nudenja prve pomoči. Drugi del vaje je zajel simulacijo požara v delovnem objektu grafika IV., kjer naj bi v proizvodnem delu izbrunil požar, v katerem so bili ujeti trije delavci. Kot v prvem primeru je bil v vaji prikazan celoten potek rešavanja kot v resničnosti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Kot je dejal vodja vaje Dušan Belak, je vaja pokazala, da so gasilci ustrezno usposobljeni za posredovanje v podobnih primerih. Podrobnejšo analizo bodo opravili v teh dneh.
Tudi reševalci morajo biti zaščiteni, saj bi morali v primeru, da bi bila nesreča resnična, zavarovati tudi sebe.
Vaja prve pomoči delavcu, ki ga je poškodovala žveplena kislina.
5. 6. -	31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE	
PUŠKE & Pisma	
oÖ lil	1
* «0 D	T
i	tt T Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
INFO 113
Spet nesreča z žirokopterjem
Nihče ni bil poškodovan
Policisti in tudi predstavnik preiskovalcev letalskih nesreč so bili v ponedeljek dopoldne na letališču v Levcu, kjer se je zgodila manjša nesreča z žirokopterjem. To je letos že druga nesreča na našem območju.
Do ponedeljkove nezgode pa je prišlo med izobraževanjem oziroma praktičnim usposabljanjem učenca letenja s žirokopterjem. Po uspešno opravljenem letu in pristanku je med vožnjo proti ploščadi zaradi napake v tehniki pilotiranja prišlo do dotika krakov propelerja s tlemi, zaradi česar se je žirokopter prevrnil. V nesreči ni bil nihče poškodovan, je pa na zračnem plovilu nastalo za okoli 10 tisoč evrov škode.
Prva nesreča z žirokoterjem, ki je pravzprav helikopterm posebne znamke, se je zgodila maja letos v Senožetah pri Žičah. Takrat je umrl izkušen pilot, star 37 let, sicer zaposlen na Agenciji za letalstvo RS, opravljal pa je tudi delo letalskega inšpektorja. Doma je bil z območja Kranja. Takratna nesreča se ni zgodila zaradi napake ali napačnega ravnanja pilota.
SIMONA ŠOLINIČ
Zaradi okvare zaprta jama
Kot kaže je nedeljska okvara na izvažalni napravi v Premogovniku Velenje hujša, kot so mislili sprva.
Izvažalna naprava se je pokvarila med prevozom materiala in opreme v jamo. V času varnostne ustavitve naprave je prišlo do poškodbe ležajnih ohišij na gredi bobna izvoznega stroja. O okvari so obvestili republiški inšpektorat za energetiko in rudarstvo, ki pri ravnanju s strojem ni ugotovil nepravilnosti.
Takoj po dogodku so vzdrževalci zavarovali izvozne posode, sprostili nosilne vrvi in ocenili poškodbe na izvažalni napravi. Vzporedno s tem so se že isti dan začele aktivnosti za zamenjavo poškodovanega ležajnega ohišja, ki je zahtevnejše narave. Tako naj bi napravo popravili danes, v teh dneh pa rudarji niso odhajali v jamo. Izpadle delovne dni bodo v premogovniku nadomestili z delovnimi sobotami v septembru in oktobru, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen.	US
Tovorna vozila ustavila promet
Včeraj zgodaj zjutraj se je na štajerski avtocesti med izvozoma Ljubečna in Celje center v smeri Ljubljane zgodila hujša prometna nesreča. Trčila so štiri tovorna vozila.
Trije vozniki so bili slovenski državljani, eden pa iz Hrvaške. Kot je sporočila policija je eden izmed voznikov v nesreči dobil hude telesne poškodbe, zaradi česar ga je ekipa nujne medicinske pomoči s kraja nesreče takoj odpeljala v celjsko bolnišnico. Avtocesta je bila zaradi odstranjevanja posledic nesreče zaprta več ur za ves promet.	SŠol
NE PREZRITE
... v prihodnji številki Novega tednika
Zdenka Jan. Kriminalistična inšpektorica in v zadnjih letih vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto na celjski policijski upravi o manipulacijah staršev v ločitvenih postopkih z otroki: »Ogromno je primerov, kjer smo se lotili preiskovanja, vendar utemeljenega suma spolne zlorabe nismo ugotovili. Policija je s takšnimi primeri dobesedno zasuta. To nikakor ne pomeni, da je resničnih prijav spolne zlorab otrok malo ali da se policija preiskave prijav ne loti z vso resnostjo. Ampak starši se velikokrat poslužujejo lažnih prijav in na tak način manipulirajo z otroki.«
MALI OGLASI / INFORMACIJE
17
fUGODNO
/jeklena strešna kritinaI
I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 V..... www.lindap.si^
""MOTORNA
VOZILA
POSEST
ODKUP
PRODAM
2902
KUPIM
PRODAM
KUPIM
PRODAM
RENAULT clio 1,4 rt, letnik 1995, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 612160.
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 2834
STROJI
POSLOVNO stavbo, zasedeno, ob večjem trgovskem centru v Celju prodam. Telefon 041 262-063.	2773
V	BLIŽINI Žalca prodam starejšo hišo s hlevom. Cena zelo ugodna. Telefon 051 257-130.	2775
STAREJŠO pritlično hišo in novejšo hišo, na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 10 km iz Celja, ugodno prodam. Telefon (03) 577-4169.	2802
V	OKOLCI Dramelj prodam gradbeno par-
celo, 540 m2, z brunarico. Telefon 051 610-398.	2825
DVOREDNI pletilni stroj Regina, malo rabljen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 2837 SADNI mlin za mletje jabolk, potreben popravila, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.	2861
KIBLO za traktor, 1800 * 1100, na hidravlični dvig, prodamo ali zamenjamo za drva. Telefon 041 763-700 . 2 8 8 0 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 2892 TRAKTOR Same delfino, 32 KM, prodam. Telefon 041 222-375. 2904
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
TRAKTOR in kiper prikolico Tehnostroj kupim. Telefon 041 680-684. p TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Imt, Štore, Tomo Vinkovič, Univerzal ter ostale priključke, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
B3SM
V OKOLICI Vojnika prodamo manjšo dvostanovanjsko starejšo hišo, dostop do trgovine in glavne ceste, potrebno adaptacije, z zelenico z vrtom. Telefon 031 715-418.	2826
HIŠA, dvojček, Celje, 114 m2, parcela 343 m2, III. p. g. f., prevzem takoj, prodamo za 115.000 EUR. Telefon 041 429977; Tanal Goršak, k. d., Slovenčeva 95, Ljubljana.	n
ZAZIDLJIVO zemljišče, Celje, komunalno opremljeno, 839 m2, prodamo za 39.900 EUR. Telefon 041 429-977; Tanal Goršak, k. d., Slovenčeva 95, Ljubljana.	n
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056.	2859
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče 965 m2 z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Zidanico v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
ŠMARJE pri Jelšah, Bodrež. Vikend (delno grajeni, delno zidani objekt) proizvajalca Glin Nazarje, skupaj pokritih površin 35,86 m2, s priključkom za vodo, v neposredni bližini parcele elektrika, prodam skupaj s kmetijskim zemljiščem - gozdom 1.129 m2, za 23.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine 1
PE CELJE, Ul. XIV. divizij« 14, : 03/4257000	:
02/2341000
Stanata Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27.1000 Ljubljana
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 60.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Iščete izvajalca gradbenih del, zunanje ureditve ali izvedbe fasade?
Pokličite nas!
GSM: 041 653 646
MD GRADIENT, d. o. o., PE Šlandrov trg 23, 3310 Žalec
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n CERKNICA, Rakek. Prodamo 1/2 stavbnega zemljišča na parc. št. 1825/5, pašnik v izmeri 1.191 m2, v k. o. Rakek, možnost gradnje eno in dvostanovanj-skih hiš, cena 37.000 EUR za polovico parcele. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja novo!
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
1 trgovec
1 ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov
najem predavalnic
www.abitura.si
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LETUŠ. Prodam nedokončano leseno montažno stanovanjsko hišo, tlorisna velikost: 8,00 + 2,70 x 8,00 m (pritličje + mansarda), parcela 542 m2, priključki: elektrika, voda, greznica, za 69.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
PETROVČE. Prodamo nov, delno opremljen poslovni lokal (za ambulante, pisarne in podobno) na naslovu Petrovče 33, 3301 Petrovče, 53,02 m2, v I. nadstropju (3 etaži) poslovne stavbe, priključki: elektrika, voda, plin, cena 44.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ČETRTEK, 5. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 6. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Ča-soplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45
Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gorda-no in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 7. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo oKc, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir,
14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 8. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo oKc, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Zdenka Jan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 9. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Zdenka Jan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 10. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna
(domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 11. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	TRIO ŠPICA: Nikoli več
2.	POET: Bela jadra
3.	MLADI UPI: Z njim bo lepše
4.	ANS. BRATOV AVBREHT: Čez Graško goro
5.	MLADI GAMSI: Pa mi je enega dala
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	COUNTING STARS -	
	ONEREPUBLIC	(5)
2.	BEST SONG EVER - ONE	
	DIRECTION	(6)
3.	APPLAUSE - LADY GAGA	(2)
4.	I NEED YOUR LOVE - CALVIN	
	HARRIS FEAT ELLIE GOULDING (1)	
5.	BIG WHEN I WAS LITTLE -	
	ELIZA DOOLITTLE	(2)
6.	LIFTED - NAUGHTY BOY	
	FEAT. EMELI SANDE	(4)
7.	TAKE BACK THE NIGHT -	
	JUSTIN TIMBERLAKE	(3)
8.	COMME CI, COMME cA - ZAZ	(4)
9.	AMERICAN GIRL - BONNIE	
	MCKEE	(3)
10. WAIT FOR ME - KINGS OF LEON(1)		
	DOMAČA LESTVICA	
1.	FANI - GAL GJURIN	(5)
2.	RDEČA NIT - IVANA HONSIČ	(4)
3. PAŠE MI - APRIL		(2)
4.	ROŽMARIN - SONS	(5)
5.	SPOLNA PRJATLA -	
	SAUSAGES	(4)
6.	PRAVLJICA - PREPROSTO	
	ČRNI	(3)
7.	DEŽ NA SONCU - INDIGO	(3)
8.	SIMFONIJA - NINO	(2)
9.	NAZAJ K MAMI - EVA BEUS	(1)
10.	POJDI V STILU - I.C.E.	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	BURN - ELLIE GOULDING	
	AFTER ALL - MICHAEL BUBLE	
	FEAT. BRYAN ADAMS	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	KO VIDŠ SVOJ OBRAZ - FLAMIE	
	GREM - FLIRRT	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
18
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Šesto leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 3. september, ko je pred šestimi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragemu očetu, dediju in tastu
FRANCU RADOŠIČU
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (1. 10. 1930 - 3. 9. 2007)
Zelo močno te pogrešam, dragi oče, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj.
Tvoja hčerka Erna z družino
So trenutki, ko s toplino v srcu, čeprav žalosten ugotoviš, da nisi sam.
ZAHVALA
Zapustil nas je
DRAGO PIŠEK
iz Robove ulice 16, Celje
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili v teh trenutkih z nami, nam kakor koli nesebično pomagali ter podarili cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo družinskemu zdravniku dr. Rajtmajerju.
Njegovi: žena Fanika, hči Dragica z družino, brat Lojze in ostali sorodniki
Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, ata, tasta, brata in strica
JOŽETA MASTNAKA
iz Matk 8 a pri Preboldu (24. 2. 1937 - 30. 7. 2013)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovane sveče, svete maše in darove za cerkev ter izraze sožalja. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru za petje med sveto mašo, pevcem Idile za odpete pesmi, pogrebni službi Ropo-tar, Ivanki Ropotar za govor, cvetličarni Boža za cvetje in PG Matke.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili v najtežjih trenutkih z nami. Žalujoča žena Anica, hči Darja z možem Miranom, vnuka Gregor in Petra
n
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, nonota, brata in strica
JOŽETA GUČKA
iz Velikih Grahovš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno so-žalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Pivovarni Laško, d. d.. govorniku gospodu Piklu, pevcem iz Šentruperta, Vanku za molitev na domu, župniku za opravljen cerkveni obred, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunali Laško za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
L 129
Ne jokajte ob mojem grobu. Le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
TEREZIJE HRUSTELJ
iz Črnove (24. 9. 1923 - 24. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali ter nam denarno in na več načinov pomagali. Hvala zdravnici Luciji Štekovič, Sonji Kotnik, dr. Petru Friškovcu, bolnišnici Topolšica, bolnišnici Celje, zdravstvenemu osebju, reševalni postaji, patronažni službi Velenje, še posebej Andreji Zadravec. Iskrena hvala pogrebni službi Usar, g. župniku Janezu Krašovcu za lep obred, govorniku Dragu Kolarju za lep govor, cerkvenemu pevskemu zboru, za zaigrano Tišino, Flamingu za lepo petje, zvezi borcev, društvu upokojencev in praporščakom. Najlepše se zahvaljujemo Janji Kokljič, ki nam je vsestransko pomagala in gostišču Hren za gostoljubje.
Prisrčna hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sin Franci z ženo Milico, vnuki Simon, Marjanca in Anja ter Franc in Marija Vinder
2897
V SPOMIN
TOMAŽU SIMONU
(2. 11. 1967 - 1. 9. 2009)
Vidim te. V sanjah. Tam se poslavljaš, v njih vedno hitiš. Ni me. Brez Tebe tavam in opazujem krvavo nebo. Tako vem, da bom zmeraj blagoslovljena s tvojo ljubeznijo. Ni me. Brez Tebe sem potopljena v nespremenjeni svet. Tako vem, da se vedno znova vračaš nazaj. Ni me. Ni te. A vseeno sva. (Vita Zgoznik)
Njegovi najdražji: mamica in oči ter sestra z družino
p
BRESTANICA, Rožno. Stanovanjsko hišo 276,28 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1952, prenova strehe 1995, fasade 1991, elektrika, voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, asfaltna cesta se konča z dvoriščem, ter gospodarska poslopja 144 m2 in 92 m2, z dvoriščem 681 m2 in travnikom 7.588 m2 (deloma kmetijsko zemljišče, gozd in stavbno zemljišče), vse dobro vzdrževano, prodamo za 144.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
STANOVANJSKO hišo v bližini gozda, na Bovšah pri Ljubečni, skupaj 130 m2, parcela 8.400 m2, prodam. Telefon 041 709-684.	2885
CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VODULE. Stavbno zemljišče na parceli 582/2 k. o. Vodule, travnik v izmeri 972 m2, v bližini Vodul, približno 4 km od priključka na avtocesto v Dramljah, v neposredni bližini parcele so priključki (elektrika, voda), do parcele vodi asfaltirana pot, prodava za 34.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, cena 110.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
CELJE, Ljubečna. Prodam stanovanjsko hišo 162,50 m2 neto tlorisne površine, gospodarski objekt 180 m2 neto tlorisne površine, klet in družabni prostor uporabne površine približno 40 m2, skupaj s 1.320 m2 stavbnega zemljišča, 1.228 m2 kmetijskega zemljišča, za 198.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, cena 130.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
DOBRNA, Klanc. Prodam stavbno zemljišče 102 m2 in travnik 652 m2 (delno stavbno, delno kmetijsko zemljišče) za 16.000 EUR ter travnik 2.510 m2 (delno stavbno, delno kmetijsko zemljišče) za 18.000 EUR, lahko tudi skupaj po skupni ceni 30.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
TRNOVLJE. Prodam novejšo stanovanjsko hišo, približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt v k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, cena 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
POSLOVNI prostor v Celju (različne dejavnosti) oddam v najem. Telefon 070 598-261.	2773
n
n
n
n
Poroke
Laško
Poročili so se: Nika KAJ-ZER in Darko KUKOVICA, oba iz Trbovelj, Vesna VR-BEK in Milan OSETIČ, oba iz Celja, Slavica RAMŠAK in Jernej POGOREVC, oba iz Velenja, Špela DOLINŠEK iz Trbovelj in Borut DRNOVŠEK iz Zagorja ob Savi, Petra BASTL in Zoran LUKNER, oba s Polzele.
Žalec
Poročili so se: Sanja KO-VAČEVIČ in Martin SEGA, oba iz Ljubljane, Renata
PEČNIK in Jure ŠPORN, oba iz Braslovč, Katja ŠAHL s Polzele in Simon FORŠTNER iz Gavc, Jožefa SOVINC in Januš RASIEWICZ, oba s Polzele, Bojana GLUHAK iz Kasaz in Mihael KLOKO-ČOVNIK iz Arje vasi.
Mozirje
Poročili so se: Katarina GABERŠEK iz Podlipovice in Matjaž DRNOVŠEK iz Oreho-vice, Anja FRECE iz Slatine in Gorazd ŠKABAR z Rečice ob Savinji.
Velenje
Poročili so se: Miljana CVIJIČ iz BIH in Goran VI-
DAKOVIČ iz Velenja, Anja NOVAK in Klemen ŠUPER-GER, oba iz Velenja, Irena ROZENFELD in Samir TA-BAKOVIČ, oba iz Velenja.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Marta in Jože ZIMŠEK iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija ŠTIMU-LAK iz Vitanja, 80 let, Zdrav-ko KOTNIK iz Velenja, 75 let, Mirko VASLE iz Velenja, 64 let, Marija POGELŠEK iz Šentjurja, 79 let, Jožefa KRIŽNIK
iz Prapreč, 94 let, Franc KO-LENC iz Trnovega Hriba, 91 let, Barbara ADAM iz Celja, 42 let, Ana MIHELČIČ iz Pro-žinske vasi, 68 let, Vincenc ČANŽEK iz Pečovja, 56 let, Nada PEŠEC iz Celja, 94 let.
Laško:
Umrl je: Jožef GUČEK iz Velikih Grahovš, 70 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ivan GRIČNIK iz Pristave pri Lesičnem, 50 let, Rudi LONČARIČ s Prager-skega, 39 let, Marija SMOLE iz Babne Reke, 86 let, Slavka DJINOVSKI iz Rogaške Slatine, 83 let.
Žalec
Umrli so: Marija KOTNIK ŠIPEC s Polzele, 88 let, Ivana RAZBORNIK s Polzele, 73 let, Ana KOS iz Zabukovice, 86 let, Anton ZALEZNIK iz Braslovč, 86 let.
Mozirje
Umrl je: Janez BERGLEZ iz Primoža pri Ljubnem, 83 let.
Velenje
Umrli so: Leopold DOLINŠEK iz Tabora, 78 let, Dragiša MARKOVIČ iz Rogaške Slatine, 85 let, Terezija HRUSTELJ iz Velenja, 90 let, Marija STROPNIK iz Šoštanja, 92 let, Mihaela JEZERNIK iz
Ponikve pri Žalcu, 72 let Janko ČERU iz Velenja, 61 let, Zdenka VALENTI iz Celja, 57 let, Bojan BRADAŠKA iz Ljubljane, 60 let, Janez MIKEK iz Mozirja, 78 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate.
V SPOMIN
4. septembra je minilo deset let, kar nas je zapustil dragi ata, tast in dedi
KAREL PUSNIK
iz Spodnje Rečice 44 pri Laškem
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Hčerka Dragica z družino
Bolezen je na svetu najbolj kruta, ki skoraj vsakega doleti in za sabo bolečino, grozno trpljenje in žalost pusti. Vinko se do konca bojeval je z njo, a sedaj je tam, kjer le svoj večni mir ima.
(M. Šuhel)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega ata, brata, strica, svaka, botra, nečaka in bratranca
VINCENCA ČANŽKA
iz Pečovja nad Štorami (9. 10. 1957 - 20. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo družinama Vlada in Branka Čanž-ka, sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih in v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter darove, sveče in svete maše. Posebna hvala velja predstojniku dr. Tomu Šibliju in zdravstvenemu osebju oddelka za žilno kirurgijo SB Celje za nesebično pomoč pri poteku zdravljenja. Zahvaljujemo se gospodu Janiju Sivki za molitve na domu in besede slovesa in gospodu župniku Mihi Hermanu za molitve in pogrebne slovesnosti. Lepa hvala pogrebni službi Veking, cerkvenemu pevskemu zboru župnije Teharje in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi domači, ki so ga v času njegove bolezni negovali in bodrili.
POSLOVNI prostor, 20 m2, samostojna elektrika, voda, za razne dejavnosti, oddamo. Telefon (03) 548-4848, 041 662-034.
2842
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, Ljubljanska cesta. Dvoinpolsobno stanovanje s kletjo, na Ljubljanski cesti 24, v II. nadstropju (v 4 etaži) večstanovanjske stavbe, 79,25 m2 neto tlorisne površine, zadnja prenova leta 2008, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, priključek za internet, prodava za 96.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
STANOVANJE, 55 m2, Nušičeva ulica, Celje prodam za 49.000 EUR. Telefon 041 640-521.	2744
OPREMLJENO stanovanje, 61 m2, v Nazarjah, prodam za 57.000 EUR. Telefon 070 708-154.	2763
STANOVANJE, trisobno, Celje, 72 m2, obnovljeno 2007, prevzem takoj, prodamo za 90.000 EUR. Telefon 041 429-977; Tanal Goršak, k. d., Slovenčeva 95, Ljubljana.	n
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
La	TR	m\
astrologinj jasnovidno BI0TERAPIJ		SUMU
		U6SM 041404 955
JlTTTiT™
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minutn je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala
in večno lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
KRISTINE VIDEC
iz Olešč (23. 11. 1928 - 26. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Laško ter vsem sodelavcem Pivovarne Laško in Fragmat Tim. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino in Komunali Laško.
Žalujoči vsi njeni
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami,
svetloba z nami. Vse teče, teče in se stiša v tišino. Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in prijatelja
JANEZA ZUPANČIČA
se zahvaljujemo negovalnemu osebju oddelka interne intenzivne Splošne bolnišnice Celje, kolektivu OŠ Laško, gospodu Petru Orešniku, župniku s Kalobja, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Ohranjali ga bomo v lepem spominu.
Žalujoči: žena Greta, hči Maja, hči Katja z družino, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
LAŠKO. V centru mesta prodam stanovanje, 72 m2, popolnoma opremljeno. Telefon 041 342-159, po 12. uri. 2846
CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
V CENTRU Celja prodam enosobno stanovanje, 33 m2. Informacije po telefonu 031 341-463.	2901
CELJE, Čopova. Prodam dvosobno stanovanje na Čopovi ulici 7 v Celju, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, neto površina stanovanja 53,00 m2, kletna shramba 2,40 m2, leto zgraditve: 1965, delno obnovljeno, radiatorji - daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, kabelska TV, prodam za 55.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE. Trisobno stanovanje z balkonom in kletjo na Okrogarjevi ulici, v 12. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,22 m2 neto tlorisne površine, klima naprava, prenovljena kopalnica in elektro instalacija, delno okna, ogrevanje radi-atorsko (skupno daljinsko), priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 71.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, cena 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.


AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposli:- voznika kamiona
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	zidarja, tesarja, pomožnega delavca
Za informacije pokličite:
03 56 48 841« 041 322 889
ODDAM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
prof.
MARICE KOTNIK ŠIPEC
iz Založ (1924 - 2013)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Predvsem pa se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala duhovnikom gospodu dr. Vinku Škafarju iz Maribora, gospodu patru Jožetu Rupniku iz Žalca in gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen cerkveni pogreb in sveto mašo zadu-šnico. Hvala govornici Gimnazije Celje - Center in domačemu govorniku za besede slovesa ter pevcem kvinteta Lastovka. Hvala pogrebni službi Morana za vse opravljene storitve. Posebej hvala Domu upokojencev Polzela za pomoč v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Bogomir Šipec
Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja. Izpil grenki kelih si do dna
v življenju svojega, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
STANISLAVU RAVNAKU
iz Lipe pri Frankolovem 16 (11. 11. 1968 - 6. 9. 2012)
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki
neskončno si nas ljubil do poslednjega dne? Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ko pred letom dni čez noč za vedno si
odšel v neznano. Sedaj ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ko te več med nami ni. Hiša zdaj je strašno prazna, odkar tebe, dragi Slavči, v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. A za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki
v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu.
Neutolažljivi: žena Julijana, mama Nežika, sin Andrej, hči Anja in sestra Majda z družino
2789
ENOINPOLSOBNO stanovanje, v prvem nadstropju, 44 m2, v Celju, oddamo. Telefon 041 788-166. 2807 CELJE, Nova vas. Za dalj časa oddam lepo opremljeno in funkcionalno enoinpol-sobno stanovanje z nizkimi stroški. Telefon 041 690-680.	p
CENTER. Oddamo enoinpolsobno opremljeno stanovanje, primerno za par, novejši blok. Telefon (03) 548-4007.
2896
AKUSTIKA
PRODAM
NOVO otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, trije dodatni gumbi, prodam. Telefon 031 485-488. 2887
60 m2 veliko stanovanje, na obrobju mesta Celje, stanovanje je v hiši, oddam v najem. Vse ostale informacije po telefonu 041 359-309 ali 041 293-159.
2768
OPREMLJENO dvosobno stanovanje, posebej opremljene sobe, 5 minut do avtobusne postaje, trgovine in gostilne, blizu tudi železniška postaja, v Šentjurju, oddam. Telefon 041 853-581, 041 769-578.	289 5
OPREMLJENO garsonjero v Celju, Malgaje-va ulica, oddam. Telefon 040 621-241.
2903
MENJAM
PRODAM
GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742
PRODAM
VRTNO garnituro, mizo in stole, dolžina 2 m, ugodno prodam. Telefon 041 763884.	2832
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	p BURSKE kozle za pleme in mladice z rodovnikom prodam. Telefon 041 649414. Š 188
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461798, (03 ) 5471-244, 041 763-800,
(03)	5472-070.	p
2863
P
n
n
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
(pßßw^mExi
•w	d.o.o.
IEf1TIURc.lc.na
Debrotin/ka «7
S III fl 111 G Roqa/ka cr/ta 16
/o3) 746 1100 I
Več kot
SO
let z vami.
VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2821
ODDAM
TRI muce oddam, ena je svetlo siva. Kličite popoldan, telefon 041 552-626.
2840
PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	Š192 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, prodam.
Telefon 041 714-914. 2723 BIKCA limuzin, pašnega, brez rogov, mirnega, za pleme ali zakol, starega 11 mesecev, prodam. Nova Cerkev, Celje, telefon 041 803-254. 2828 KRAVO simentalko, brejo dva meseca, pašno, s teličko, prodam. Telefon 040 184-956.	2836
DVE telički simentalki, težki od 80 do 90 kg, prodam. Telefon 070 402-099.
L 125
DVE telički, stari 14 dni, šarole in 6 mesecev, simentalka, prodam. Telefon 031 559-820.	L 127
14 dni starega bikca lisaste pasme prodam. Telefon 041 835-791. 2849 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. Š 216 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 823-820. 2847 14 dni staro teličko, mlado kravo, mirno, pašno, na novo »pripuščeno« simentalko, prodam. Telefon 070 250-441.
2856
KOKOŠI nesnice, jarkice, v 20 tednu, tik pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca, stara 4 mesece in mesec dni starega sivca prodam. Telefon 041 596-475.	2857
BIKCA, sivo rjavega, starega 10 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 2864 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prašiče od 20 do 40 kg, prodam. Telefon 041 797-052.	2865
BIKCA simentalca, starega 3 tedne, težkega 85 kg, prodam. Telefon 031 509687.	2866 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-761. 2883 TELICO, sim/lim, staro 7 mesecev, težko 200 kg, prodam. Telefon 070 741-734.
2882
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 2891
BIKCA simentalca, težkega okoli 260 kg, prodamo. Telefon 041 763-700.
2879
BIKCA, starega 3 mesece, težkega 160 kg, okolica Rimskih Toplic, prodam. Telefon 051 219-334. 2884 BIKCA simentalca, približno 250 kg, starega 6 mesecev, lepe rasti, prodam. Telefon 068 157-828 ali 051 789-177.
2888
TELICO, 200 kg, sl, telico limuzin, 170 kg, dva bikca simentalca, 150 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2889 TELETA, bikce simentalce, prodam. Telefon 031 545-514.	2899
OSLA, mlad, star 3 leta, zelo lep (siv), prijazen, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 864-316. 2907
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1
PRODAM
SILAŽNO koruzo, 1 ha, okolica Prebolda, prodam. Telefon 031 397-583. 2845
GROZDJE, belo in rdeče, v šmarsko vir-štanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777.	2873
BELO grozdje, 800 kg, v okolici Vojnika, sorte renski rizling, kerner, prodam. Telefon 041 794-332. 2874
SUHO seno, 30 okroglih bal in slamo, 20 okroglih bal, prodam. Telefon 040 214-714.	2868
MEŠANO belo vino ugodno prodam. Telefon Telefon 031 272-717. 2870
KORUZO za silažo, z njive, okolica Celja, prodam. Telefon 041 763-478. 2878
BUČKE prodajamo na kmetiji Stanislava Vebra, Galicija 66. Cene buče 1 EUR, sveže buče 7 EUR, suhe buče 14 EUR. Telefon 041 878-010. 2886
HRUŠKE viljamovke prodam. Telefon 031 490-822.	2900
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
JARKICE, rjave, črne, bele leghorn, peteline ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske bele piščance. V prodaji tudi vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446.	2572
METRSKA bukova drva, možna dostava in razrez, ugodno prodam. Telefon 070 376-076.	p
PEČ na olje ali plin Viadrus, 25 Kw, rabljeno štiri sezone, ugodno prodam. Dodam oljni gorilec, vse v izpravnem stanju, cena 230 EUR ali menjam za drva. Telefon 041 930-122, Šentjur.
2765
TRAKTOR Hanomag, 28 KM, letnik 1952, prešo, 150 l in rabljene traktorske gume, 16-9.30, prodam. Telefon 041 233-189.	2833
200 l cisterno za vino Dometal prodam ali menjam za drva. Prodam nov viseči 10 l bojler z enoročno pipo. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 2837 BREZOVA drva, 5 m3, za kamin, prodam. Telefon 041 610-409. 2841
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
l/
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
PODPIS:	-
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
novi tednik
SUHA bukova drva in več mladih burskih kozličev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5793-423.
2848
KORUZO za silažo, 20 arov in prašiča, polovice, 80 kg, prodam. Telefon 031 221-243.	2855
LESENI sod, 1.000 l, za vino, ugodno prodam. Telefon 031 803-096.Š 215 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev in telico simentalko, težko 200 kg, obe sta navajeni paše ter metrska suha bukova drva, prodam. Telefon 041 519-92.	2860
DVA kovinska soda, 140 in 100 l, dve kuhinjski jeklenki in barvni televizor, vse rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 541-263, 5717-752.
2862
15 m3 suhih bukovih drv, rezanih na 70 cm, lahko z mojim prevozom, prodam, cena 55 EUR/m3. Telefon 041 866723.	2867 DVE klaftri bukovih narezanih drv, sem iz okolice Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 264-071. 2871 NERABLJEN zunanji betonski kamin s pripadajočim priborom ugodno prodam. Telefon 031 494-640, zvečer. 2875 CISTERNO Creina, 1.200 l, za gnojevko, prodam. Telefon 031 596-722 ali (03) 5777-336. 2890 SMREKOVA garažna vrata, brez podbojev, velikost 200 * 230 cm, prodam. Telefon 041 219-089. 2893 LESENE zabojčke za jabolka ali krompir prodam. Telefon 031 611-745 . 28 9 8
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
ZA pospravljanje gostinskega lokala v Šempetru takoj sprejmemo osebo, ki bi bila pripravljena za to delo. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 703-8300; gostilna Štorman, Šempeter.
2858
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD
- zelo ugodne cene cipres Smaragd različnih velikosti
-letna
reko 20000 cipres za žive meje_
- vzgoja ostalih rastlin za žive meje -
smreke omorike, tise, loi/orikovec, Cešmin, pušpan, liguster...
Drevesnica Zlatko Novak
Sentrupert35,3303 Gomllsko Tel.: 03 572G113,083 835 534,031585 848
TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2526
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 16. 9. 2013 ob 17. uri v okolici Celja družabno srečanje. Informacije 041 525-061. Vabljeni. 2793
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu, čiščenje pisarn, pomoč v kuhinji. Telefon 041 857-309.	2779
IŠČEM delo: varstvo otrok. Po poklicu sem bolničarka z veliko izkušnjami z otroki. Telefon 031 264-071. 2871
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon
040	465-214.	n IŠČEMO monterja za postavljanje razstavnih prostorov na sejmih. Zaželeno znanje elektro stroke. Telefon 041 681347. 2 5 9 5
UPOKOJENCI! Če si želite rekreacije, plavanja v bazenih Rogaške riviere, se pridružite nam, kopalcem, vsak četrtek v tednu. Telefon (03) 5414-753, od 16. do 19. ure.	2739
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
2794
ZIDARSKI oder, približno 250 kvadratnih metrov, s »fosni«, posodim. Telefon
041	350-335.	2872 »ŠPIROVCE«, smrekove, še stoječe, prodam. Travnik za vzrejo dveh krav oddam v trajno uporabo. Telefon 5824-611, 030 252-407. 2881
PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IZDELAVA - montaža komarnikov in rolet, dobava - montaža oken in vrat. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156.	p
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RA
RAD DOBRO JEM
21
V kuhinji naša sodelavka Tina Vengust ni začetnica in študentski časi s testeninami na tisoč in en način so že zdavnaj mimo. S fantom v skupnem gospodinjstvu gledata, daje hrana, ki jo zaužijeta, domača, sezonska in lokalno pridelana. Pri pripravi se Tina zanaša na izkušnje, vendar ne le na svoje, saj so dobrodošli tudi preizkušeni nasveti mame, babic in tašče. Ima vzorno urejeno zbirko receptov, ki se jih ob kuhi ali peki drži in jih z veseljem deli s tistimi, ki jih je kaj še posebej teknilo. Na domačem vrtu zraste veliko, zato sadje, če se le prej že ne poje sveže, predela v marmelade in džeme. To je nato odlično z zajtrk skupaj z doma pečenim kruhom. Tini Vengust je lani odlično uspelo vlaganje rdeče pese, kar ji je dalo voljo, da bo letos shrankov še več in v kozarcih marsikaj.
A
PIŠČANEC Z GOBAMI IN BELIM VINOM (za 2 osebi)
Sestavine:
500 g piščančjih prsi (brez kože in kosti)
gobe (sveži šampinjoni ali posodica posušenih gob)
1	velik kozarec belega vina
2	žlici masla veliko timijana
2 stroka nasekljanega česna sol
poper Priprava:
Vzamemo posodo, v katero damo piščančje prsi, ki jih narežemo na polovico ali na še na manjše kose, da se lepše spečejo. Dodamo sol, poper, timijan, maslo, belo vino, česen in gobice. Vse sestavine premešamo, da gobice in meso vsrkajo vino in arome česna ter začimb.
Posebej pripravimo vrečko iz alu folje, ki mora biti dovolj velika. Naredimo jo tako, da malo pomerimo po pekaču in odrežemo dve plasti, ki ju ob robovih zapognemo, eno stran pa pustimo odprto, da lahko nadevamo sestavine, ki smo jih pripravili že prej. Pri tem pazimo, da vrečice ne preluknjamo. Položimo jo na pekač in vse skupaj damo v pečico, ki jo ogrejemo na 220 stopinj Celzija. Pečemo 25 minut. Nato vzamemo pekač iz pečice, odpremo folijo in si privoščimo sočnega piščanca.
LEDENI VETER
Sestavine: Testo:
9 beljakov, 30 dag sladkorja, 1 žlica jabolčnega kisa Krema:
9 rumenjakov, 4 žlice ostre moke, 4 žlice sladkorja, 2,5 dl mleka, 3 vanilin sladkorje, 250 g masla, 4 banane, 4 kiviji, 500 ml sladke smetane
Za testo beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in dobro premešamo. Nato vzamemo plitek pekač, ki ga obložimo s papirjem za peko in namažemo z maslom. Pečico ogrejemo na 150 stopinj Celzija in testo pečemo eno uro, da postane beljak zlato rumen. Z mešalcem vmes stepemo sestavine za kremo. To nato vlijemo v posodo in zmes pristavimo na rahel ogenj. Počasi kuhamo, da se zgosti. Ko masa zavre, jo odstavimo in pustimo, da se ohladi. Hladni kremi primešamo maslo. V drugi posodi stepemo sladko smetano. Pripravimo tudi sadje. Olupimo ga in narežemo na tanke rezine. Da banane ne potemnijo, jih pokaplja-mo z limoninim sokom.
Ko je testo pečeno, ga razrežemo na polovico. Prvo polovico testa premažemo s polovico kreme, nanjo položimo banane in prekrijemo s polovico smetane. Nato položimo drugo plast testa, ki ga premažemo s preostalo vanilijevo kremo, naložimo nanjo kivi in povrhu ter okrog namažemo smetano. Pecivo postavimo čez noč v hladilnik in si ga privoščimo naslednji dan.
Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje!
22
VSI NAŠI MOJSTRI

Preberite aktualno ponudbo!
ni OKNA - VRATA - STEKLO
Ieicauk;la8
OD PROIZVODNJE, DOBAVI DO KVALITETNI MONTAŽE
Odločite se za Termoglas, ker jamčimo za: Energetsko varčna okna lastne proizvodnje Energetsko varim stekla lastne proizvodnje Kvalitetno lastno montažo terlificirano kvaliteto in garancijo
POLICISTI NAM TOKRAT NEČ NE PRIKRIVAJO!
Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoča dejstva o sirmo naraščajočih kaznivih dejanjih Saj lahko tudi sami vsak dan zasledimo Številne vlome, kraje in poškodovanje tuje lastnine V teh časih SO vlomilci čedalje bol; predrzni In ne ogrožajo samo lastnine, temveč lud I ljudi.
KOLIKO PA STE VI PRIPRAVLJEN) NAMENITI VARNOSTI SVOJEGA PREMOŽENJA IN VARNOSTI SVOJIH NAJBLIŽN JIH?
Statistika nam dokazuje, da se največ vlomov zgodi skozi Okna in skozi Steklene površine. S pravilno preventivo lahko že sami zmanjšamo a ü onemogočimo tatovom, da bi vstopili v naše domove S Term ogla s okni vas do konec septembra zaščita s p rot ivlo m n im okovje m n ič ne sta n e.
Se še spomnite vrat na starih katreah in hroščih?
Pa nti so bi 11 vidni. Vrata so se sicer odpirala i n za pirala. lepi pa lakSni pantiniso bili, tn ob _ nje se je Človek lahko ludi zataknrl. Sedaj znamo v Te rmoglasu vgraditi lud I skrita okovja za okna. Glavna prednost taksnega okovja je lepši izgled tn tudi čiščenje je lažje. Ampak . to še nI vse. Takšna okovja imajo daljšo življenjsko dobo, nosilnost je večja, do p povečanja oken pa ne prihaja. Skrilo okovje s protivlomnim zapimlkom je tudi garancija, da Pod o imeti lato vi pri va s z eio težko delo. Če se Oodo sploh lotili takj nih oken. z n aä im ] skritim okovjem boste zadovoljni - lepši Izgled, lažje čiščenje, povečana nosilnost fn , zaščita proti vlomom so njegove odlike,
V6^


kjveCajtb varnost vasegadoma:
SKRITO in VARNOSTNO OKOVft' GRATIS!!!
«

IZKORISTITE UGODNOSTI DO 30,9.2013 GENERALNI SEJEMSKI POPUST 25%
DÜDATH0 POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOHAi
WTflkVlMBpHQ «war ÖÜTIS™
' B39EŠ1'


Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite:
031 692-860
»»t
nnlAwuiö i ASM i
M
THERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja; Dr, A» VERÄININ ortoped revmatolog
KITEX tj/no.,,DVMAISRA IJOA.IOOC IH.hijana
tei,: A3 /73+57-00.031 566 26t SPIET: »w.tttöü!; E-fuSia: FTTÜ(®t-1-Ivet
J -vV V^l r-	1-> * ypltrxLa. Jja /******* Anika Marti ne rc s. p, | Stanetova 1 | 3000 Celje k Prodajalna z oblačili z^ use aeienacije,	
NMJMEJU! Akcijs		od športnih Ho Visoke elegance bLagpune znarnke Luna
		ki popust do-50% na izbrane artikle j
T^ J V v,
V ^ w

VSE NA ENEM MESTU
J^roPRALN!»
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. UL Točfce Čečeve 17, 32i0 ŠENTJUR
b SinODDPLBSTIKn
PHASwnBARVANJE ^EHVRsmm
HI tÄOj KVkLItETJlA IH UGODNO'
s pipkin, m (n mm	(natenjia
rbarwnjepo Ml- leshW- POSEBNI EFEKTU -tidelava v enem dnevu - predhodno naročilo! -ugodnosti stranke
giin: 041 Ml »4
www.strojepla5tika.si
___ *_
BREZPLAČNO SI/ETOI/flNJE
Lepotni center E
Mercator center Sto
ItocprfE f enega najlepše vpr&nijenih /tinaisJiift salm/, kjer so imm m wjb ö®niflfi&JE sforiive __Iff MjjSff iTOJjBj^ltjjflli
041/675-556
(MwriHeHswwawMWi&fflri P, uomSMim i, ZXSM
CVETL1 CAR NA IN DARILNI BUTIK
mMA
Nataši Hnbcrnik i.p. Poslovne enote: Mobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031'363-506 in 031-302-666 01/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64
(SjX> KIA MOTORS avt( I )hiša škorjanec
tt» Pmvtr te surprise" Mariborska 115, Celje. 03/426 0864,031 609416
Posebna ponudba:
Kontno Lni progi cd vašega i) vozila pred dopustom: li)€
* Pregled zajema 12 kontrolnih točk.
Pri'tt dopustom oprt1 mi U' vaše vozilo z nosilci in kovčki
KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA
lgorGOMINŠEKs.p
Lož NI CA PRI ŽALCU 119, 3310 ŽALEC GSM: 031 5S£? 573; E-MAIL IG D R.SKGSGMAiL.C DM
AKCIJA! Do-35% popusta
na vso kritino
PRI ÜHF0ITVI GROeOKDflO BREZPUtNO!
VSI NAŠI MOJSTRI
23
V ¥ •
• v
o m o f i n a I
-GSM: 041 756 668-
■tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo
- montažo Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK

<pTIKN
/^MMV MARJAN TERŽAN so
Mariborska 54 p p 1013, 3102 CELJE Tal.; 03^431-33-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od a.00-18,00, sobota od 8.00-12.00 .
cdmm snujmi
if oimxt nnUH VUI »uniyo:
•	5trokovm pregled vca ZA OCMA
•	Kwitetn* now M OMAJE
ZA HOBEKCU31« OČ*L»
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKT« LEČE
■	imm.|tttf4t koftuhtne le4e
■	čffiTUA ZA KONTAKTNE LCCE
•	SOMCNA OtALAPflIZNANJtH PHOIZVAJALCEV
- USTIH PftRKIflM PROSTOR ZA STRAHKE OPTKE -
2m strešnih cevi l/flfll POOARfJVIO II * 10% DODUSt * ob nakupu
prilamentavistreineMine.	I	forekčijski/i in sončnih Otal
fllMM WM@WS I		
		Z vami že 20 LET.
fnnfra IZVEDBA VOOOVOONIH IN CEKTKAINIH IUUI1 I NAPELJAV m SANACIJA K0WUJIC TOTllJCIlinumfeZlU. Pioilciska vas 34/d, Štore, gsm: 041 6BZ 907 n —		
	Kupon za 25 EI/R0I/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov J	
Izbira barve v vašem bivalnem prostora
Izbira barve in prave barvne kombinacije za vaš prostor, v katerem se želite počutiti prijetno, zahteva nekoliko več poguma in znanja. Pri tem so najpomembnejši vaši občutki in počutje, ki ga želite ustvariti v prostoru.
Pravi odtenek barve je odločilen za vtis, ki ga želite ustvariti. Prostor je lahko hitro prerenien, preživahen, monoton, barva je lahko celo popolnoma neustrezna glede na vaš karakter. Energija v takem prostoru je odbijajoča in počutje vsekakor ne more biti prijetno.
Zakaj se je tako težko odločiti, katero barvo vnesti v prostor? To. da imamo na izbiro več tisoč odtenkov, nam težavo le še poveča. Na vzorčnem listku odtenek deluje prijetno, ko pa prebarvamo steno, je videz v popolnem nasprotju z našimi pričakovanji. To ni tisto, kar smo imeli v mislih! Je to sploh prava barva? V mešal-nici nismo zmešali pravega odtenka? Napačno. Barva je prava! Vsaj v 99 odstotkih je zamešana takšna, kot ste jo izbrali. Zakaj barva na vzorčnem listku deluje drugače kot na steni? Ker barva oddaja energijo, Reagira s svetlobo in nam kaže svoja razpoloženja. Prostor, energija in
svetloba v trgovini pa niso enaki kot tisti v vašemu domu. Zato tudi barva ne deluje tako, kot je delovala tam. Koralno rdeča lahko na primer v galeriji deluje elegantno, vzvišeno, prestižno, poživljajoče, enaka barva pri vas doma pa popolnoma nasprotno. Brez energije, moreče, ubija dnevno svetlobo in posledično tudi vas.
Energija, količina barve, prostor
Zakaj rdeča barva ne izžareva povsod enakih čustev? Ker je energija, ki jo barva oddaja, odvisna od energije, ki jo prejema. Prejema pa jo iz različnih virov. Prvi dejavnik so različni viri svetlobe. Naravna ali zunanja, umetna in neonska. Vsaka po svoje poudari odtenek barve in ustvari različna razpoloženja. Zato je barvo najbolje izbirati v prostoru in primerjati na steni, ki se bo barvala.
Drugi dejavnik je količina barve, ki jo vnesete v prostor. Tako je možno prebarvati eno steno, več sten ali celoten prostor. Utesnjena soba z malo dnevne svetlobe in v celoti prebarvana v rdečo bo delovala nasičeno, agresivno, moreče, ista barva v istem prostoru ob prebarvani eni steni lahko deluje vzpodbudno, romantično, energično. Manjši okrasni dodatki pa še vzpodbudijo občutek domačnosti.
kombinaciji z belo deluje moderno, s črno učinkuje elegantno, z rumeno izraža drznost in z zeleno poudarja kontrast. Bistvo je torej: različne kombinacije - različni učinki. Pri tem pa je zopet treba upoštevati količino in razmerje posamezne barve.
Z upoštevanjem vseh teh dejavnikov ne morete zgrešiti. Barva se mora v prostor umestiti in iz vas izvabiti čustva, ki jih trenutno najbolj želite. Seveda vse to ne velja le za rdečo barvo, ampak za prav vsak odtenek vsake barve.
Tretji dejavnik je prostor, kamor baT-vo umeščamo. Jedilnica, galerija, hodnik ali spalnica ... vsak prostor zase pooseblja čustva. S pravo barvo jih lahko še intenzivneje izrazimo. V prostorih se zadržujemo različno dolgo in počnemo različne reči. Nekje potrebujemo sprostitev, drugje kreativnost, počitek, zabavo ali romantiko. Barv je toliko, kolikor je čustev. Tako je lahko rdeča na hodniku poživljajoča, lahko pa tudi agresivna. Prilagoditi jo je treba vašemu prostoru in karakterju.
in četrti dejavnik so kombinacije z že obstoječimi barvami v prostoru. Rdeča v


'ti*
Jt
FASADERSTVO 040 42 73 11
davor zagožen
ISLIKOPLESKAR
tel./Fax:03 70S
www.sllkopleskars I nfoSsllkop leskarstvo.
10 KVADRATOV BREZPLAČNO
Ob naročilu 60 kvadratnih metrov slikopleskarskih cte!
Proür.skav.äi S7
322d Store
■«t
Okrasni strešni elementi —
d.o.o.
Internet: www.streha-met3lko.ii
GSM; +186(0)4133161J
Pri nakupu sfre/ie A/1FMLK0 prejmete lep o darilo!
ŽLEBOVI GRIČ
proizvodnja in f roda;« vsi K vb ST UNIKATNIH in ita n dak dnj h hKOViKCI KL FPARSHH IZDELKOV
www.gnc-z.CDm
ZlE 60 If l (jftiC d.o.o-. trgovin» - pm.ivüd nj s
rnkUii^uulSbibah sukriUft tor Si ir fmr-nui «to^l -i
E B0VI. DE (tO BE, t EVi. KOVINSKE STRE H E VIJ k M, KOV I tt SI LI KO M1, 0 SO M
ixbnte t*tik o mm fc i fnoMriitl
t Ijlummrj baker, cinlcqlit in«*, paeiflfeiru pločevina, baran» pločevina I tefruttnlml bkiWM trt vKfcl.
poslovalnic*
CELJE
Gaji 42/b tel: OS /20 57 210 fin: OB J1 Z0 S7 311 j -mail: jlfrbpvi gric.tqovl rtaff Slfll.nei J
flVTLjSfc! SERVIS FLIICCA
Vt. M. Gnei/eni™^ f, Mtv* ms, WC0 Ujt
Td.: 031 m OIL
)LNI JEfcVl IN USNJENIH öl
ptm. - fit;. «t i. dtr 17j#rt
M
um Jfffcmif. urt	•
24
ZANIMIVOSTI
Iz česa je torbica?
Izdelek Katje Šlogar iz Celja je res nekaj posebnega. Vrhunsko izdelane podrobnosti dajejo vtis, da gre za pravo torbico prestižne blagovne znamke. Pa vendar ni tako. Ali veste, iz česa je narejena? Če imate odgovor, nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, in morda boste srečni nagrajenec, ki bo dobil bon za pico v gostišču Hochkraut.
Foto: SK
r» + # » >
Lesen vrtiljak na Starem gradu je postavljen tik ob Barbarinem kotičku in v neposredni bližini razgledne ploščadi na Celje.
Juhuhu, vrtiljak ostaja!
V okviru srednjeveško obarvane prireditve Dežela Celjska vabi je Stari grad nad Celjem v petek in soboto dobil novo pridobitev, ki so se je razveselili zlasti najmlajši. Le redko se je namreč zgodilo, da pred vrtiljakom ni bilo vrste čakajočih otrok
Lesen vrtiljak s štirimi pletenimi košarami, ki vsaka »zmore« težo do 35 kilogramov, je zdaj namreč ostal na voljo najmlajšim obiskovalcem gradu. Če jih bo več, se bodo lahko poganjali sami, sicer pa bo dobrodošla pomoč očkov ali mamic. In med tednom, ko je na gradu bolj mirno, bo vrtenje na tem vrtiljaku v veselje tako malčkom kot njihovim staršem. V soboto, recimo, se je kar nekaj mamic pritoževalo in karalo svoje otroke, češ da zamujajo priložnost za ogled viteških dvobojev, da je tudi na srednjeveški tržnici še kaj, kar bi jih lahko zanimalo ...
IS, foto: GrupA
Vse živali so enake, nekatere pa so bolj enake kot druge.
(Živalska farma, George Orwell)	Foto: GrupA
FOTO TEDNA
Otroka je treba sprejeti takšnega, kot je
stran 26
NOVI TEDNIK
Št. 40 & 5.9. 2013
Kmečki vsakdan na Angelski nedelji
stran 32
PORTRET
Nikoli ne bom znanstvenik
v obleki
Bodoči študent Univerze v Cambridgeu Anže Godicelj v ekipah za olimpijade naravoslovnih znanj že od 1. letnika
Anže Godicelj, z osvojenimi 33 točkami zlati maturant I. gimnazije v Celju, bo oktobra postal študent naravoslovnih znanosti na Univerzi v Cambridgeu. Sprejem na prestižno univerzo mu pomeni izpolnitev otroških sanj, a pravi izzivi v življenju so šele pred njim. Če kaj, potem že danes ve, da nikoli ne bi želel postati »znanstvenik v obleki, ki bi prodajal svoje znanje«. Vidi se v beli halji, kot raziskovalec, ki bo vsak dan iskal odgovore na nova in nova vprašanja.
Anže je že kot učenec Osnovne šole Hudinja domov prinesel po dve zlati priznanji z državnih tekmovanj v kemiji in biologiji, srebro si je prislužil z raziskovalnim delom. Tradicije ni prekinil niti kot gimnazijec, saj je že v prvem letniku na državnih tekmovanjih iz obeh predmetov posegel po samem vrhu. To, pravi danes, je bil najbrž tudi razlog, da je bil že kot prvošolec del tričlanske ekipe, ki je Slovenijo zastopala na srednjeevropski
»Letnik študija v Cambridgeu stane študenta 15 tisoč funtov, v štirih letih torej 60 tisoč funtov. Res je to visok znesek, a za ta denar tudi veliko dobiš. V štirih letih lahko študent en izpit samo enkrat ponavlja, ampak prehodnost na univerzi je 99-odstotna. Program je zasnovan tako, da te res naučijo.«
naravoslovni olimpijadi in se domov vrnila s srebrom. Merjenje znanja na naravoslovnih srednješolskih olimpijadah je v naslednjih letih dopolnjeval še v ekipi na bolj specializirani mednarodni biološki olimpijadi. Lani se je slovenska ekipa iz Singapurja vrnila sploh z najboljšim rezultatom, saj je Domen Kampjut osvojil zlato medaljo, Anže pa je uspeh dopolnil z bronasto. Z bronom se je konec julija vrnil tudi z letošnje mednarodne biološke olimpijade v švicarskem Bernu.
»Največji problem našega šolstva ni to, da dijaki nečesa ne razumejo, ampak to, da niti ne poskušajo razumeti. Žal se to ne dogaja le v srednjih šolah, temveč tudi na fakultetah. Veliko študentov se vpiše le zaradi statusa ali ker se to spodobi - v nekaterih programih je takšnih večina, celo do 90 odstotkov. Zato je prednost plačljivega študija to, da se vpišejo res tisti, ki hočejo študirati.«
Utrujajoče, a izpopolnjujoče
Anže stavi na znanje, zato z učnimi uspehi in dosežki na številnih tekmovanjih v gimnazijskih letih hitro opravi, čeprav jih res ni bilo tako malo. Tudi zato niti za hip ni pomislil, da bi kot zlati maturant s 33 točkami, pri čemer sta mu do diamantnega sijaja manjkali le 2 odstotni točki pri angleščini, zahteval vpogled v maturitetne pole.
»Pri olimpijadah ne gre samo za strogo poznavanje snovi pri posameznem predmetu, čeprav je za nekaterimi ekipami res hud >dril<. Po mojem je pomembneje, da si se sposoben kljub časovnemu pritisku zbrati in dati od sebe vse, kar zmoreš in znaš,« pravi in dodaja, da so tudi zato na letošnjo izkušnjo v Bernu spomini lepi. Tekmovalna dneva sta bila razburljiva, naporna, živčna in utrujajoča, a po drugi strani prav zaradi tega izpopolnjujoča. V dveh dneh čakajo tekmovalca dva štiri-urna teoretična izpita in štiri praktične vaje, pri čemer je
Anže Godicelj o sebi pravi, da je čisto običajen najstnik. Ne sošolci ne prijatelji ga nikoli niso jemali kaj drugače zaradi tega, ker je bil dober v šoli in je dosegal uspehe. »Starejši brat je mikrobiolog, a me ni nikoli usmerjal, tudi moje dekle je naravoslovka,« pravi in dodaja, da sta z Laro Anjo skupaj od prvega letnika gimnazije. »Saj ne, da bi se skupaj učila, ampak pogovor je velikokrat nanesel na naravoslovje. Razpravljala sva o podrobnostih, saj si šele potem ustvariš celotno sliko. Morda je bilo tudi malo tekmovanja, a oba sva maturo opravila s 33 točkami.« Zdaj ju čaka zveza na daljavo, saj se je Lara Anja odločila za študij medicine doma. Anže se bo domov vračal na tri mesece, a tudi poletne počitnice so v Cambridgeu veliko daljše kot v Sloveniji.
za reševanje vsake na voljo poldruga ura časa. Čeprav je bil Anže med tekmovalci pravi veteran, pravi, da so naloge vselej nov, drugačen izziv in se na olimpijado ne moreš pripraviti kot na državno tekmovanje.
Namen olimpijad torej ni, da se biologije ali kakšnega drugega predmeta učiš do nezavesti, gre tudi za druženje in spoznavanje vrstnikov. »Zame je zlasti preizkus, da vidiš, česa še ne znaš, in potem to vzameš kot izziv,« pravi Anže in dodaja, da je bilo letos v Bernu vse veliko
bolj sproščeno kot lani v Sin-gapurju. »Tam je bila organizacija zelo stroga, sami sploh nismo smeli nikamor, bilo je le nekaj vodenih ogledov.«
Pot v Cambridge
Pred Anžetom je zdaj študij naravoslovnih znanosti na Univerzi v Cambridgeu. »Všeč mi je način študija, izbereš štiri predmete od petnajstih in se vanje res poglobiš.« Študija se veseli, kar dobro sta mu ga predstavila Domen Kampjut in sotekmovalec z naravoslovne olimpijade Miha Pipan, ki sta že študenta v Angliji. V okviru univerze bo poslušal predavanja, na kolidžu, kjer
je za naravoslovce z vsega sveta le dvajset mest, pa ga čaka skupinsko, tutorsko vodeno učenje.
Študij v Cambridgeu se bo začel 7. oktobra, stanovanje v kampusu je zanj pripravljeno, a zdaj še čaka na razplet, kako bo s štipendijo iz programa Ad futura, ki je zanj ključna. Krila bi mu namreč stroške šolnine in bivanja v Angliji, zato se je zaradi nje odrekel Zoisovi štipendiji. »Ko bom enkrat v Cambridgeu, bom moral zaplavati,« se nasmeje. Izkušnje s plavanjem nenazadnje tudi ima, saj je deset let treniral zamahe v vodi. Zdaj kondicijo sicer nabira bolj v fitnesu, saj za resno ukvarjanje s športom
nima več časa, a vseeno pravi, da disciplina, ki jo dobiš pri športu, veliko pomaga tudi na vseh drugih področjih. Če bi se slučajno s podelitvijo štipendije kaj zapletlo, Anže ne more računati na finančno pomoč družine. »Tolikšnega zneska ne zmoremo, zato mi kot rezervni scenarij ostaja, da zaprosim za posojilo pri britanski vladi. To posojilo začneš odplačevati, ko enkrat zaslužiš 24 tisoč funtov letne plače.«
V beli halji
Čeprav je to še časovno odmaknjeno, Anže po končanem štiriletnem študiju v Cambridgeu že načrtuje
podiplomski študij. Mika ga medicina. »Vidim se kot zdravnik, a nič ne bo narobe, če me odnese v kakšno drugo smer, na prirmer v biotehnologijo.« Štipendija iz programa Ad futura ga zavezuje, da bi toliko let, kot bi jo prejemal, potem delal v Sloveniji. Zato ga je kar malo strah, da doma ne bi dobil službe, saj se to ljudem, ki prihajajo s tako znanih univerz, velikokrat zgodi. Zato izziv zlasti zaradi primernega dela vidi tudi v tujini. »Ne želim si utečenega delovnega ritma v laboratoriju, želim si raziskave, nove izzive.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
26
INTERVJU
Otroka je treba sprejeti takšnega, kot je
Novo šolsko leto: za nekoga veselje, za drugega tudi stres - Starši, pogovarjajte se z otroki
Psihologinja in strokovna delavka v OŠ Frana Roša v Celju Stanka Hozjan: »V šolah se srečujemo tudi s težavami, ki zajemajo ožje ali širše družinsko okolje. V primerih, kadar se pokaže sum, da gre za težave v družini, reagiramo tako, kot nam narekuje zakonodaja, in v ta proces vključimo tudi druge ustanove.«
Čeprav je med učenci in dijaki ob začetku šolskega leta kar nekaj veselja zaradi ponovnega snidenja s prijatelji, so prvi šolski dnevi in tedni za marsikoga tudi stresni. Za starše je novo šolsko leto stresno predvsem zaradi stroškov, kar posredno čutijo tudi otroci. Za najmlajše prvi šolski dan ob vsem tem predstavlja vstop v novo življenjsko obdobje. Večina ga sprejema dobro, pravi psihologinja Stanka Hozjan, svetovalna delavka v Osnovni šoli Frana Roša v Celju.
»Prvošolčki se praviloma veselijo začetka pouka, ker se počutijo pomembno, saj gredo prvič v šolo. Takšni so moji občutki ob prvem stiku z njimi, ko jih vpisujem v prvi razred. Redkokdo mi pove, da ne bi rad šel v šolo. Pripovedujejo, kaj vse so se že naučili, da znajo pisati in risati ... Narišejo mi kakšno risbico in podobno. Nekaj pa je takšnih, ki jih je strah šole ali učiteljev, ker bodo dobili nove sošolce, novo učiteljico in vstop v šolo doživljajo nekoliko bolj stresno. Toda vse to je odvisno tudi od staršev, kako jih pripravijo na šolo in kako jim šolsko obdobje predstavijo. Strokovnjaki priporočajo, da otroka vedno vključijo v načrtovanje priprav na šolo, na primer v nakup šolskih ali pa, da si otrok sam izbere stvari, ki jih bo uporabljal med šolskim letom. Starši oziroma odrasli nasploh naj se izogibajo izjav, ki otroka prestrašijo, v smislu >zdaj bo pa konec igre<. Zakaj? Otrok lahko to dojame, kot da se z vstopom v šolo igra zares konča, vendar v 1. razredu poteka učenje ravno preko zabavnih in zanimivih dejavnosti, ki vključujejo tudi igro. Prehod iz vrtca v osnovno šolo bi lahko označili kot mehak prehod med enim in drugim nivojem izobraževanja, da za otroke ne predstavlja prevelikega stresa.«
Kakšni so znaki takšnega stresa pri otrocih in kako ga prepoznamo?
Ključno je opazovanje. Nebesedna komunikacija otroka veliko pove o tem, kako se počuti. Starši ponavadi zaznajo, če se njihov otrok vede drugače kot ponavadi. Včasih se pojavijo glavoboli, slabost. Če so simptomi intenzivni in trajajo dlje časa ter ovirajo otrokovo vsakdanje delovanje, je mogoče potreben pregled pri zdravniku oziroma ustreznemu strokovnjaku, vendar je treba vedeti, da so manjši simptomi stresa v novih situacijah, v katerih ne vemo, kaj pričakovati, normalni: srček morda bolj utripa, otroci so bolj tihi kot ponavadi. Alarmantno postane, če so znaki intenzivnejši in trajajo dlje časa. Pomembno je, da se starši v prvi vrsti pogovorijo z otrokom in skušajo najti vzrok za simptome, mu dajo vedeti, da mu stojijo ob strani.
Kdaj je pri otrokovem stresu čas za odziv strokovnih delavcev?
Stres pri otrocih ponavadi najhitreje opazijo razredničarke. Te preživijo z učenci največ časa, jih spremljajo, opazujejo. Če opazijo težave, se ob soglasju staršev obrnejo na strokovne delavce. Takrat se pogovorimo skupaj, si svetujemo, iščemo skupne rešitve.
Se učitelji dovolj zavedajo, kako velika je njihova vloga pri tem? V otroškem obdobju se gradi otrokova osebnost. Učitelji so zato del te popotnice.
Učitelji se tega zelo dobro zavedajo. Vedo, da so nekakšna nadomestna mama v šoli. Nenazadnje so to ljudje, s katerimi otroci preživijo polovico dneva. Imajo veliko odgovornost do zavedanja o tej vlogi, s katero morajo biti zgled otroku. Še enkrat bi poudarila predvsem vlogo razrednika, ki ponavadi z otrokom vzpostavi zaupen odnos.
So tudi učitelji kdaj vzrok za otrokov stres? Morda zaradi kakšne neprimerne besede, izjave.
Učitelji oziroma vsi, ki delamo v šoli, se dobro zavedamo, kako pomembno je, kaj in predvsem na kakšen način kaj povemo. Seveda se zgodi, da učitelj kdaj kaj reče, kar v danem trenutku in iz drugega zornega kota morda ni najbolje, vendar smo vsi v prvi vrsti ljudje, ki delamo napake kot vsi drugi. Še toliko bolj pomembno je, da v takem primeru sedemo, se pogovorimo in izrečemo opravičilo.
Se je danes zaradi neke splošne tekmovalnosti v družbi tudi pri otrocih naselil strah pred neuspešnostjo?
»Moraš se učiti, da boš imel dobre ocene, ker boš samo tako lahko šel naprej v šolo, v katero si želiš,« so pogoste izjave staršev in seveda odraslih nasploh. Zgodi se, da se v otroke naseli strah in se sprašujejo: »Kaj pa, če ne bom zmogel?« Otroci se tudi primerjajo med seboj. Dogaja se, da si postavijo previsoke cilje. Naredili bi vse, da bi te cilje dosegli, če jim ne uspe, pride tudi do obupa, žalosti. Tu nastopi čas za pogovor. Takemu otroku morajo šola in starši pomagati načrtovati cilje glede na sposobnosti in zmožnosti in to storiti na način, da otroku ne povzročijo še dodatnega stresa. Otrok ne sme leteti previsoko, a tudi ne prenizko. Treba ga je sprejeti takšnega, kot je. Z vsemi napakami in vsemi dobrimi lastnostmi. In ga tako usposobiti za življenje.
S šolo pridejo tudi učne težave. Kdaj se pravzaprav pojavijo? Kdaj je nek znak že alarm?
Ni pravila. Lahko že v prvem razredu. Učitelji so občutljivi in pozorni na zaznavanje učnih težav. Učiteljica, ki je z otrokom več ur dnevno, ponavadi učne težave zazna hitro. Včasih jih poskušamo rešiti s sodelovanjem z otrokom pri dopolnilnem pouku ali s kakšno individualno pomočjo. Včasih je torej dovolj le majhna prilagoditev. So pa tudi otroci, ki potrebujejo intenzivnejšo pomoč. V naši šoli sodelujemo s specialnimi pedagogi, ki se pri resnejših učnih težavah takoj vključujejo v proces pomoči ob soglasju staršev.
Ali to, da ima otrok učne težave in vidi,
da potrebuje več pomoči kot njegovi sošolci, vpliva na njegovo samopodobo?
Včasih prihaja tudi do negativnih občutij, ker sprva otroci čutijo, da nečesa ne znajo, ampak to je odvisno tudi od tega, kako otroka pripravimo na spoprijemanje s težavami. Pri svojem dosedanjem delu sem imela pozitivne izkušnje z učenci z učnimi težavami, ki so potrebovali intenzivnejšo pomoč. V začetku jim je morda res malo nerodno, vendar pomoč sprejmejo, saj vidijo, da so z njo naenkrat uspešnejši. Dobijo spodbudo, na podlagi katere premagajo oviro, in v pomoči vidijo pozitivno stvar.
Kaj pa na drugi strani nadarjeni učenci? Koliko to vpliva na občutek večvrednosti?
Nadarjenost vsekakor vpliva pozitivno na samopodobo. Otrok se počuti ponosnega, vendar ne bi rekla, da bi to pri nekaterih otrocih preraslo v samovšečnost. Menim, da nadarjenost da otroku nek zagon, vsaj na začetku, seveda pa to predenj postavlja tudi odgovornost. So tudi nekateri nadarjeni, ki ne bi bili radi nadarjeni, saj to povezujejo z dodatnim delom in dodatnimi zadolžitvami. Vendar je namen dela s takšnimi otroki, da jih »vlečemo naprej«, da razvijejo svoje sposobnosti.
Si otroci danes radi pomagajo med seboj? Zaznajo, da sovrstnik potrebuje pomoč?
Da. Veliko je otrok, ki radi pomagajo. V
»Kot svetovalni delavec od-neseš veliko dela domov. Stvari te ne pustijo hladnega. Včasih tudi podzavestno razmišljam, kaj bi naredila, da bi lahko pomagala učencu, ki ima težave.«
šoli imamo organizirano tudi medvrstniško pomoč, kjer si sošolci pomagajo v primeru učnih težav. Včasih pridejo k meni in mi rečejo, da imata kakšen sošolec ali sošolka problem. Nekateri otroci pa gredo mimo težav drugih, čeprav jih opazijo.
Današnji otroci so generacija računalniške tehnologije. Jih je potisnila v zaprtost vase?
Tega ne morem trditi, drži pa, da se lažje izražajo preko spleta. Nekateri so bolj odprti navzven, drugi bolj zaprti vase, so pa zagotovo današnji otroci bolj samosvoji. Znajo povedati stvari na način, ki morda ni najbolj socialno sprejemljiv, znajo rušiti meje, ker želijo hitreje odrasti kot nekdanje generacije. Ne razumejo, zakaj kdaj nečesa ne smejo, in ne razumejo, da jih odrasli s takšnim postavljanjem meja tudi pripravljajo na zrelo in odgovorno življenje. Otroci želijo biti danes priljubljeni v družbi, ki je zahtevna. Današnji otroci preživijo več časa pred televizijo, kot smo na primer mi pred leti. In medijski vpliv je izredno močan, zato tudi v šolah veliko učimo o teh vplivih, na to opozarjamo tudi starše. Otroci so danes tudi izpostavljeni veliko bolj kot nekoč. Laže se skrijejo v socialna omrežja, zato je treba biti pozoren na to, kaj na spletu pišejo in objavljajo.
Kako starši sprejmejo kakšno negativno stvar o svojem otroku, če pride do težav? So dojemljivi za opozorila?
V začetku je vedno težko slišati nekaj, česar ne želiš, še posebej, če gre za otroka. Tukaj bi rada poudarila, kako zelo pomembno je, da šola in starši stojimo na istem bregu, da znamo prisluhniti drug drugemu in predvsem slišati drug drugega.
Se starši dovolj pogovarjajo z otroki?
Dobro vprašanje. Odgovor je da in ne. Tempo življenja je hiter, ljudje delajo vse dneve, vendar vsakdanji tempo nikakor ni opravičilo za to, da mogoče ni časa za pogovor. Kot poudarjajo strokovnjaki, je nujna dobra organizacija časa, ki naj vključuje tudi vsakdanji pogovor z otrokom. Starši naj vprašajo otroka, kaj je bilo lepega v šoli, in mu tudi povejo, kaj se je njim lepega zgodilo. Vsaj en dan v tednu naj družina najde čas, da vsi člani počno nekaj skupaj. Najti je treba čas za delo, šolo, obšolske dejavnosti in tudi za druženje in smeh.
Obšolske dejavnosti - jih starši preveč vsiljujejo otrokom?
Vsi smo že slišali o primerih, ko želijo starši preko otroka izživeti svoje sanje. Čeprav želijo otroku samo dobro, morajo imeti v zavesti, da otroka ne obremenijo preveč. Če gre na primer otrok po pouku najprej v glasbeno šolo, potem na športno aktivnost in pride zvečer ves utrujen domov in ga še čakajo domača naloga, priprave na pouk naslednji dan, bo zanj to najverjetneje preveč. Otrok mora imeti še vedno čas za zabavo. Starši naj z otrokom sedejo in mu prisluhnejo, kaj je tisto, kar želi. Ravno tu spet stopi v ospredje organizacija časa.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Korak do lepšega jutri
Mestna občina Celje je letos podprla projekt Korak do lepšega jutri, ki je namenjen najstnikom od 12. do 19. leta. Gre za program brezplačnih terapij in svetovanj, ki jih v Društvu zakonski in družinski inštitut Eteos mladim ponujajo vsak dan med 12. in 15. uro.
Pogovori so strogo zaupni, razen v primeru, kadar terapevt ugotovi, da gre za zadeve, povezane z nasiljem, ki ogrožajo življenje mladih. Najstniki se lahko za brezplačno pomoč na društvo obrnejo do konca letošnjega leta. Program je namenjen reševanju težav na katerem koli področju najstniškega življenja, od področja ljubezni, zdravja, šole, medvr-stniških odnosov, jemanjem alkohola, drog do iskanja rešitev, kadar se najstnik znajde v primežu nasilja.
novi tednik	PHRTRPT	O 7
Št. 40, 5. september 2013	PORI RE I	2 7
Sooblikovalka človeških usod
V prostem času je Darinka Rozman že od nekdaj pomagala drugim, danes je to tudi njena služba
»Različna društva v kraju bi lahko naredila več za starejše. Podpiram izlete in srečanja, toda veliko je takšnih, ki nimajo nikogar, ki so nemočni in si ne znajo pomagati - ne smemo pozabiti tudi na te. Med upokojenci je ogromno strokovnjakov, ki bi lahko nudili pravne nasvete ali kako drugače pomagali drugim. Še ko želimo predstaviti temo o nasilju nad starejšimi, moramo skrbno izbrati naslov predavanja, ker še vedno velja, da tega pri nas ni.«
Zanimivo je, da društvo išče samo ženske svetovalke. Še vedno je namreč med žrtvami nasilja več kot 90 odstotkov žensk. Zato so že ustanoviteljice društva izhajale iz predpostavke, da bo ženska laže svoje težave zaupala ženski.
Darinka Rozman: »Spomnim se primera direktorice, ki se je bala prijaviti nasilje doma, saj je menila, da jo bodo njeni zaposleni potem videli kot nesposobno.«
»Za žrtve so sodni postopki mučni in dolgotrajni, zanje niti nimajo denarja. Soočenje na sodišču je lahko še posebej travmatično, zato se zavzemamo, da bi bile žrtve posebej zaslišane.«
Najlažje je pogledati stran, ko gre za drugega človeka, se brigati zase in živeti po svoje. Mnogi imajo že sami s seboj več kot dovolj težav in ne potrebujejo še tujih. Na srečo so med nami ljudje, ki so našli smisel življenja v tem, da pomagajo. Ko Ra-dečanka Darinka Rozman pripoveduje o svojem delu v Društvu SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, besede kar vrejo iz nje. Še posebej, ko se spomni kakšnega primera, ki se jo je posebej dotaknil. Polna izkušenj, odločna in prepričana je, da se nekatere stvari da premakniti, tudi ko gre za nasilje nad nemočnimi. Pomembno je, da čim več ljudi prepozna nasilje in ve, kakšne oblike pomoči obstajajo.
Sama je pred leti postala svetovalka pri SOS-telefonu prav po zaslugi našega medija. Izvedela je, da društvo išče prostovoljke in se prijavila. Že prej je poleg službe delala kot prostovoljka na različnih področjih. Vsaka dejavnost ji je dala nove izkušnje, nov pogled na stvari, zato meni, da bi se moral vsak v življenju preizkusiti tudi s kakšno prostovoljno ali dobrodelno dejavnostjo.
Delajo za druge
Na društvu SOS-telefon zdaj dela kot strokovna delavka. To pomeni, da svoje izkušnje in znanje prenaša na prostovoljke, ki v Celju in Ljubljani dežurajo ob telefonih, kamor lahko pokličejo žrtve nasilja. »Vsaka od prostovoljk, trenutno jih je 43, si zasluži spoštovanje in nagrado,« pravi Rozmanova, »saj njihovo delo ne samo, da ni plačano, ampak je tudi zelo zahtevno.« Zgodbe, ki jih slišijo, se jih dotaknejo. Zgodi se, da se ob kakšnem primeru čutijo nemočne, ker so mislile, da bodo lahko več naredile. Darinka pravi, da jo najbolj zaboli, ko naleti na nemočno osebo, odvisno od drugih, ki doživlja nasilje, ob tem pa se nekatere strokovne službe ne odzivajo ustrezno ali zmanjšujejo problem. »Ob prijavi nasilja nad starejšo gospo so mi na primer rekli, da mora njen sin zagotovo kričati zato, ker ona slabo sliši, in
Na brezplačni, anonimni številki 080 11 55 se svetovalke SOS-telefona oglašajo vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 18. in 22. uro.
da on izgleda urejen, torej ni mogoče, da bi bil nasilen do matere!«
Ko je vse krvavo, je prepozno
»Razbijanje« nekaterih tovrstnih napačnih predstav je prav tako naloga društva, kjer menijo, da nihče ne bi smel doživljati nasilja in da smo vsi odgovorni, če se to dogaja. »Ko je že vse krvavo, vedo običajno ljudje veliko povedati o tem, kaj se je prej dogajalo v družini, vendar se ne vmešavajo, ko bi še lahko kaj naredili. Večkrat poslušamo, da policija in center za socialno delo nista nič naredila. Vprašanje pa je, ali sta imela informacijo. Nam po telefonu ljudje večkrat povejo, da se nekaj dogaja, a ne želijo prijaviti, ker se ne želijo izpostavljati. To lahko naredimo tudi mi. Vendar vsak v svojem okolju najbolje ve, ali se komu dogajajo >čudne< stvari. Če bi bili bolj pozorni, bi lahko vsak kaj naredil. Vsi smo odgovorni!« poudarja Darinka Rozman. Ob tem večkrat naleti na pripombo, češ, kaj bi se vmešavali, če pa ženska, ki je žrtev, sama nič
ne ukrene. Opozarja, da je treba poznati dinamiko nasilja. »Če ženska izhaja iz družine, kjer je bilo nasilje normalno, meni, da je to v redu. Z nasilnim partnerjem leta in leta posluša, kako je nesposobna in ničvredna, zato je njena sa-mopodoba zelo nizka. Nima nobenih prijateljic, ki bi jim lahko zaupala. Gre tudi za materialno odvisnost od partnerja, za strah. Svoje življenje mojstrsko prilagodi zahtevam drugih. Dlje ko je v nasilnem odnosu, težje ga prekine, več podpore potrebuje, rabi zaupno osebo, ki ji je v pomoč in jo lahko spremlja v ustanove, kjer ureja stvari. Predvsem pa rabi okolje, ki nasilje obsoja,« razlaga Darinka Rozman.
Prvič se izpovejo
V čem je torej pomen SOS-telefona? »Prvo pravilo je, da žrtvi verjamemo, jo
poslušamo, da lahko spregovori. Marsikatera reče, da nikomur doslej ni mogla tega povedati, nihče je v življenju ni poslušal. Nekatere na začetku pogovora jočejo, rabijo čas in prostor, da zaupajo in lahko začnejo govoriti o svoji situaciji. Ob tem morajo velikokrat slišati, da niso krive za nasilje, ki se jim dogaja. Žrtev namreč meni, da je zagotovo naredila kaj narobe, da na primer kosilo ni bilo v redu, da stanovanje ni bilo pospravljeno, torej je sama kriva za to, da >jih je dobila<.« Naslednji korak svetovalke pri telefonu je, da žrtev usmerja na primerne oblike pomoči: center za socialno delo, policijo, zdravstveno službo, naj shranjuje dokaze o grožnjah ....
Ko gre za hudo ogroženost, je pomembno, da se
ženska z otroki lahko umakne na varno. Društvo SOStelefon ima dve varni hiši, kjer lahko vsaka ostane največ leto. Za vsako žensko pripravijo načrt, kaj bo naredila v tem času. Nekatere zmorejo, druge ne. »Sedemkrat gre v povprečju ženska nazaj v nasilen odnos, preden se odloči, da ga bo za vedno prekinila,« pove Rozmanova. »Čeprav se morda to zdi nerazumljivo, je treba vedeti, da gre za proces. Mi pa smo dolžni ukrepati, da zaščitimo nemočne.«
Ne smemo molčati
Zato poudarja, da nikoli ni treba biti tiho, tudi če se nasilnež hvali, kako ima prijatelje na policiji in zveze povsod. »Mogoče res, ampak nad njimi so še druge službe, kamor ga lahko prijavimo,« opozarja Rozmanova in se zavzema za tesno sodelovanje z ustanovami, ki jih večinoma sprejemajo kot partnerje, ki se zavzemajo za iste cilje. »Skupaj lahko največ naredimo,« je prepričana, jo pa v nekaterih primerih neodziv kakšnega strokovnega delavca razjezi, sploh ko gre za otroke, ki si sami ne znajo pomagati. »Imeli smo primer fanta, ki je doživljal nasilje v šoli. Vprašala sem, kako so ukrepali, a mi
je strokovni delavec rekel, da je fanta vprašal, ali res doživlja nasilje, in ta je pritrdil, kaj več pa ni povedal. In s tem je bila zanj zadeva opravljena!«
Rozmanova pravi, da se trudijo, da je žrtev slišana in da dobi ustrezno pomoč. Pri tem jim je od leta 2008 v pomoč Zakon o preprečevanju nasilja v družini, policija ima možnost izreka ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, ki ga lahko izreče, ko posreduje in ko presodi, da je nevarnost ponovitve nasilja, ravno tako pomagajo sodišča. »Pomembno je, da se z dinamiko nasilja in posledicami, ki jih pušča na žrtvah, seznanijo vse strokovne osebe, ki se pri svojem delu in odločanju srečujejo s to problematiko,« opozarja. Stvari se torej premikajo, čeprav počasi, in danes imajo svetovalke na SOS-telefonu drugačne možnosti delovanja kot pred 24 leti, ko je društvo nastalo kot prva nevladna organizacija v Sloveniji, ki je nudila pomoč ženskam in otrokom - žrtvam nasilja. Če bodo ljudje bolj poznali svoje pravice in možnosti ukrepanja, bo v družbi manj razumevanja za tovrstne pojave, izhod žrtev iz pekla, ki ga preživljajo, pa lažji.
TATJANA CVIRN
Od 24. septembra do 19. oktobra bo društvo SOS-telefon pripravilo usposabljanje za nove prostovoljke, ki bi delale kot svetovalke v Celju. Predavanja lahko spremlja vsak, ki ga ta tematika zanima, saj želi društvo osveščati čim širšo javnost. Do 16. septembra se lahko prijavite med 9. in 15. uro (01 544 35 13 ali 01 544 35 14).
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 4. 9. 2013
n	n n	a r	n	n	
U	U /	j	U	U	—
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
28
FOTOREPORTAZA
Dvoboj, v katerem se je pomeril tudi eden od domačih Žovneških, je spremljalo navijanje občinstva. * *
Vedno znova privlačen srednji vek
V Celju se že tradicionalno zadnji konec tedna v avgustu poslovijo od poletnih počitnic in pozdravijo začetek šolskega leta z osrednjo srednjeveško obarvano prireditvijo Dežela Celjska vabi.
Uvod v sobotno popol-dansko-večemo dogajanje sta bila že petkov vrvež na srednjeveški tržnici ter otroška predstava Duhec Puhec s celjskega gradu, ki jo je v režiji Celjana Michaela Gre-ena Alujeviča uprizorila gledališka skupina Talija - ustvar- ^
jalni laboratorij. Okrog tisoč obiskovalcem je v soboto popoldne na Stari grad sledila še petkrat številčnejša množica - in po govorici sodeč je bilo zelo veliko obiskovalcev z drugih koncev Slovenije, med tujci pa kar nekaj skupin iz sosednje Hrvaške. Obiskovalce je na Starem gradu spet pričakal živahen vrvež na srednjeveški tržnici, posebne animacije so zanje pripravljali v viteškem taboru, rdeča nit popoldansko-večerne prireditve, ki so jo zaključili z ognjenim šov programom, pa je
Grajska gospoda in vrvež tlačanov
bila ljubezenska zgodba med Friderikom in Veroniko.
In čeprav življenje v srednjeveškem času razen za redke izbrance, med katere je seveda sodila tudi grajska gospoda, ljudem ni bilo posebej prijazno in naklonjeno, je zdaj obujanje tistih časov pravi magnet. Zlasti najmlajši uživajo ob žvenketanju mečev in preverjanju viteških oprav, starejšim pa tudi ni odveč posedeti s polno lončeno skledo in kozarcem v rokah. Program prireditve v Celju sicer vsako leto nekoliko spremenijo, tako da je enkrat bolj v ospredju viteški duh, drugič življenje grajske gospode, tretjič spet »navadnih« ljudi, a že leta ostajajo stalnica številne domače skupine in gostje iz tujine, ki obujajo duh srednjega veka. Zdaj že prijateljem s
Zvok mušket izza grajskega obzidja je odmeval vse do mesta
L V - >
I
Hrvaške, Češke in Slovaške, so se letos prvič pridružili Francozi, občasno pa v goste prihajajo še skupine iz drugih evropskih držav.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Dvornemu norčku v soboto niso dali kaj dosti priložnosti za počitek - pa še tega je moral preživeti na »prangarskem« stolu
Nastopajoči so program sooblikovali z obiskovalci - moškemu na fotografiji se niti sanjalo ni, da se bo že čez nekaj sekund vpisal med bruhalce ognja.
Ognjeni spektakel za zaključek srednjeveško obarvanega dogajanja na Starem gradu
INTERVJU
29
Vitez, ki zaupa v slovenski hmelj
»Hmeljarjevo podjetje je pod milim nebom«, pravi Janez Oset iz Drešinje vasi
Hmeljarski vitez je najvišje priznanje na področju hmeljarstva, ki ga podeljuje svetovno hmeljarsko združenje, naj gre bodisi za dolgoletno delo v hmeljarstvu bodisi za strokovno pomoč. Janeza Oseta je za naziv predlagalo Društvo hmeljarskih strešin in princes Slovenije, priznanje pa mu je na dnevu hmeljarjev v Braslovčah v imenu svetovnega združenja predala Direktorica za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Milena Zupančič.
Janez Oset, hmeljarski starešina iz leta 2002, je hmeljar že od mladostnih let. Sodobno je uredil uredil kmetijo, v hmeljarstvo je vpeljal tudi sina, s katerim sedaj pridelujeta hmelj na 25 hektarjih hmeljišč. Hmeljarstvo mu je v krvi in lahko bi rekli, da je ta grenka roža poleg družine njegova velika skrb in veselje, je med drugim zapisano v obrazložitvi k priznanju.
»Kogar hmelj opraska, se ga drži za vedno,« pravi star hmeljarski rek. To za vas vsekakor drži. Kako se spominjate časov, ko ste hmelj obirali še ročno?
Vsaka savinjska kmetija, ki se je ukvarjala s hmeljarstvom, je imela skupino obiralcev, ki jim je vsako leto v drugi polovici avgusta pomagala obirati hmelj. Gospodar oziroma njegov sin jih je odšel z »lojterskim« vozom iskat na železniško postajo. Zaradi velikega števila obiralcev, ki so v Savinjsko dolino prihajali predvsem iz Haloz, Slovenskih goric in Zagorja, so tisti dan vozili dodatni vlaki. Slovenskih obiralcev je bilo postopoma manj, ker se je v Sloveniji začela industrializacija prej kot na Hrvaškem.
Delo na hmeljiščih je bilo zelo naporno. Začelo se je namreč že ob svitu ne glede na vremenske razmere ...
Hmeljarjevo podjetje je pod milim nebom. Obiranje je bilo težko, saj je velikokrat pripekalo sonce, spet drugič je deževalo. Obiralci pa so se borili za vsakdanji kruh, več kot so nabrali, več so zaslužili. Že zgodaj zjutraj so s košarami in z »žaklji« odšli na hmeljišče in se od tam vrnili šele zvečer. Za pomoč jim je bil »štangar«, ki je z mačkom ruval težke »hmeljevke«, ki jih je bilo na roke praktično nemogoče izvleči. Ker je bilo to težaško delo, je bil nagrajen tako kot najboljša obiralka.
Gospodar je hmelj meril v škafih oziroma aluminijastih posodah. Kako je izgledalo merjenje?
Koliko so nabrali, je gospodar prvič izmeril pri dopoldanski malici, ko je obenem njegova hčerka delila balete, začasno plačilno sredstvo v času obiranja hmelja, in malico. Gospodar je meril hmelj v aluminijastih posodah, na katerih so bili označeni robovi na četrtinah. Naslednje merjenje je bilo v času kosila, ki so ga obiralci imeli kar ob robu hmeljišča, kjer so se posedli na »hmeljevke«. Sledila je še popoldanska malica - kruh, špeh in jabolčnik, zadnjo merjenje pa je bilo v sušilnici.
Zvečer je nastopil najprijetnejši del dneva .
Obiralci so bili predvsem mladi, ki sta jih v Savinjsko dolino prinesli želji po zaslužku in dogodivščinah. Skoraj na vsaki kmetiji se je po večerji ob harmoniki prepevalo in plesalo. Življenje je bilo takrat mnogo živahnejše kot danes, ko v času obiranja hmelja brnijo le stroji.
Ko sva ravno pri strojih, kdaj so stroji izpodrinili ročno obiranje hmelja?
Prve strojne skupnosti so se začele oblikovati okrog leta 1970. Stroji so bili takrat zelo dragi, zato nas je več hmeljarjev imelo enega. Obirali smo noč in dan. Za gospodarja je to predstavljajo večjo obremenitev, kot pa obiranje na roke. Takrat je namreč hmeljar zvečer ob zadnjem merjenju hmelja nasul zadnjo leso. Pri obiranju z obiralnimi stroji je sušenje hmelja trajalo tudi do jutranjih ur.
Včasih se zazdi, da dandanes hmeljarji že kar pretiravajo s strojno opremo. Se strinjate s tem?
Da bi hmeljarji s strojno opremo pretiravali, se ne morem strinjati. Je pa res, da je ta strojna oprema izredno draga. Pri nas doma smo leta 2O08 kupili nov stroj Wolfa 700, ki je predstavljal veliko naložbo. Po stečaju Hmezada so se savinjske kmetije povečale tudi za desetkrat. Manjše kmetije še lahko obirajo z manjšimi obiralnimi
stroji, večje kmetije pa pridelka ne morejo več spraviti pod streho na ta način. Zaradi sortnega sestava hmelja ga moramo namreč obrati v pravem času. Če zamujamo, ga stroj preveč drobi. Prav zaradi tega morajo biti takšnih kapacitet, kot so. Nakup je za kmetijo velik zalogaj, saj nato to opremo uporablja le dobre tri tedne.
V javnosti v zadnjih letih močno odmeva hmeljarska kriza. Če zanjo niso krivi vremenski pogoji, prihaja do problemov zaradi prevelikih količin hmelja in gospodarske krize. Kako gledate na to?
Kriza se vleče od leta 2007, ko je bilo v svetu trenutno pomanjkanje hmelja. Slovenski trgovci so se takrat s tem, ko se niso držali dogovorov, na nek način uprli glavnemu kupcu - Nemcem. Leta 2007 so se oblikovale nenormalne, prena-pihnjene cene hmelja, postavili pa jih niso slovenski hmeljarji, temveč nemški, ki niso želeli prodati trgovcem hmelja po nižjih cenah. Nemški trgovci so bili slovenskim hmeljarjem pripravljeni plačati petkrat nižjo ceno kot nemškim. Prav zaradi tega se slovenski trgovci niso držali dogovora, kar pomeni, da niso dostavili vseh dogovorjenih količin hmelja. Nemški trgovci so takoj kaznovali Slovence. Že naslednje leto so se namreč začele kopičiti zaloge slovenskega hmelja - še predvsem sorta aurora.
Kot ste pred časom povedali, ste v življenju prebrodili že pet hmeljarskih kriz. Verjamete, da bo tudi ta hitro mimo?
Na žalost trenutna ne bo tako hitro mimo. Preden so se savinjske kmetije povečale, je bilo krize veliko lažje premagati, saj so kmetje v hmeljarstvo vlagali manj kot danes. Pomagali so si lahko tudi z živinorejo. Danes te krize na tako velikih površinah in s tako velikimi vlaganji, ni tako enostavno premagati. Če za današnjo sorto hmelja prejmemo 2 evra, fiksnih stroškov pa je 3,7 evra, k temu moramo prišteti še variabilne, kar pomeni, da izpod štirih evrov hmelja ne moremo pridelati.
Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih razmer precej slabša. Je to priložnost, da porabite stare zaloge?
Mogoče res. V Nemčiji in na Češkem so letos poplave in toča poškodovale 5 tisoč hektarjev hmeljišč, zato upam, da bomo le lahko prodali zaloge hmelja. Paziti moramo, da nas tuji kupci ne bodo izigrali, kar bi pomenilo, da za količine hmelja v skladiščih ne bi dobili ničesar.
Mnogi opozarjajo, da bi se morali hmeljarji združevati. A kot kaže, vam to ne uspeva najbolje .
Poleg Janeza Oseta je na svetovnem hmeljarskem kongresu, ki je bil med 6. in 9. avgustom, odlikovanje za posebne dosežke na področju hmeljarstva v Sloveniji prejela tudi prof. dr. Branka Javornik z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nismo ravno povezani. Razdrobljeni smo na štirih straneh. Glavni povezovalni organ pa je Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Že dlje časa si želim, da bi bi bili hmeljarji eno, zato sem pred letom dni in pol napisal dvanajst točk združevanja. Prizadeval sem si, da bi slovenski hmeljarji dali vse količine hmelja na skupno listo in da bi mi, hmeljarji, določali po sortnem sestavu najnižjo odkupno ceno. Nepošteno je, da tisti, ki hmelj prodajajo, zaslužijo glavnino, proizvajalci pa prejmejo le drobtinice.
Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ustanovljeno leta 2004, ima danes 160 članov. Kako se spominjate njegovih začetkov? Zakaj sploh ideja, da bi ga ustanovili?
Leta 2002 sem prejel naziv hmeljarskega starešine, ki ima dvoletni mandat. Prvo leto izvaja promocijske naloge in drugo leto pomaga novemu starešinu. Na zaključni prireditvi mojega predhodnika Marjana Kupca sem predstavil 16 točk delovanja društva. Prav te so bile nato osnova za izdelavo društvenega statuta. Društvo sva nato ustanovila skupaj z Milanom Lesjakom, ki me je nasledil kot hmeljarski starešina. Lesjak je postal predsednik in jaz blagajnik, v vlogi katerega vztrajam še danes. Osnovne naloge društva so promocija slovenskega hmeljarstva, podpiranje interesov hmeljarjev in prenos tradicije hmeljarjenja na mlajši rod.
Ena izmed nalog društva je tudi razglasitev hmeljarskega starešine in princese. Za ta par ste leta 2002 prav vi napisali definicijo. Kako se glasi?
Leta 1981 so hmeljarsko princeso preimenovali v spremljevalko, s čimer se nisem mogel strinjati, saj ima dekle, ki spremlja starešino, v zgodbi slovenskega hmeljarskega praznovanja veliko vlogo. Ker je hmelj dvodomna rastlina,
ki je sestavljena iz moških in ženskih cvetov, prav iz slednjih pa nastane tudi kobula, ki je primerna za varjenje, je pomembno, da v paru govorimo o hmeljarski princesi in ne spremljevalki. Zapisal sem, da starešina predstavlja rastlino in princesa plod oziroma lepoto na hmeljevi rastlini.
Ste tudi eden tistih, ki zelo aktivno pro-movirajo slovenski hmelj v tujini. V sredini septembra se odpravljate v München na hmeljarski sejem.
V meki hmeljarstva, v Nemčiji, moramo dokazati, da so slovenske sorte hmelja primerljive z vsemi ostalimi ali celo boljše. Prav zaradi tega se bomo na največjem hmeljarskem sejmu v Münchnu predstavili med 16. in 20. septembrom skupaj s kmetijsko-goz-darsko zbornico, z inštitutom za hmeljarstvo in s Pivovarno Laško. Slovenskim sortam želimo povrniti nekdanje dobro ime. Promocija je namreč prvi korak k prodaji.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE

PETEK, 6. SEPTEMBER
ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivOvaritva 1 Ogled rojstne hiše Rista Savi na, TIC Žalec Jetdenje ponijev. Ribnik Vrbje
SOBOTA, 7. SEPTEMBER
Ogled rojstne hiše Rista Savi na, TIC Žalec
Predavanja v Ekomuzeju
Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO
1. srečanje veganov Slovenije, Bio park NIVO
Otroške delavnice injcidenjc ponijev, Ribnik Vrbje
Opazovanje ptic in voden ogled Ekološke učne poti.
Ribnik V/bje
NEDELJA, 8. SEPTEMBER
Sprehod po ekološki učni poti Ložnlca, Zg. Grušoulje EKO trinica in sejem, Ekomuzej Predavanja v Eltomuieju Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO □trojke delavnice in jezdenja ponijev. Ribnik vrbje Opazovanje ptic In voden ogled Ekološke uine poti, masaža rok s hmeljevim maslom. Fit camp, vadba,
MwÄVrbJe	www.zkst-zalec.si
TIC Žalec, Slandrow trg 2S, 2alee, tel. ?1Ü tM 34 EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstua Slovenije,
Cesta Žalskega labora 1, tel. 571 SO 21

30
INTERVJU
»Jokal sem pred Iglo«
»Ne vem, zakaj, najbrž so mi solze tekle od utrujenosti. Toda bil sem trmast in navkljub številnim žuljem sem
Tako svojo prvo izkušnjo z legendarnim ultramaratonom opisuje Ivan Žaberl	odkorakal do cilja.«
Ivan Žaberl: »Edini smo, ki smo preživeli stresna leta, ki niso naklonjena množičnim prireditvam.«
»Cilj je navdihovati čim večje število ljudi, jih prisiliti h gibanju. Smo pa pred leti ugotovili, da je zgornja meja tisoč udeležencev. Več jih ciljno prizorišče me more sprejeti.«
»Uspelo nam je zbrati maso ljudi, ki dela vsako prvo soboto v septembru. Ogromno energije se sprosti, vendar seveda še bolj pri tistih, ki tekmujejo.«
Pred kratkim je vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl obiskal Nemčijo in se srečal s tamkajšnjimi predstavniki Slovenije. Kar nekaj od njih, ki jih ni prepoznal, jih je dejalo: »Pa saj se poznamo z maratona ...« To ga je osupnilo.
Tedaj je, pravi, šele dojel celotno razsežnost ultramaratona od Celja do Logarske doline, ki bo naslednje leto praznoval svoj 30. rojstni dan. Ivan Žaberl je podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje.
Večkrat ste poudarili, da je za vse kriva vaša ljubezen do Logarske doline. Kdaj se je začela?
Že v otroških letih. Ko sem jo videl prvič, sem se zaljubil vanjo. Vselej, ko vstopim vanjo, začutim mir, pozabim na skrbi in težave ter se sprostim. Zato sem se takoj, ko sem izvedel, da so trije pohodniki leta 1985 prehodili pot od Celja do Logarske doline, začel razmišljati, da se bom tudi sam preizkusil na tej razdalji. Želja je tlela v meni nekaj let in zaradi zdravstvenih težav, ki so se začele pojavljati zaradi intenzivnega študija, sem leta 1988 nagovoril starejšega sina Boštjana in prijatelja Staneta Venigerja, ki sta se mi pridružila. Spomin je nepozaben.
V	pozitivnem smislu?
Ne. Nad svojim telesom sem izvajal nasilje. V bližini Igle sem sedel in jokal. Ne vem, zakaj, najbrž so mi solze tekle od utrujenosti. Toda bil sem trmast in navkljub številnim žuljem sem odkorakal do cilja. Naslednje leto mi to ni uspelo.
Kolikokrat pa vam je?
Do lani sem zbral petnajst ultramaratonov, nakar sem letos, ko sem dopolnil 60 let, opravil še šestnajstega. Trikrat smo tekli teden dni pred prireditvijo, da smo preverjali traso. Letos smo to opravili že maja.
Kdaj ste se začeli pridruževati celjskim organizatorjem?
V	švicarskem Bielu me je pionir celjskega pohoda Franc Smodiš na avtobusu pobaral, če sem pripravljen pomagati. Takrat sem obljubil, da bom to storil po svojih močeh. Že mesec dni kasneje me je takratni predsednik izvršnega sveta celjske občine prepričal, da sem pomagal pri organizaciji in od tedaj to redno počnem. Sprva smo bili pod okriljem Planinskega društva Celje, a kmalu smo ugotovili, da smo jim v breme in prijateljsko smo se razšli. Ustanovili smo Društvo pohodnikov in maratoncev Celje, ki še danes deluje. Pohod nas povezuje, postali smo prijatelji. Uspelo nam je zbrati maso ljudi, ki dela vsako prvo soboto v septembru. Ogromno energije se sprosti, vendar seveda še bolj pri tistih, ki tekmujejo.
Kasneje ste stokilometrsko znamko v Bielu premagali skoraj v takšnem času, kot pri prvem poskusu 75 kilometrov do Logarske doline. Brez trdega treninga vam to ne bi uspelo, kajne?
Prav gotovo. Prvič sem iz Celja krenil precej >turistično<. Prej sem se sicer povzpel na Triglav, toda to ni dovolj. Še dandanes pretečem najmanj dvakrat na teden po 10 kilometrov.
Predsednik društva ste bili do leta 2001, potem pa ste zamenjali vlogi s tedanjim podpredsednikom Odonom Simoničem.
Ko sem bil komandir Policijske postaje Celje, je še šlo, ko pa sem prevzel celjsko tožilstvo, sem ugotovil, da mi lahko očitajo nasprotje interesov. Pridobivanje sponzorjev in moje delovno mesto nista bila združljiva. Ostalo mi je zagotavljanje dovoljenj.
Pravite, da je skupek vseh potrebnih papirjev za izvedbo pravi elaborat. Za kaj gre?
Včasih se sprašujem, kako visoki bi bili stroški, če bi to počel nekdo, ki tega ni vešč. Vlog je ogromno, maratonska steza vodi preko desetih občin. Tu je vpletenih več ministrstev, pa
direkcija za ceste. Z lastniki je treba pridobiti soglasja za uporabo površin. Nastane elaborat. Gre za pravi podvig. S tem se ukvarjam že 22 let, zame so sicer stvari utečene. Marsikdo bi se v tem izgubil. Ali pa bi moral prepustiti stvari strokovnjakom in stroški bi bili visoki.
Kdaj so bile težave najhujše?
Pred 20. ultramaratonom. Bile so predvsem finančne narave. Moram izpostaviti tedanjo vlogo celjskega župana Bojana Šrota. Po njegovi zaslugi smo s preostalimi devetimi župani sklenili petletno pogodbo, ki smo jo kasneje tudi podaljšali. Občine so pomagale pri plačilu stroškov za policijo in za postavitev prometne signalizacije.
Boste naslednje leto, po 30. maratonu, spet sedli in krepko premislili, kako naprej?
V skoraj enaki sestavi organiziramo maraton že 22 let. Malce smo utrujeni. Edini smo, ki smo preživeli stresna leta, ki niso naklonjena množičnim prireditvam. Gospodarstvo šepa, država pa je bolj naklonjena drugačnim prireditvam. Nam je ne uspe prepričati, da je naša državnega pomena. Obenem se zavedamo, da je brez Slovenske vojske ne zmoremo izpeljati. Upam, da se nam bodo pridružili mlajši somišljeniki. Vse manj je tistih, ki so pripravljeni pomagati brezplačno. Nikoli nismo stremeli k dobičku. Če bi, bi bila zadeva kratkoročna.
Vaše društvo ima specifično vlogo, priznanja komisije za Bloudkove nagrade in plakete ali Športne zveze Celje se vas izogibajo.
Gojimo množične rekreativne prireditve. Cilj je navdihovati čim večje število ljudi, jih prisiliti h gibanju. Smo pa pred leti ugotovili, da je zgornja meja tisoč udeležencev. Več jih ciljno prizorišče me more sprejeti. Obenem nam od Ljubnega naprej preostane le cesta. Dolgoročno sta oba problema rešljiva. Zadnji pogovor z direktorjem podjetja Logarska, d. o. o., je bil zelo pozitiven, morda bodo v prihodnosti prevzeli organizacijo zaključka maratona.
Kakšna so vaša pričakovanja pred sobotnim štartom 29. ultramaratona od Celja do Logarske doline?
Zdaj poteka vse zelo umirjeno. Včasih smo se sestajali vsak dan, hiteli in urejali zadeve. Zadnja leta ni nestrpnosti, skrbi nas le ogromno število prijav. Tujcev bo veliko, vremenska napoved je ugodna. Ljudje me ustavljajo in sporočajo, da se vidimo v soboto. Spet bo pravi praznik. Moja želja je, da bi prireditev ostala še dolga leta. Udeleženci so zadovoljni. Marsikaj se da nadgraditi, zaenkrat dajemo vse od sebe. Prisotna je tudi improvizacija, z dobro voljo rešujemo vse.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
VSAK ČETRTEK

ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Največ informacij s Celjskega
t
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
www.radiocelje.com
Medijska pokrovitelja maratona Celje-Logarska dolina
AKCIJA
31
Navdušite nas s potopisom!
t&dniku
i
11111
lahkotno, vendar zam udno, večurne zamude avtobusov so prej pravilo kot izjema. Ravno zato sem se na krajših razdaljah raje posluževala taksijev, ki so številni kot na ulicah New Yorka, le cena je neprimerljivo nižja in dostopna.
si bila? V Gani?
tO pa naj to uganem?«
snoteri: neopredeljena pričakovanja, navzoč strah in ogromna
mikrobiologije. Ljubi pa tudi potovanja, kisoiaTimkotdfogj bita ko potuješ, večje je hrepenjenjeponovemrKtranjulatV^^ le poleteti. Višje letiš, večje možnosti, da ostaneš!«
oziroma natančneje Portugalci. Čeprav danes služi kot turistična atrakcija, je bila včasih zapor oziroma izhodna točka za čezatlatlantsko trgovanje s sužnji. V utrdbi je še danes mogoče začutiti vso grozoto suženjstva, ki se je izvajalo nad črnsko raso, zlasti v sobi »Brez povratka«. Podobna utrdba je tudi v bližniem r^np Pr^ctn
muzejev in celo palač. Sever se od juga razlikuje tudi po verski pripadnosti, ki je večinoma muslimanska, medt^ ko
pa JI
nudijo vodene tur? atrakcija pa so skrn z je izkazalo, tis p "•
Zmagala je avtorica potopisa o Gani
Potovalni kovček bo prejela Tanja Koštomaj, vodoodporno denarnico pa naš zvesti bralec Tone Motoh
upumisT
' fr
* v *
KOVČKI I DODATKI I TORBE I DENARNICE
Prijatelji Novega tednika ste nas pridno zasuli s kuponi in izbirali med petimi objavljenimi potopisi. Poleg zmagovalnega z naslovom Kje si bila? V Gani? ste bili navdušeni tudi nad preostalimi. S pomočjo bralcev, ki radi potujejo, smo vam pripravili klepet v angleškem vzdušju, približali ameriške kavbojce in Indijance, vas navdušili s pestro pokrajino Islandije in skupaj z vami zatrepetali ob agoniji v Slovenski smeri na Triglavu.
Za sodelovanje v naši novi pri Jelšah, Darja Arh Centrih
poletni akciji, ki se je zelo dobro prijela in jo bomo z veseljem ponovili tudi prihodnje poletje, se zahvaljujemo vsem avtoricam in avtorju petih objavljenih potopisov. Selekcijo uredništva so namreč »preživeli« Franci Horvat iz Celja, Maja Drča iz Tabora, Antonija Deučman iz Šmarja
iz Šmartnega ob Paki in Tanja Koštomaj iz Kozjega.
Kako ste se odločali?
Skrbno smo prebrali vse prispele kupone, predvsem v tistem delu, kjer ste zapisali »potopis mi je bil najbolj všeč, ker ...«. Kratka analiza
ključnih besed je pokazala, od kod izvira vaše navdušenje. Največ vas je prepričal pogum avtorice, da se je sama odpravila v tako oddaljeno afriško deželo. Na drugo vrsto se je uvrstil stil pisanja, saj vam je avtorica Gano približala z zanimivim, duhovitim, lepim, iskrivim in doživetim opisom. Mnoge je navdušil že izbor oddaljene države, nekateri pa imate radi Afriko prav zaradi njene drugačnosti. Kar nekaj bralk je bilo navdušenih tudi nad fotografijami, predvsem jim je bila všeč obleka, ki jo je Tanji sešila šivilja iz Gane.
Ob koncu ene od treh poletnih akcij Novega tednika se lepo zahvaljujemo za sodelovanje vsem sodelujočim piscem potopisov in seveda vsem, ki ste nam pridno pošiljali kupone in na koncu tudi izbrali zmagovalko.
Tokrat žreb,
naslednjič
obdaritev
Tajnica uredništva naše medijske hiše Tea Podpečan je imela srečno roko in je med prejetimi kuponi izžrebala Toneta Motoha, ki je sicer svoj glas namenil potopisu pot zaporedno številko 4, v katerem nam je Antonija Deučman pričarala lepote Islandije. In kot razlog za izbor je zapisal, da je to dežela, ki mu je všeč in jo bo morda kdaj obiskal. Nagradi - podeljuje ju trgovina Optimist, poslovni partner naše medijske hiše - bomo izbrancema podelili na sedežu uredništva. In kaj torej čaka Toneta Motoha in Tanjo Koštomaj? Tanja se bo prihodnjič lahko odpravila na pot s srednje velikim kovčkom, Tone pa bo svoje prihranke na poti lahko skrbno hranil v nepre-močljivi potovalni denarnici.
UREDNIŠTVO
Trgovina Optimist podeljuje nagrado avtorici najboljšega potopisa po izboru bralcev in izžrebanemu pošiljatelju enega od številnih kuponov. Tanja Koštomaj bo prejela srednje velik potovalni kovček, Tone Motoh pa nepremočljivo potovalno denarnico. Obema bomo nagrado predali osebno v uredništvu Novega tednika. Vabimo ju, da se oglasita v prostorih naše medijske hiše v Prešernovi 19 v Celju, in sicer v torek, 10. septembra, ob 10. uri.
V uredništvu Novega tednika smo pridno zbirali vaše kupone in Tea Podpečan je imela srečno roko, naš bralec Tone Motoh iz Gorice pri Slivnici pa se bo lahko v svet podal z nepremočljivo denarnico.
32
FOTOREPORTAŽA
»Vsako leto poskušamo tematsko zaokrožiti sklop kmečkih opravil, ki so bila pri nas najbolj znana. Ideja da idejo, zamisli pa s skupnimi močmi tudi uresničimo. Domačini se radi predstavijo, saj je Angelska nedelja ponos Planine, ob tej prireditvi nekaj sto obiskovalcev obišče naš kraj, kar se sicer ne zgodi vsak dan,« je povedal predsednik KS Planina pri Sevnici Rihard Stopinšek.
Kmečki vsakdan na Angelski nedelji
Obiskali smo eno najstarejših turističnih prireditev v občini Šentjur
Pred 37 leti je skupina zanesenjakov na Planini pri Sevnici, v kraju s 1.800 prebivalci, ustanovila turistično društvo, ki je ob tradicionalnem romanju k podružnični cerkvi sv. Križa na prvo nedeljo v septembru vsako leto pripravilo turistično prireditev Angelska nedelja.
Dogodek, ki velja za eno najstarejših tradicionalnih prireditev v občini, obiskovalce od blizu in daleč še danes privablja s povorko in prikazom starih kmečkih običajev. Zadnja leta so njegovo organizacijo prevzeli člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, ki letos obeležuje 120 let.
Na povorki skozi planinski trg so tokrat prikazali opravila, ki so jih ljudje nekoč opravljali ročno. Ob brnenju traktorjev in ob zvokih »fraj-tonarice« so vaščani na prikolicah in vozovih predstavili obračanje in grabljenje sena, spravilo sena na kozolec in spravilo lesa iz gozda. Obiskovalci so lahko občudovali tudi prve preproste naprave, ki so olajšale delo kmeta, in njihov postopen razvoj v napredno in danes nepogrešljivo kmetijsko mehanizacijo. Med slednjo je bila tudi sa-monakladalna prikolica za hlodovino, inovacija domačina Jožeta Zapuška. Paša za
oči so bili tudi delujoči staro-dobni traktorji, ki so bili izdelani pred več kot pol stoletja. Na repu povorke so planinski trg prevozili člani kolesarske sekcije kluba Večno mladi iz Šentjurja, katerega član Vili Selič se lahko pohvali z enim najstarejših koles v Evropi, ki nosi letnico 1889.
Domača društva so povabila še na ogled lovske, gobarske in čebelarske razstave, velika gneča je bila tudi pri krušni peči, kjer so gospodinje mesile testo in pekle pršjače ter komajda dohajale povpraševanje.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Pred industrijsko revolucijo so ročno opravljali tudi vsa dela v gozdu. Vaščani Planine so prikazali spravilo lesa s konjsko vprego iz gozda do nakladalnih zapornic. Na enem vozu si je bilo mogoče ogledati podiranje, razrez in pripravljanje lesa za zimo.
Pod vtisom rdečega petelina
So pa na Planini poleg Angelske nedelje, ki sodi pod okrilje prireditev Šentjursko poletje 2013, pred dnevi obeležili še en pomemben dogodek. Organizator prireditve PGD Planina pri Sevnici za varnost pred rdečim petelinom namreč skrbi že 120 let.
Za dolgoletno tradicijo, dobro organiziranost, njihovo tehnično in strokovno izpopolnjevanje, delo z mladimi in predvsem za aktivno vlogo v lokalni skupnosti je prejelo zlati znak štaba Civilne zaščite za zahodno Štajersko. Jubilejno prireditev na predzadnjo avgustovsko soboto je slavnostno začel mimohod gasilskih društev, nastopajoči so jo popestrili z utrinki iz preteklosti in prikazi starih gasilskih črpalk ter kronali s predajo ključev novega kombiniranega gasilskega vozila in s prevzemom nove motorne brizgalne.
Prvi kronološki zapis boja proti ognju na Planini pri Sevnici sega v leto 1843. Na določenih mestih na trgu so bile postavljene velike kadi z vodo, ki se jih je smelo uporabljati le v primeru požara. Prav tako je vsaka hiša morala vsako noč imeti čuvaja, ki je pazil, če bi kje zagorelo. Danes so intervencije gasilcev popolnoma drugačne, kot je povedal predsednik PGD Planina pri Sevnici Andraž Hladin, pa so imeli člani društva to poletje več dela kot s požari z organizacijo kar dveh velikih prireditev.
Spravilo sena na kozolce z vilami je zahtevalo veliko močnih mož in fantov. Kot je bilo mogoče slišati na Planini, se nikoli niso branili tudi družbe deklet, ki so ob končanem delu pogosto pristala na »seneni vzmetnici«.
Šest gospodinj je na Angelski nedelji krepko zavihalo rokave, saj so v dveh krušnih pečeh spekle okoli štiristo pršjač. Najbolj so v promet šle tiste, premazane z jajcem, s peteršiljem in z ocvirki. »Ker smo peke vajene, ne potrebujemo predpriprav. Je pa po pršjačah takšno povpraševanje, da jih nikoli ni dovolj in da najbolj zavzeti nanje čakajo kar dve uri, vse odkar testo zamesimo,« je povedala Marija Deželak.
Na Planini pri Sevnici deluje podjetje Tajfun, ki zaposluje veliko domačinov in pomaga pri razvoju kraja. Ustanovitelj podjetja Jože Špan je dobro poznal težave kmetov in ker jim je želel delo olajšati, je leta 1967 kot prvi izdelek razvil puhalnik za seno. Ta je s pomočjo vetra, ki ga proizvajajo vetrnice, seno hitro in preprosto spravil na senik in po zaslugi svoje moči najverjetneje pomagal pri izbiri imena podjetja.
SPODBUDNA ZGODBA
Kdo so letošnji občinski nagrajenci?
Občina Žalec bo občinski praznik, ki ga praznuje 6. septembra kot spomin na II. slovenski tabor, ki je bil ravno na ta dan pred 145 leti v Žalcu, obeležila s slavnostno sejo, ki bo jutri (v petek) ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Na njej bo med drugim podelila tudi občinska priznanja. Grbe bodo letos prejeli PGD Arja vas in PGD Gotovlje ob 110-letnici ustanovitve, Ivan Glušič iz Petrovč za dolgoletno aktivno delo v društvih in organih občine, Danica Jezo-všek Korent iz Žalca za dolgoletno delo
na razvojnih nalogah v občini in Eran Sa-dnik za zasluge pri razvoju mesta Žalca in za dolgoletno aktivno delo.
Plaketo bodo prejeli Franc Divjak iz Šempetra za prizadevanje pri razvoju kraja in aktivno delo v društvih, Jožef Jančič iz Griž za uspešno delo v krajevni skupnosti in društvih, Hainz Peter Janič iz Gotovelj za aktivno delo v krajevni skupnosti in projektih javne infrastrukture ter Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu za dosežke na glasbenem področju.
»Vedela sva, da bova morala v objekt vložiti veliko sredstev, vendar si nisva niti pod razno predstavljala, koliko bo stroškov že samo z odvozom smeti in s čiščenjem, kaj šele z vsem ostalim,« pripovedujeta zakonca Telebar, ki vseh stroškov, ki so nastali z obnovo še nista seštela, na prvi pogled pa niso nič nižji, kot jih je predstavljal nakup zgradbe.
nova vsebina žalske Korone
V prenovljenem poslovno-gostinskem objektu v središču Žalca poleg kavarne tudi drugi najemniki
Objekt v neposredni bližini žalske tržnice, širšemu krogu ljudi poznan kot Korona, je po nekaj letih propadanja ponovno zaživel. Nepremičnino, katera je v zadnjem času služila kot pribežališče narkomanov, je za nekaj več kot 70 tisoč evrov letos spomladi odkupil mlad par in tako zaključil žalostno zgodbo propadanja zgradbe, na katero veliko mladih Žalčanov vežejo lepi spomini.
V nekdanji gostinski lokal Korono, po katerem je zgradba neuradno dobila tudi ime, sta že kot najstnika rada zahajala tudi sedanja nova lastnika tako zgradbe kot prenovljene kavarne, podjetnika Maja in Danijel Telebar, ki sta stavbo s pomočjo staršev in sorodnikov odkupila letos marca ter jo nato popolnoma prenovila.
Zgradba je bila v zelo slabem stanju, saj so se v njej zadrževali odvisniki, ki so se vanjo naselili, potem ko je pred dvema letoma po propadu gradbenega podjetja v njej prenehal delovati samski dom. Za tem so v objektu brez vode in elektrike več let
prebivali narkomani. Najbolj problematični so bili zgornji prostori, v katerih je po pripovedovanju Danijela smrdelo po urinu, dimu in človeških iztrebkih. Ko je bila kakšna izmed sob polna smeti, so se namreč »bivši najemniki« prestavili kar v naslednji prostor, saj so jih imeli na razpolago več kot deset. Čiščenje je bilo še toliko bolj zahtevno, ker so bila tla povsem prekrita z iglami. Nova lastnika sta morala zaradi tega najeti kar ekipo Društva za pomoč in samopomoč Želva-Eureka, ki je odstranila vse narkoman-ske pripomočke. Žalčana sta celo preračunala, da bi lahko odvisniki z denarjem, ki so ga v teh dveh letih namenjali za mamila, objekt odkupili kar sami.
Kavarna, kot je nekoč že bila
Za ponovno oživitev je bilo tako potrebno kar nekaj poguma in vztrajnosti. »Mož je imel, odkar ga poznam, nešteto predlogov, s čim vse bi se rad ukvarjal. Kot ekonomistka sem vse njegove ideje vedno gledala le skozi številke in jih tako vedno prera-
čunavala, ali bi se izplačale ali ne,« razlaga Maja, ki so se ji odkup in prenova stavbe v neposredni bližini žalske tržnice ter odprtje kavarne v njej le zdele uresničljive ideje njenega moža, ki je sicer lastnik Avtovleke Celje.
Odprtje prenovljenega po-slovno-gostinskega objekta, v katerem so danes poleg obujene kavarne Korona še ostali najemniki, je bilo julija. Žalčana si želita, da bi zgradba kar se da hitro na novo zaživela. Prav zaradi tega sta se, kljub temu, da do sedaj nista imela izkušenj v gostinskih vodah, lotila odprtja kavarne, v kateri želita poleg klasičnega gostinskega dela ponuditi tudi družabnega. Načrtujeta namreč, da bosta vsaj nekajkrat mesečno organizirala akustične džez in blus koncerte, potopisna predavanja, večere stand up komedije in filmov. Poleg njunega gostinskega lokala so trenutno v pritličju objekta tudi frizerstvo, brusilnica nožev, darilni butik in trafika ter v prvem nadstropju 11 pisarn oziroma poslovnih prostorov, namenjenih za oddajo.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE
Žalčana Maja in Danijel Telebar sta se obnove zgradbe lotila pogumno, saj verjameta, da bo v njej spet tako živahno, kot je bilo v njunih najstniških letih.
Gostilna Privošnik je stara »furmanska« gostilna z več kot 130-le-tno tradicijo. Pri nas vam bosta stregli že četrta in peta generacija Privošnikov. Naša gostilna je znana predvsem po posebno naravno hlajenem pivu.
Prav tako smo znani po svojih sezonskih domačih kolinah, hišnem savinjskem želodcu, sočnem ocvrtem piščancu ter seveda okusu domačnosti v vseh naših jedeh.
Leta 2011 smo v uporabo dobili tudi blagovno znamko in znak »GOSTILNA SLOVENIJA«.
Gostilna Privošnik; Franc Privošnik s. p; Rimska cesta 1 50; 3311 Šempeter v Savinjski dolini; Telefon: 03
34
ŽALEC PRAZNUJE
Sejemsko vzdušje pod stoletnimi lipami
V Gotovljah ena najbolj prepoznavnih kmečkih tržnic v dolini - Gasilci z vodnimi curki zalili 110 let delovanja
Tržnica pod lipami je v teh letih zaslovela predvsem po zaslugi sproščenega in domačega vzdušja. Vsako prvo soboto v mescu jo obišče tudi do 350 ljudi.
Gotovlje so središče ene izmed desetih krajevnih skupnosti v občini Žalec. Gručasta vas s podružnično osnovno šolo, cerkvijo in gostilno je na jugu vpeta med spodnjesa-vinjske travnike in polja, medtem ko na severu krajevna skupnost z zaselkom Sveta Jedert sega do južnega roba Ložniškega gričevja. Če so bile Gotovlje lep čas poznane po hipodromu, so danes po eni izmed najbolj obiskanih kmečkih tržnic in zanimivemu praznovanju pusta, med ljubitelji zgodovine pa po graščini in drevoredu Plevna.
Utrip tega majhnega spo-dnjesavinjskega kraja skupaj ustvarjajo v prvi vrsti člani Turističnega društva Lipa in Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gotovlje, ki
je konec avgusta praznovalo 110 let delovanja. Dejavnosti tako prvih kot drugih se prepletajo in na ta način dajejo kraju podobo podeželske vasice, v kateri je še vedno
zaznati vrednote in navade, ki so bile nekoč, ko se je na podeželju večina ljudi še poznala med sabo, prisotne na vsakem koraku.
Na tržnico od blizu in daleč
Osrednji dogodek, ki v Gotovlje v zadnjem času privablja največ prebivalcev iz okoliških krajev kakor tudi iz drugih delov Slovenije, je kmečka tržnica pod stoletnimi lipami, ki jo Gotovlja-ni pripravljajo vsako prvo
Gotovlje so osrednje naselje v istoimenski krajevni skupnosti. V zadnjih letih, ko se Žalec čedalje bolj širi, pa postajajo tudi del njegovega predmestja.
soboto v mesecu že sedmo leto zapored. Na njej tudi do 30 razstavljavcev iz vse Slovenije prodaja najrazličnejše izdelke, v prvi vrsti pa gre za domače prehrambene dobrote. Tako lahko obiskovalci, ponavadi se jih med 8. in 12. uro med stojnicami sprehodi tudi do 350, izbirajo med domačimi pekovskimi, suhomesnatimi in mlečnimi izdelki kakor tudi vrtninami, sadikami, pletenimi izdelki, ozimnico in drugimi s podeželjem povezanimi predmeti. Organizacija tržnice pa ni edina aktivnost gotoveljske-ga turističnega društva, ki ga zadnji dve leti vodi Lidija Florjančič. Ena izmed večjih so tudi pustne maske, s katerimi sodelujejo tako na pustnem karnevalu na Vranskem kakor v Žalcu, na pustno nedeljo pa se sprehodijo po gotoveljskih ulicah in obiskujejo »lene« vaščane, ki jih pričakajo doma in pogostijo z različnimi dobrotami.
Ob praznovanju poskrbeli za gasilski vodomet
Veliko vlogo pri povezovanju krajanov imajo tudi gasilci. Razlog, da so letos še posebno aktivni, je 110-letni-ca delovanja PGD Gotovlje s predsednikom Edvardom Ku-glerjem na čelu. Obeležili so jo na prav edinstven način, ki ga v Savinjski dolini do sedaj še nismo videli. 110 gasilcev se je postavilo v krog in z vodnimi curki, ki so jih usmerili v središče, zalili letošnje slavje. Pri tem je sodelovalo 17 društev, 160 gasilcev z 12 motornimi brizgalnami. Sicer pa se lahko društvo pohvali s prenovljenim gasilskim domom, kar si je kot prednostni cilj zadalo že pred desetletjem. Nenazadnje jim je to le uspelo, kljub nekaterim težavam z ne povsem dodelano dokumentacijo, zaradi česar je izgradnja doma mirovala dve leti.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
S Plevno dobil telefon tudi Žalec
Ena izmed najbolj prepoznavnih kulturno-zgodovinskih točk v Krajevni skupnosti Galicija je graščina Plevna. Graščino, ki je danes bleda senca političnih odločitev v preteklosti, obdajajo ostanki parka z nekaterimi ohranjenimi eksotičnimi drevesnimi vrstami. Dovozno pot obdaja več sto metrov dolg drevored, ki je delno ohranjen in skupaj s parkom predstavlja del zavarovanega graščinskega kompleksa.
Še leta 1809 je na območju današnje graščine stala lesena hišica, ki jo je v 1. polovici 19. stoletja kupil Hausmann, takratni lastnik Novega Celja. Po njem je posest prišla v roke Italijana Prosoglia, ki je na zemljišču gojil murve. Med leti 1890 in 1923 je imela Plevno v lasti rodbina Beck, takrat pa je v njej živel tudi njen najvidnejši lastnik Max Wladimir baron pl. Beck, predsednik vlade avstrijskega cesarstva v letih 1906 in 1908. V tem času je graščina postala središče visoke družbe in državniškega življenja, saj so se v njej zbirali ministri, visoka aristokracija in diplomacija. Imela je neposredno telefonsko povezavo z Dunajem.
V graščini Plevna so na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bil njen lastnik predsednik vlade avstrijskega ce- Prav zato je hkrati s Plevno sarstva Max Wladimir baron pl. Beck, pripravljali zabave in srečanja za najvišje sloje takratne družbe. dobil telefon tudi Žalec.
Občina Žalec v drevoredu Plevna redno obnavlja poškodovana stara drevesa, ki sodijo v zavarovan graščinski kompleks.
ŽALEC PRAZNUJE
35
Manj denarja za obnove cest
Središče Žalca v novi preobleki naslednje leto - Izgradnja doma upokojencev še vedno čaka
Pomen Žalca se je v slovenskem prostoru močno okrepil po II. slovenskem taboru 6. septembra 1868. Kot trg je namreč prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti.
Žalec tudi danes ostaja pomembno upravno središče in osrednja spodnjesavinjska občina, v kateri v desetih krajevnih skupnostih skupaj živi nekaj več kot 21 tisoč prebivalcev. O dogajanju, projektih in nenazadnje nekaterih zapletih v občini Žalec smo se pred občinskim praznikom pogovarjali z županom Jankom Kosom.
Največji aktualni projekt v občini, ki ga obenem tudi krajani najbolj občutijo na lastni koži, je Obnova starega mestnega jedra Žalec. Kako daleč je in kdaj lahko pričakujemo, da bo mestno središče zasijalo v novi preobleki?
Vsaka gradnja je lahko moteča, a na srečo Žalčani in okoliško prebivalstvo to kar dobro sprejemajo. Izvajalec je začel prenavljati mestno jedro 10. junija. Prvi del prenove, ki naj bi ga izvajalec skladno z načrti zaključil 21. oktobra, je razdeljen na dva dela. V prvem delu je konec julija izvajalec že zaključil načrtovane posege. Zaključil je dela pod zemljo od Celjske ceste 4 do čokoladnega ateljeja, kjer je že položil grobi asfalt. Še prej je prenovil vodovod in zgradil kanalizacijo ter znižal teren cestišča. Trenutno prenavlja infrastrukturo v osrčju Šlandrovega trga. Najprej je začel izkopavati in delati na desni strani v smeri proti Šempetru, pred kratkim pa je začel delati še na levi polovici. Prenova naj bi se zaključila naslednje leto junija.
So se do sedaj pojavili kakšni zapleti?
Zapletov pri gradnji zaenkrat ni. Za krajši čas je bila upočasnjena le izgradnja. Menim, da je bil izvajalec zaposlen še na drugih gradbiščih, kar je tudi razlog, da se ni povsem držal predvidenih rokov. Občina je vztrajala, da ojača gradbene ekipe in da se drži sprejetega terminskega načrta izgradnje. Zaenkrat izgleda, da so naša opozorila zalegla. Občina je kot investitorka neizprosna. V primeru, da se izvajalec ne bi držal sprejetih obvez, bi odpovedala sklenjeno pogodbo. Mislim, da tako daleč zagotovo ne bo prišlo. V primeru, da bi prekinili tako veliko pogodbo, bi to pomenilo izgubo časa in podražitev projekta.
Občina Žalec si kot osrednja spodnjesavinj-ska občina že več let prizadeva zgraditi dom starejših občanov. Ker je v Spodnji Savinjski dolini po pravilniku ministrstva že dovolj postelj za starostnike na število prebivalstva, država na tem območju še vsaj nekaj časa ne bo podeljevala novih koncesij. Žalčani si tako prizadevate zgraditi dom, ki bo spadal pod okrilje Doma upokojencev Polzela, v katerem bodo na ta način zadostili novim standardom na področju domske oskrbe in tako rešili probleme z neustreznostjo namestitev. Kdaj ga lahko pričakujemo?
Občina Žalec ni nikoli pristala na logiko izsiljevanja gradbenih investitorjev, ki so predlagali, da bi zgradili dom, na kar bi se občina šele potegovala za koncesijo. Dom v Žalcu bosta tako gradila ministrstvo in Dom upokojencev Polzela, Občina Žalec bo prispevala le zemljišče in investitorja morda oprostila plačila komunalnega prispevka, saj gre za državno negospodarsko javno službo. Občina je do sedaj upoštevala vse smernice ministrstva. Sprejela je podrobni prostorski načrt in zemljišče komunalno opremila. Za projekte je v vseh teh letih namenila že več kot 100 tisoč evrov. Po najnovejših informacijah se je ministrstvo odločilo, da bo gradilo dom kot pilotni dom 4. generacije, ki ga bo financiralo iz ostanka evropskih finančnih sredstev. Občini sedaj ne preostane drugega, kot da čaka.
Karl Erjavec, ki je naklonjenost volivcev na nedavnih volitvah preverjal v Žalcu, je pred časom obljubil, da se bo zavzemal, da bodo dom začeli graditi čim prej. A kot kaže, iz tega ni nič ...
Občina Žalec je z ministrstva prejela pismo, v katerem navajajo, da bodo poskušali, da bi se prve aktivnosti pri izgradnji doma začele že letos, sicer pa naj bi dom zgradili v finančni perspektivi 2014-2020. Če da ministrstvo kaj nase, bi moral biti dom zgrajen najkasneje leta 2015.
Janko Kos vodi občino zadnja tri leta. Potem ko so pod njegovim vodstvom lani dokončali največji investicijo na področju šolstva v žalski občini - izgradnjo OŠ Griže, se v času njegovega mandata obeta tudi zaključek obnove žalskega mestnega središča.
V primeru, da ministrstvo letos ne začne pridobivati gradbenega dovoljenja in če doma ne začne graditi prihodnje leto, gre v tem primeru za nemoralno in nenačelno ravnanje zaposlenih na ministrstvu.
Je pa zato eden izmed uspešno zaključenih projektov mestna tržnica v središču Žalca, ki jo je občina uspešno obnovila. Je tržnica po vašem mnenju zaživela?
Je. Glede na to, da gre za mestno jedro, ki nima velikega ruralnega zaledja, je kupcev kar nekaj. Spodbudno je tudi to, da ponudniki izdelkov niso le iz naše občine, temveč iz vse Spodnje Savinjske doline. Še v poletnem času, ko je bilo zelo vroče, so bili na tržnici stalni prodajalci in kupci.
Še bolj bo zaživela, ko bodo najemnike dobili tudi trije leseni zabojniki na tržnici. Kdaj naj bi se to zgodilo?
Pričakujemo, da naj bi se to zgodilo v septembru. Ker do sedaj na razpisih občine za najemnike zabojnikov ni bilo zanimanja, bo občina z najresnejšimi ponudniki kar neposredno podpisala pogodbe za prodajo domačih izdelkov in za izvajanje gostinskih storitev. V sklopu gostinskega dela si občina želi, da bi ponudnik prodajal savinjsko vino in sokove ter pivo Kukec. Prav zaradi tega pa je verjetno težje dobiti najemnika, ki bi bil klasičen gostinec. Vsi namreč gledajo le na dobiček, občina pa si želi, da bi bila to tržnica z domačimi, avtohtonimi pridelki.
Letošnje poletje je dogajanje v občini Žalec zaznamovala tudi nejevolja nekaterih občanov zaradi visokih cen komunalnih priključkov. Prepričani so namreč bili, da so cene previsoke, zato jih niso želeli plačati. A kot kaže, so se strasti le umirile, saj je občina le znižala stroške priključitve na kanalizacijo. Kako ji je to uspelo?
Občina je morala najprej sprejeti občinski prostorski načrt in nov program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. To je storila na julijski seji, kar je bil pogoj, da smo znižali cene. V občinskem prostorskem načrtu smo spremenili približno 150 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva. V načrtu smo zagotovili veliko zapolnitev obstoječih zazidalnih območij, kar pomeni, da pride več stanovanjskih površin na kvadratni meter stavbnega zemljišča. Na dodaten pritisk smo zmanjšali tudi vrednost komunalne infrastrukture za 750 tisoč evrov, kar pomeni, da bodo občani plačali za približno 40 odstotkov nižjo ceno komunalnega prispevka. To velja za vso občino. Tudi tisti, ki so že prejeli odločbe, bodo sedaj prejeli nove, nadomestne z nižjo ceno.
Zakaj je občina to storila šele potem, ko so se občani v Petrovčah in Šempetru začeli pritoževati, in ne prej? Je občina podlegla izsiljevanju občanov?
Po izgradnji kanalizacije smo zavezancem za plačilo komunalnega prispevka posredovali
odločbe na osnovi veljavno sprejetega odloka iz leta 2009. Občani so izrazili nezadovoljstvo z višino komunalnega prispevka, zato smo prisluhnili njihovim utemeljitvam, da se je finančno stanje gospodinjstev v času recesije močno poslabšalo. Nismo pa pristali na nerazumna znižanja brez ustreznih izračunov in predhodno sprejetega občinskega prostorskega načrta. Hkrati smo povedali, da bo sedaj občina na ta način dobila manj denarja za izgradnjo cest, pločnikov, kanalizacije, vodovoda, kolesarskih stez ... Čas izgradnje komunalne infrastrukture
se bo podaljšal, saj občina ne bo imela finančnih sredstev. Občani se bodo morali s tem preprosto sprijazniti.
Občina Žalec ima 10 krajevnih skupnosti. Kako gledate na njihove pritiske po finančnih sredstvih?
Pritiski so do neke razumne meje povsem legitimni. Zmotijo me tisti, ki gredo čez rob in trdijo, da so kot občinski svetniki zastopniki svojega kraja, kar pa ni res. Če bi se vsak boril le za svoj kraj, potem bi se jaz samo za Ložnico. To ni pravi način dela. Svetniki namreč niso samo delegati krajev, od koder prihajajo, ampak morajo zastopati interese celotne občine. Če svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti ne prestopijo meje dobrega okusa, je prav in zaželeno, da so proaktivni. Kjer so predsedniki krajevnih skupnosti aktivni in razumevajoči, ogromno problemov rešimo že na ravni krajevne skupnosti. Spet drugi ravnajo tako, da nezadovoljne krajane neposredno pošljejo na občino in si mislijo, da naj župan oziroma občina rešuje probleme, ki spadajo na raven krajevne skupnosti.
Preteklo leto je tako kot na vseh drugih področjih tudi na občinskem najverjetneje zaznamovalo krčenje finančnih sredstev. Kako ste kljub temu zadovoljni in kaj so bili glavni poudarki?
Glede na razmere, ki vladajo v finančnem in ekonomskem okolju, je bilo leto za občino Žalec uspešno. Ponosen sem predvsem na naše občane, ki se trudijo in sodelujejo na različnih prireditvah ter na ta način žrtvujejo prosti čas. Tudi po krajevnih skupnosti, ki so podaljšana roka občine, so pridni in brez teh prizadevnih ljudi ne bi šlo. Ob občinskem prazniku se tako zahvaljujem občanom, ker so nas podpirali in verjeli v nas.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE
' Ki dajmo
0- 4
m
m
Ogrevanje na pelete, sekance in polena 2,4 do 300kW
www.kwb.si
Tel.: +386 3 839 30 80, E-pošta: info@kwb.si
Obiščite naš razstavni prostor i
na Vrečerjeva 14, 3310 Žalec
	PRILOGA		
vtSIv R	adecepr&zn		1
Premalo drobnega gospodarstva
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županjo Občine Radeče Rafaelo Pintarič
Občina Radeče bo letošnji občinski praznik, ki ga praznuje 8. septembra v spomin na izgnance, ki so se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove, proslavila s pestrim naborom prireditev. Ob tem bo osrednja pozornost veljala odprtju Turistično rekreacijskega centra Savus, ki bo nadgradil turistično ponudbo. Paradni konj slednje je zadnja leta predvsem splavarje-nje, ki je tej občini v severovzhodnem delu Posavskega hribovja nekoč dajalo kruh. V zadnjih letih pa je bila za preživetje Rade-čanov najpomembnejša tamkajšnja papirnica, katere stečaj še po dveh letih močno kroji razmere v občini.
Občina Radeče je postala samostojna 1. januarja 1995 in spada med manjše občine. Na 50 kvadratnih kilometrih se razprostirajo štiri krajevne skupnosti s 23 naselji, kjer živi približno 4.600 prebivalcev. »V letošnjem občinskem proračunu je 50 odstotkov denarja namenjenega investicijam, saj sta se nam zamaknila dva evropska projekta. To je kar velik zalogaj, glede na to, da se na vseh ravneh sredstva zmanjšujejo,« je ob začetku pogovora dejala županja, Rafaela Pintarič, ki je bila na čelo občine izvoljena v 1. krogu nadomestnih lokalnih volitev maja 2012.
Velik udarec za občino je bil stečaj podjetja Radeče Papir, ki je bilo največji delodajalec v občini. Kako se to odraža v socialni sliki v občini?
V občini občutimo velike finančne posledice tega stečaja. V dveh letih, odkar podjetje ne obratuje, se to pozna pri sredstvih in v socialni stiski ljudi. Povečuje se število prošenj na Rdečem križu in v Karitas. Občina poskuša na tak ali drugačen način pomagati obema organizacijama. Povečuje se tudi število prošenj za socialno pomoč in subvencionirane najemnine, hkrati pa so ljudje vse bolj zadolženi. Ljudje so na trenutke nezadovoljni, ampak še dokaj mirni in dostojanstveni.
Kateri so po propadu papirnice preostali gonilniki gospodarstva?
Problem v Radečah je, da nimamo veliko drobnega gospodarstva. Trideset let so Radeče papir in nekaj vzporednih manjših družb zaposlovale vse ljudi, drobno gospodarstvo pa ni imelo spodbude. V takem primeru, ki se je zgodil pri nas, je to velik problem. Gonilniki ostajajo podjetja Baron, Muflon, Kuverta, Ste-alum in manjši gostinci ter zasebniki, ki imajo
enega ali dva zaposlena ali so samozaposleni, pri tem pa se naše gospodarstvo že konča.
Bi po vašem mnenju vladni program pomoči lahko pripomogel k ponovnemu zagonu papirnice, glede na to, da se po ogledu tovarne dosedanji interesenti niso odločili za nakup?
Zakaj se potencialni investitorji niso odločili za nakup, je težko reči. V prvi polovici leta po stečaju, ko so si papirnico ogledali Francozi in Turki, stanje podjetja najbrž ni bilo slabo. Stečajni upravitelj je verjetno naredil napako, ko ni pustil, da bi se proizvodnja nadaljevala, kar bi bilo verjetno bolje za prodajo. Odločitev je lahko tudi špekulativna, nekdo kupuje, ker rabi tržišče, nekdo zato, ker želi ukiniti konkurenco, nekomu ni pogodu, ker papirnica nima urejene čistilne naprave in je problem ekologija. Nekdo verjetno čaka tudi prvo ali drugo dražbo ... V programu ukrepov je za potencialnega investitorja v Radeče Papir predviden poldrugi milijon v letošnjem in poldrugi milijon v prihodnjem letu. Denar bi pripomogel za lažji zagon papirnice, saj bi ob tem vlagatelj oziroma kupec potreboval takoj 100 do 120 ljudi, saj tako število zahteva sama narava dela v izmenah.
Letos razveseljujejo podatki o največjem vpisu otrok v podružnično šolo na Svibnem v zadnjih letih. Kaj pa sicer kažejo demografski podatki?
Demografska slika je za našo občino zelo slaba. Število ljudi vsako leto upada, priseljencev ni, kar je logična posledica tega, da ni industrije in delovnih mest, tudi cestne povezave niso ravno najboljše. Nekaj mladih ljudi ostaja doma, saj se zavedajo, da ima življenje na obrobju določene prednosti pred življenjem v mestu. Če bi bile povezave boljše, bi se verjetno tako odločilo še več ljudi, ki bi se na delo vozili drugam.
Pri kar nekaj projektih se vaša občina povezuje s sosednjimi občinami.
Glede na lego naše občine je povezovanje s posavskimi občinami za nas zelo pomembno. V občini Radeče leži prva elektrarna na Savi, Hidroelektrarna Vrhovo, ki je skupni imenovalec celotnih verig, ki so že zgrajene in ki še bodo. Sava kot potencial za energetiko in turizem je torej ena skupna točka. Tudi poti se iz naše kotline bolj odpirajo proti Posavju kot proti Celju. Blizu nam je tudi Zasavje, kjer je prav tako stična točka Sava. Imeli smo že veliko skupnih projektov in tudi v prihodnosti bo tako. Eden
»Jutri bomo namenu predali Turistično-rekreacijski center Savus, na evropska sredstva je vezana tudi čistilna naprava na Obrežju, ki naj bi začela poskusno obratovati oktobra ali novembra. Med večjimi projekti, ki so v načrtu za prihodnje leto, je energetska obnova osnovne šole, upam pa, da bi prihodnje leto lahko začeli graditi tržnico v sklopu projekta Posavska špaj-za, ki ga izvajamo skupaj s posavskimi občinami. Med večjimi projekti je tudi večnamenski prostor v Krajevni skupnosti Ja-gnjenica, katerega ureditev smo februarja prijavili na ukrep 322, vendar zanj še nismo prejeli nobenega odgovora,« je uresničene in še načrtovane naložbe povzela županja Občine Radeče Rafaela Pintarič.
Županja Občine Radeče Rafaela Pintarič
je tudi že prej omenjeni program ukrepov, ki jih je sprejela država.
V občini Radeče so štiri krajevne skupnosti. Kako skrbite, da se predvsem okoliške tri ne počutijo preveč odrinjene od središča?
Krajevne skupnosti imajo v naši občini veliko veljavo, saj najbolj poznajo potrebe in ideje ljudi. Njihovi načrti so tudi osnova za naš proračun. Vsako leto poskušamo v vsaki krajevni skupnosti uresničiti en tak projekt. Na Svibnem so poleg vsega ostalega pomembna predvsem vlaganja v podružnično osnovno šolo, v Vrhovem je veliko potreb na področju kulture in gasilstva, na Jagnjenici pa na področju infrastrukture in gasilstva. Pomembna je tudi dobro organizirana zimska služba, ki smo jo uredili na ta način, da komunala veliko sodeluje s krajevnimi skupnostmi, ki določijo, kje je čiščenje najbolj nujno. Prav je, da damo krajevnim skupnostim dodatna sredstva in da razpolagajo s svojim denarjem, saj vemo, da vsak denar oplemenitijo vsaj enkrat.
TINA VENGUST, foto: TimE
Slavnostna seja Občine Radeče s podelitvijo občinskega priznanja, ki ga letos prejme Aleš Breznikar, bo 6. septembra v Domu kulture Radeče. Na ta dan se bodo začeli tudi tradicionalni dnevi splavar-jenja.
SPODBUDNA ZGODBA
Med steklom in aluminijem
Način gradnje, ki ga narekujeta sodobna arhitektura in zelena tehnologija
Simon Mlakar je že kot šolar rad obiskoval steklarsko delavnico svojega očeta, ki jo je ta ustanovil leta 1987. Iz majhne obrti z dvema zaposlenima je zraslo podjetje Stealum, katerega vodenje je oče sinu predal leta 1996. Družinsko podjetje, ki danes daje delo 15 zaposlenim, izdeluje in montira ALU-stavbno pohištvo. V času, ko so razmere na področju gradbeništva v Sloveniji nehvaležne, Stealum vse več priložnosti išče v tujini.
Podjetje Stealum izdeluje in vgrajuje okna, vrata, zimske vrtove, vetrolove, notranje predelne stene, ograje in steklene, pločevinaste ter laminatne fasade. Med kupci so bila v preteklih letih na prvem mestu gradbena pod-
jetja, težave v tej panogi pa se v zadnjem času odražajo tudi pri poslovanju podjetja. Kot je povedal direktor podjetja Simon Mlakar, so se krizi vse do lanskega leta uspešno zoperstavljali, pri letošnjem poslovanju pa se poznajo slabe cene iz preteklih let in stečaj nekaterih gradbenih podjetij. Zaradi oteženih razmer v domovini se je podjetje osredotočilo na tuje trge, kot sta Avstrija in Nemčija, prihodnje leto pa bo trg razširilo še na Švico. »Poslovanje s tujino prinaša nekaj posebnosti, kot ssta drug jezik in spoznavanje drugih ljudi ter kulture. Nemci so na primer zelo zahtevni kupci, zato mora naše podjetje ohranjati kakovost. Težavnejša sta prevoz in logistika ob montaži stavbne opreme čez mejo,« je dejal Mlakar, ki si prizadeva svoje-
Simon Mlakar v proizvodni hali, ki se razprostira na 1.600 kvadratnih metrih in v delavnici.
RADEČE PRAZNUJEJO
37
»Najpomembneje pri tekmovanjih je, da ne glede na sektor, v katerem loviš, ugotoviš, kje plavajo velike ribe. Ko riba prime vabo, je treba biti hiter, če nisi osredotočen, lahko ulov tudi izgubiš,« je ribičinja Južnoafriše republike poučila sotekmovalke.
Ribiška družina Radeče je lani praznovala 55 let. V svojih najboljših časih je imela več kot 200 članov, zdaj pa se število giblje okoli 130. Predsednik Branko Zelič je vesel, da četrtino članstva predstavlja mlada generacija, ki jo za ribištvo navdušujejo s tekmovanji in z različnimi drugimi dejavnostmi, kot je na primer vzreja rib v lastni ribogojnici.
Ženske lovijo s palicami, katerih dolžina ne sme presegati 11,5 metra. Oprema zahteva veliko vzdrževanja, prav tako tudi denarja, saj je tekmovalni ribolov glede stroškov primerljiv z golfom. Pri rezultatu šteje največji ulov, ni pa dovoljeno loviti rakov in zaščitenih vrst rib.
Mreže so polnile kot za šalo
Bogat ulov je navdušil 108 tekmovalk iz 18 držav
Življenje v občini Radeče zaznamuje Sava, katere tok so v preteklosti s pridom uporabljali za prevoz s splavi, v zadnjem času pa je reka vse bolj privlačna tudi za turizem in šport. Ker je na njeni dolgi poti kar nekaj jezov in hidroelektrarn, akumulacijsko jezero pa je tudi pri mestu Radeče, je ribiški klub zgradil eno lepših tekmovalnih tras v Evropi. Tokrat sta prelepo naravno okolje in bogat ulov navdušila udeleženke svetovnega prvenstva v ribolovu za članice.
Ribolovna trasa ob reki Savi v Radečah sodi med najdaljše in najlepše v Evropi, zato ne preseneča, da so na njej organizirali številna velika tekmovanja. Leta 2004 je
bilo tam svetovno prvenstvo za invalide, ki je kot eno prvih takih tekmovanj v svetu postavilo prve standarde v smislu dostopnosti gibalno oviranim osebam. Leta 2008 so ribiške palice ob nabrežju Save postavili udeleženci evropskega članskega prvenstva in lani udeleženci svetovnega mladinskega prvenstva. Po besedah predsednika Ribiške družine Radeče Branka Zeliča so ekipe navdušene nad čistim okoljem, prijaznimi domačini in dobro organizacijo, kar je opazila tudi mednarodna zveza športnega ribolova, ki je radeško ribiško družino ob lanskem evropskem prvenstvu imenovala kot najboljšo promotorko ribiške tekmovalne dejavnosti v svetu.
Ko trnek ne miruje ...
Za razliko od tekmovanj, kjer ribiči v celem dnevu le nekajkrat potegnejo za ribiško palico, trnek ob Savi ne miruje, kar je izkusilo tudi 108 udeleženk letošnjega svetovnega prvenstva. Kljub obratovanju Hidroelektrarne Vrhovo, zaradi katerega Sava niha, je raven reke v času tekmovanj stabilna. Ribiška družina vanjo vlaga tudi ribe iz lastne ribogojnice, nekaj pa jih ob poplavah proti Radečam priplava iz celjskega konca. Med najpogostejšimi vrstami rib so mrena, krap, rdečeoka, platnica in som, v manjši meri pa tudi postrvi. Ribičem pa, kot je dejal Zelič, godi tudi naravna kulisa prizorišča. »Drevje in grmovje odstranjujemo le toliko, kot
je najnujneje, drugače pa raje še kaj dodatno posadimo. To ribiči cenijo, družbo jim delajo race, labodi, ki se jih ne bojijo in pridejo celo v njihovo bližino.« Prihodnje leto bo Ribiška družina Radeče v začetku junija gostila najvišjo raven tekmovanja v ribolovu s plovcem. To je klubsko prvenstvo, ki se ga bo udeležilo več kot 30 ekip iz vsega sveta.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Prvakinje 20. svetovnega prvenstva v ribolovu za članice so postale Angležinje, drugo mesto je zasedla ekipa Hrvaške in tretje ekipa Italije. Slovenska ekipa se je uvrstila na 13. mesto.
»Najbolj pomembno je, da vsako ribo potegneš iz vode. V teh dneh mi je veliko rib potrgalo vrvico, med težjim ulovom pa je bila mrena, težka približno dva kilograma,« je povedala Tina Pikl, ki je tudi državna prvakinja med mladinkami.
»Največja težava pri poslovanju z grabinci je, da ni predplačil. Roki plačil so vedno nad 60 dni, ti pa se glede na mesečne razmere podaljšajo tudi do 100 ali 150 dni. To pomeni veliko denarja, ki ga imamo v soudeležbi, zaradi česar smo zelo ranljivi pri izdatkih. Denar sicer je v obtoku, nimamo pa ga na razpolago v podjetju.«
služi za potrebe izdelave in delne montaže
mu podjetju utreti še več poti do posameznih naročnikov.
Mladost se pozna pri razvoju
Podjetje, v katerega je vpeta vsa družina, zaposljuje 15 ljudi, ki se jim po potrebi pridruži še zunanja ekipa 20 strokovno usposobljenih monterjev. Mlakar pri vodenju kolektiva nadaljuje očetovo tradicijo in poskuša za dobro delovno vzdušje med zaposlenimi skrbeti z vsako-
dnevnimi jutranjimi pogovori. S sodelavci poklepeta o njihovem napredku in nadaljnjih zadolžitvah. Ekipa, ki je zadolžena za projektiranje, je mlada, kar se po besedah Mlakarja pozna pri razvoju lastnih izdelkov. Pomembno vlogo pri proizvodnji ALU-stavbnega pohištva imajo stroji, vodeni s pomočjo CNC-tehnologije, ki omogoča hitro prilagajanje individualnim izdelkom ali serijski proizvodnji in kratke roke izdelave ter dobave.
Prihodnost v eko gradnji
Zakaj se ljudje namesto za klasično gradnjo odločajo za gradnjo z ALU-stavbnim pohištvom? Po besedah sogovornika tak način gradnje narekujeta moderna arhitektura in zelena tehnologija z nizkimi emisijami za okolje. »Potrošniki bi radi čim več prihranili pri energiji, blizu jim je eko način življenja. Steklo je material, ki ga pri gradnji uporabaljmo že vrsto
let in je prijazen za vzdrževanje, pri aluminijastem stavbnem pohištvu pa so vsi profili prašno barvani in jih čistimo tako kot avto, preprosto jih operemo.« Enaki izdelki, ki so izdelani iz lesa ali plastike, se glede trajnosti in trdnosti ne morejo kosati z njimi, kot pojasnjuje Mlakar.
Podjetje, ki je med drugim poskrbelo za sodobno preobleko celjske osrednje knji-
žnice in Knežjega dvorca in je imelo letos poleti v domovini veliko naročil, povezanih z javnimi razpisi za energetske obnove zgradb, se želi v prihodnje še bolj usmeriti v eko način gradnje. Število redno zaposlenih se letos ne bo povečalo, bo pa temu po besedah Mlakarja morda bolj naklonjeno prihodnje leto.
TINA VENGUST Foto: TimE
»Kljub dokaj neugodnim prometnim povezavam nismo v našem podjetju nikoli razmišljali, da bi tovarno selili na točke, bliže avtocesti, saj zaposleni večinoma prihajajo iz Radeč. Za prevoz svojih izdelkov poskrbimo z lastnim prevozom, za večje količine pa prevoz najamemo.«
Občinski praznik Podčetrtka bodo praznovali jutri, 6. septembra, ko bo slavnostna seja občinskega sveta. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, bo za delo v turizmu prejela Fanika Šket iz Svete Eme, ki je dolgo vodila gospodarsko interesno združenje Turizem Podčetrtek. Priznanji občine bosta prejeli Dragica Gobec iz Cmereške Gorce (za delo v društvih) in turistična kmetija Štraus Kramer iz Virštanja, denarno nagrado so namenili Društvu za ohranjanje starih običajev Lastnič.
V prestolnici
%Nekateri trto sekajo, drugi nasade širijo lv III - Kaj bo iz Banovine?
Virštanj. Ali tudi vi ob tem imenu najprej pomislite na vino? Razgled na virštanj-ske vinograde je res veličasten. »Za to lepoto se skriva trdo delo virštanjskih ljudi. Veliko jih je, ki obdelujejo vinograde ljubiteljsko, vendar se moramo zavedati, da to ni samo konjiček. Gre predvsem za trdo delo,« je spomnil med obiskom vinogradniškega Virštanja predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Srečko Jug.
V krajevni skupnosti, ki je vključena v občino Podčetrtek, pa tudi izven nje je seveda veliko vinogradnikov z odličnimi vini. Tudi različnih priznanj zanje ne zmanjka, čeprav ima virštanjsko vinogradništvo tudi žalostno plat. Veliko manjših vinogradnikov je namreč vinograde zaradi preslabega zaslužka preprosto posekalo. Drugi so v vinogradništvu našli poslovni izziv in odprli vinogradniške turistične kmetije ter vinotoče. Tako
so v virštanjskih goricah danes turistične domačije Štraus Kramer, kjer so imeli celo slovensko vinsko princeso, Stiploškov Jožetov grič, Volav-škova kmetija Pri Škorcu, Vel-bana gorca knjižnega avtorja Slavka Topliška ... »Veseli me, da nekateri površine nasadov povečujejo. Ti za nadaljevanje virštanjske vinske tradicije zagotovo predstavljajo upanje,« dodaja Jug.
Vse manj kmetij
Krajevna skupnost Virštanj je iz leta v leto manj kmetijska, kmetij je vse manj. Takšnih kmetij, na katerih bi mladi videli prihodnost in ostali doma, danes ni veliko. »Največkrat se mora zaposliti vsaj eden od zakoncev ali celo oba. V številnih primerih takšno kmetijo vzame v najem večji kmetovalec,« opaža usodo malih kmetij predsednik KS Srečko Jug. Tudi sam ne živi od kmetovanja. Vsak delavnik potuje v trideset ki-
lometrov oddaljen Rogatec, kjer je zaposlen v Gorenjevi tovarni. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva, nato je opravil še magisterij iz ekotehnologije.
Na manjših kmetijah v Virštanju danes ni več mogoče preživeti, zato je nekaj domačinov našlo rešitev v podjetništvu. V njem so našli kruh zase in za svoje družine, posamezniki zaposlujejo celo druge krajane. Od teh smo v Novem tedniku že predstavili podjetje Konfekcija Marja, ki mu je uspelo preživeti dve za slovenske tekstilce izjemno težki desetletji. V družinskem podjetju Marijane Plevnik šivajo lahko konfekcijo in spodnje perilo, podjetje posluje vseh dvajset let pozitivno in to z isto desetino šivilj, ki prejemajo plače nadan izplačila. »Menim, da je znanja dovolj, treba je zbrati pogum in stopiti na pot,« spodbuja bodoče podjetnike predsednik krajevne skupnosti.
H
V It'k
DOMAČIJA HALER
Olimje 6,3254 Podčetrtek T: +386 (0)3812 1200
I: www.haler-sp.si E: info@haler-sp.si
■ i
Lokacija:
3 km od Term OJimia, 1 km pred samostanom Olimje.
Ponudba:
imajo lastno pivovarno, v-kateri varijo svetlo in temno pivo Haler. Pivo je naravno, brez dodanih konzervansov.. Za skupine možen ogled pivovarne z ' degustacijo.
Aktivnosti:
piknik prostor, kolesarjenje, sprehodi, igrišče.
V	restavraciji vam nudijo poleg ostale ponudbe tudi hišne specialitete; pečeno kračo, ploščo Haler, golaž Haler, pivski zrezek, pice iz krušne peči, dnevna kosila...
Za skupine imajo pripravljeneposebne menUje po ugodnih cenah ■	.
V	apartmajskem kompleksu imajo sobe in apartmaje, ki so delno klimatizirani, opremljeni s kopalnico, WC, hladilnikom in TV. Ena soba je prilagojena za potrebe invalidov.



Konkurenčni gasilci
Na območju krajevne skupnosti imajo letos dve večji naložbi, gradnjo kolesarske steze Sela-Virštanj in prenovo ceste Sela-Verače, ki bo širša. S kolesarsko stezo bo kraj turistično pomembnejši, v teh dneh ob njej sanirajo večji plaz. Ta je kriv celo tega, da imajo v krajevni skupnosti kar dve gasilski društvi. Zaradi plazu, ki je ogrožal star gasilski dom v Selah, je bilo treba zgraditi novega, vendar so se pojavila nesoglasja o novi lokaciji. V vasi Sela so ga želeli ohraniti »doma«, v Virštanju so ga želeli preseliti v svojo vas, saj tam vidijo središče krajevne skupnosti. Po nesoglasjih je del članov iz 80 let starega gasilskega društva Sela-Verače-Virštanj izstopil in ustanovil leta 2001 novo gasilsko društvo Virštanj, ki je še brez koncesije. V Selah imajo danes nov gasilski dom, v Virštanju so zgradili gasilski prizidek doma krajanov.
V krajevni skupnosti Virštanj nimajo samo navdušenih in prizadevnih gasilcev, treba je omeniti vsaj še turistično kulturno društvo pod vodstvom Olge Amon, ki skrbi za različne prireditve. Za različne aktivnosti poskrbi športno društvo, veliko mladih se zbira na virštanjskem športnem igrišču. V Virštanju je prav tako sedež Konjenice Virštanj-Obsotelje, ki deluje tudi na območju občin Bistrica ob Sotli in Kozje. Konjenica, ki jo od letos vodi mlada Ana Markelj, seveda bistveno presega okvir Virštanja.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Banovina, najbolj znana virštanjska stavba. Po njenem pročelju se vije stara vinska trta.
Letos gradijo kolesarsko stezo Sela-Virštanj, ob kateri v teh dneh sanirajo plaz. Plaz je med drugim ogrožal star gasilski dom v Selah (na sliki) in sprl gasilce.
V Virštanju je še marsikaj, kar opozarja, da smo v prestolnici šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša. Od vinsko turistične ceste do tega, da je v Virštanju sedež Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko. Društvo povezuje vinogradnike iz večjega dela južnega Kozjanskega. Najpomembnejši pomnik starodavne vinogradniške in vinarske tradicije je starinska stavba Banovine z viteško vinsko kletjo, kjer naj bi hranili vino že celjski grofje. To stavbo, ki danes bolj kot ne sameva, naj bi v prihodnje namenili turizmu. Načrte pripravljajo v sodelovanju med občino, vinogradniškim društvom in šmarsko kmetijsko zadrugo, ki je lastnica stavbe. Vinogradnikom je pred nekaj leti že uspelo rešiti zapuščeno staro vinsko trto, ki se vije po pročelju Banovine. »Stoletja tri med vami jaz živim, bol in radost z rodom virštanjskim delim!« piše na spominski plošči, ki jo je društvo postavilo ob rešeni starodavni trti.
PODČETRTEK PRAZNUJE
39
Predsednik KS Virštanj mag. Srečko Jug
Pogled na virštanjske gorice. Trte je tudi letos poškodovala toča.
SPODBUDNA ZGODBA
Prvi človek družinskega podjetja Gaal Albin Leskovšek s sinom Andrejem. Danes si v podjetju med drugim pomagajo s trinajstimi različnimi tovornjaki, z enajstimi različnimi bagri in s sedmimi različnimi valjarji.
Rast ni bila prenagljena
Gaal je danes največje gradbeno podjetje južnega Obsotelja
Pri Leskovškovih v Selah pri Virštanju so od nekdaj pametno gospodarili. Že v starih časih, ko je bila zasebna lastnina omejena, so imeli veliko kmetijo z okoli štiridesetimi glavami živine, danes je na tej domačiji uspešno, družinsko gradbeno podjetje Gaal. Pohvali se lahko s 35-letno tradicijo je na trgu, uspešno pa je tudi v teh za gradbenike težkih časih.
Ko so imeli na Leskovško-vi kmetiji v Selah še veliko živine, je domači sin Albin Leskovšek začel delati v prevozniški dejavnosti. Imel je svoj tovornjak in z njim po-
močnih gradbenih družb, kot sta bili Ingrad in Gradis. V osemdesetih letih je začel kupovati prve gradbene stroje, med njimi rovokopač, buldožer in valjar, za tem je
cest, sanacijo plazov in z gradnjo mostov.
Družinsko podjetje
Družinsko podjetje Gaal je danes največje gradbeno podjetje v južnem Obsotelju, med dvajsetimi zaposlenimi so trije inženirji. Podjetje je vsa leta preudarno vlagalo v nakup opreme, danes si med drugim pomaga s trinajstimi različnimi tovornjaki, z enajstimi različnimi bagri in s sedmimi različnimi valjarji. »Uspešnost podjetja pripisujem njegovi umirjeni rasti, saj ni bila prenagljena,« odgovarja direktor Albin Leskovšek. »Rast prav tako pripisujemo dobrim referencam, kar je pomembno pri pridobivanju projektov,« dodaja sin Andrej Leskovšek. Sin je danes prokurist podjetja Gaal, drugi človek podjetja, v njem se je zaposlil leta 2006, ko je na gradbeni fakulteti postal diplomirani inženir prometa. Trenutno končuje magisterij iz gradbeništva, v domačem podjetju se največ
magal na gradbiščih nekoč zaposlil prve sodelavce. Nato
je sodeloval na gradbiščih z različnimi drugimi gradbenimi podjetji, prvi velik Le-skovškov samostojni projekt je bila sanacija plazov na državni cesti čez Prevorje. Za izvajanje zahtevnih projektov so morali takrat zaposliti diplomiranega gradbenega inženirja.
Temu so sledila različna druga dela. Med najzahtevnejšimi projekti je bila prestavitev kamnite ročno klesane zložbe v Radljah pri Dravi, kar pet metrov visokega zaščitenega spomenika. Zaradi globokega temeljenja je bila zahtevna sanacija velikega plazu Ključice nad Kozjem, ponosni so prav tako na novo kamnito betonsko zložbo ob glavni cesti v Imenem, na opravljeno rekonstrukcijo ceste Podčetrtek-Olimje in še na kaj. Podjetje se ukvarja z nizkimi gradnjami, med njimi predvsem s prenovami
ukvarja s komercialnimi posli in pomaga pri vodenju gradbišč. V družinskem podjetju dela prav tako sestra Eva, ki opravlja pisarniško delo, brat Gregor končuje študij gradbeništva in računa, da se bo zaposlil doma.
Podjetje Gaal dela veliko za občine in državo. Letos je končalo gradnjo kolesarske steze pri Šmarju pri Jelšah, trenutno jo končujejo v Vir-štanju, asfaltirali so cesto Lesično-Planina, končujejo dela na cesti Buče-Kozje, v Slovenskih goricah začenjajo obnovo ene od cest skupaj z novo kolesarsko stezo ... Razmere na trgu so težke, konkurenca je huda, kar nekaj gradbenih podjetij je propadlo. Vse to zahteva veliko truda za obstoj podjetja in njegovo nadaljnjo rast. Vizija podjetja? Trenutno se po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo odpirajo nove možnosti na hrvaškem trgu.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Kakovostno in vrhunsko vino ZGP Štajerska Slovenija / Šmarje-Virštanj
c^ižocbvirv
Crjiruy mm
Kjer je
dobro doma
Posebej za vas smo k vrhunskim vinom Emino obudili kulinarično zakladnico naših prednikov, da ne bi ostala pozabljena v času. V osrčju Kozjanskega smo zbrali gastronomske regionalne posebnosti, katere v skladu z vašimi željami vsakokrat pripravimo iz najbolj kakovostnih sestavin domačih pridelovalcev.
Rezervirajte si čas za dobro že danes:
info@emino.si • 051 647 715 • www.emino.si

Pro)At dabo ÖMndn HU (n EvnyAi farmski AW
Minister za zdravje opozarja:
"Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!"
40
PODČETRTEK PRAZNUJE / PODLISTEK
Kakšen je utrip Podčetrtka?
Intervju z županom Petrom Misjo - Oktobra velike prireditve
«ur-.
i	JJ
Župan Podčetrtka Peter Misja
Turizem in obmejna lega sta to, kar najbolj označuje občino Podčetrtek. Naloga občine je, da poskrbi za dobre pogoje tako za svoje občane kot za številne goste, ki jo obiskujejo. Za prve zato, da se iz odmaknjene občine ne bi odseljevali, za druge zato, da bi prihajali v čim večjem številu in prispevali k njenemu razvoju. O vsem tem smo se pogovarjali z županom Petrom Misjo.
Kako na splošno ocenjujete delovanje občine od lanskega občinskega praznika?
Kot zelo uspešno. V tem letu smo postorili marsikaj, občina je postala še bolj prepoznavna turistična destinacija. Novih pridobitev je veliko, od lani smo uredili kanalizacijski sistem v Imenem in Pristavi, prav tako smo uredili veliko cest.
Za Podčetrtek je pomembna gradnja enote šmarskega upokojenskega doma.
Načrte zanj smo pripravili že pred letom in pol. Zdaj čakamo na to, da pogodbo podpišejo še na ministrstvu za delo. Mislim, da bo ta kmalu podpisana in bo dom zgrajen prihodnje leto.
V Podčetrtku, na območju železniškega postajališča, je bila načrtovana tik pred začetkom gospodarske krize gradnja več bivalnih objektov, ki naj bi jih zgradila za trg družba GIC Gradnje. Gradnja se, kot kaže, še ne bo začela kmalu.
GIC Gradnje so občini plačale vse pristojbine. Verjamem, da se bo kmalu začela gradnja treh objektov.
Naselje Podčetrtek kandidira letos na tekmovanju Entente Florale za najbolj urejeno vas v Evropi. Kakšen vtis ste dobili ob obisku ocenjevalne komisije, kdaj bodo znani rezultati?
Smo med redkimi občinami, ki smo tudi izrazito turistično območje. Na dan nas obišče od dva do tri tisoč ljudi. Opazil sem, da je bila ko-
misija z videnim zelo zadovoljna. Rezultati bodo znani 27. septembra, objavljeni bodo v Belgiji.
Med največjimi težavami v občini je stanje gradu Podčetrtek, ki še vedno ni obnovljen. Dosedanji večinski lastnik Zečevic, ki dolga leta ni vlagal, je umrl. Kaj pričakujete od prihodnosti, saj je grad v takšnem stanju sicer lepo urejenemu kraju v sramoto?
Strinjam se. Moram opozoriti, da ima grad velike možnosti, pojavljajo se resni interesenti, ki bi ga lahko kupili.
Od lanskega občinskega praznika je novo to, da je sosednja Hrvaška od letošnjega poletja v Evropski uniji. Kakšna so vaša pričakovanja od obmejne lege, kakšne možnosti vidite v tem, koliko s hrvaško stranjo že sodelujete?
Z njo, kot je že znano, sodelujemo zelo dobro. Pomembno je, da za nas meja tu nikoli ni obstajala. Sodelovali smo pri več evropskih projektih, tudi na hrvaški strani so pridobili projekt ureditve stare šole. Od sodelovanja
največ pričakujemo pri načrtovani gradnji obmejne vonarske ceste in kolesarske steze, ob Vonarskem jezeru. Seveda bo Vonarsko jezero, tako vsaj upam, glavni projekt štirih občin, to je Rogaške Slatine, Huma na Sotli, Zagorskih sel in Podčetrtka.
Od lanskega občinskega praznika je novost vključitev Podčetrtka v medobčinski inšpektorat z Rogaško Slatino in Rogatcem. Kako ste zadovoljni z delom inšpektorata in redarstva?
Prvi vtisi so dobri, čeprav veliko dela še ni opravljenega. V naslednjih tednih bo prednostna ureditev plačila turistične takse, zanjo ugotavljamo, da jo nekateri ne plačujejo redno.
Za občino je zelo pomembno sodelovanje z družbo Terme Olimia, kjer se že od nekdaj ne zapirajo med štiri stene. Od tega ima korist širše okolje. Kako ocenjujete sodelovanje občine s to družbo?
Naša občina zelo dobro sodeluje z vsemi turističnimi destinacijami in tudi s celotnim okoljem. Terme Olimia je največji gospodarski subjekt v občini in tudi največji zaposlovalec. Občina z njim dobro sodeluje, saj od njega dobi tudi največ od celotne turistične takse.
Kako na občino gledate z vidika predsednika Turistične zveze Slovenije?
Ta dolžnost prinaša Podčetrtku veliko, predvsem v promocijskem smislu. Ker sem tudi predsednik odbora za turizem pri skupnosti občin, sodelujem pri pripravi različnih strateških dokumentov, ki so za turizem pomembni. Vesel sem, da bodo letos oktobra najpomembnejše turistične prireditve v Podčetrtku, med njimi jubilejni Gostinsko-turistični zbor, Dnevi slovenskega turizma in zaključna prireditev ocenjevanja Moja dežela - lepa in gostoljubna.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Kako so kuhale gospodinje
na Celjskem (18) Glavne jedi
Pojem glavna jed je bil v prvi polovici 20. stoletja na celjskem območju še zelo relativen. Namreč, glavna jed je bila pri bajtarjih lahko slivov močnik, pri premožnem kmetu pa kuhana govedina ali pečena kokoš. Pri nekaterih celjskih meščanih je bil glavni del obroka praviloma že sestavljen iz več vrst jedi; vse je bilo namreč odvisno od socialnega statusa družine.
Pogostokrat pa se je dogajalo, da so družine velikih kmetov jedle dosti bolje kot nižji sloji meščanov. To velja vsaj za meso kot sestavino dnevnega jedilnika. Večina takratnega podeželskega prebivalstva je imela pri glavnem dnevnem obroku, to je južini, predvsem brezmesne, močnate ali zelenjavne jedi in le v nedeljo je bilo sestavni del glavnega obroka tudi meso. Veliki kmetje so se gibali nad tem povprečjem,
saj so meso jedli tudi dvakrat tedensko. Pomen mlečne prehrane je bil velik, saj je domači sir pogosto nadomeščal živalske beljakovine, surovo maslo pa so topili in ga uporabljali za zabelo, če je primanjkovalo drugih maščob.
Mnogokrat je družina svojo glavno in edino jed (zelje, žgance, krompir in kakšne brezmesne omake) pojedla iz skupne sklede, okoli katere je gospodinja položila žlice za vse člane družine. Podobna procedura se je ponovila pri večerji, le da je bil sestavni del obroka pogosto samo krompir v različnih oblikah. Pojem glavna jed je torej pri nižjih slojih pomenil večinoma tudi edino jed.
Število jedi
Število jedi pri glavnem obroku se je s socialnim statusom družine večalo. Tako so v višjih slojih mestnega prebivalstva servirali tudi
po več glavnih jedi z obvezno juho ali predjedjo na začetku in poobedkom na koncu. Sloji prebivalcev med obema premoženjskima eks-tremoma - premožnostjo in revščino - so imeli navadno po eno glavno jed s prilogo in prikuho ali brez nje ter juho na začetku. Poobedek ni bil nujen del obreda. Na podeželju je bil vzorec jedilnika pogosto v veljavi le ob nedeljah, ko je bilo na mizi meso in z njim tudi goveja juha z rezanci ali kaka druga mesna juha.
Ob praznikih in posebnih priložnostih je bila na mizi tudi sladica.
Brezmesne jedi
Pečena kaša: Skuhamo gosto mlečno kašo, ji dodamo sol, sladkor, malo smetane, lahko tudi jajce. Polovico kaše vlijemo v namazan pekač, jo potrosimo z nari-banimi jabolki, sladkorjem in cimetom. Nato jabolka
pokrijemo z drugo polovico kaše in v pečici spečemo. (Fani Štrajher, Jeronim)
Medeni štruklji: Zamesi-mo testo za štruklje iz pol kg
moke, 3 jajc in malo mleka ter ga razvaljamo za nožev rob na debelo. Namažemo ga z nadevom iz 2 jajc, 100 g medu, 1 dl mletih orehov, 20 g skute in smetane. Zvijemo ga v daljši štrukelj in zavijemo v prt, v katerem ga v rahlo osoljenem kropu skuhamo. Kuhanega narežemo, zabelimo s praženimi drobtinami in zraven ponudimo kompot iz suhega sadja. (Turistični krožek, OŠ Gornji Grad)
Servirna posoda za klobase
Mesne jedi
Žlinkrofi: Naredimo testo iz 30 dag moke, 2 jajc in malo mleka tako, da bo mehkejše kot za rezance. Pustimo ga malo počivati in ga nato razrežemo na kvadrate 10 x 10 cm. Nanje damo nadev v obliki kroglic. Robove testa zavijemo navznoter in jih pritisnemo, da nastane vdolbi-nica. Žlikrofe kuhamo 10-15 minut v slanem kropu. Kuhane zabelimo s prepraženimi drobtinicami, zraven pa ponudimo krompirjevo solato, čežano ali kislo zelje. Nadev: pol kg kuhane zmlete suhe svinjine, 1 kg starega kruha, 6 jajc, peteršilj, 1 žlica sesekljane čebule, 2 žlici masti, malo mleka. Druga varianta nadeva: tri četrt kg suhih hrušk (zmletih na mesoreznici), 10 dag masla, 10 dag drob-tin, sladkor, cimet, smetana. (Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu)
Paprikaš - »paprika hendl«: Mast v kozici razbelimo in damo in damo vanjo nekaj šalotke, jo zarumenimo, potem dodamo piščanca in dušimo. Nato zmes zalijemo z juho ali vodo, posujemo s papriko in z moko. Ko je jed že skoraj kuhana, jo polijemo s smetano in pustimo, da se v smetani še malo duši. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
BRALCI POROČEVALCI
41
Planinske poti vabijo
Vzdrževalci planinskih poti vzhodnega in srednjega dela Slovenije so se zbrali na licenčnem usposabljanju v planinskem domu na Menini planini.
Prisotnih je bilo 56 mar-kacistov. Usposabljanja so se udeležili tudi inštruktorji Maksimiljan Kotnik, Zdravko Bodlaj, Stanko Ga-šparič, Jaka Kotnik in zdravnica Lona Heber. Obnovili so znanja varstva pri delu markacista na terenu, prve pomoči in reševanja ponesrečencev, urejanja poti in markiranja. Preizkusili so vse možne načine vrvnega varovanja markacistov in uporabo vseh vozlov za varno delo na zahtevnem ali zelo zahtevnem terenu. Tudi odstranjevanje in žaganje
podrtega drevja je včasih potrebno, zato mora markacist tudi obvladati delo z motorno žago in je bilo o tem delu veliko povedanega. Delo markacistov zajema tudi čiščenje, označevanje, nadela-vo, izdelavo raznih napisov in smernih tabel, varovalnih ograj, stopnic, jeklenic ... Vsako leto je treba prehoditi in pregledati vse društvene planinske poti, pozorni morajo biti, da so na vseh vrhovih opremljene omarice z žigi in vpisnimi knjigami. S sečnjami po gozdovih se tudi podirajo drevesa s planinskimi označbami in jih je treba nadomestit. Nekaj poškodb je upravičenih, nekaj pa tudi namernih, da potem planinci iščejo pravo pot ali zaidejo.
Delo markacistov je zahtevno in odgovorno, toda prostovoljno. Vse stroške pokrivajo društva, pri katerih se dela izvajajo. Pripravljajo nove planinske karte, za kar morajo markacisti vsak na svojem terenu poskrbeti za točen opis poti in s točnim
vrisom v zemljevide po območjih. Snemajo tudi z GPS-aparati in podatke prenašajo preko računalnikov v centralni register v Ljubljano.
Naj vas bela pika in rdeči krog varno vodita po planinah naokrog.
IVAN STRAŽE
Slovenski markacisti delujejo v 168 planinskih društvih, ki imajo odseke za planinske poti in so skrbniki 1.531 planinskih poti v skupni dolžini 8.240 kilometrov. Te poti trenutno oskrbuje 841 registriranih in usposobljenih markacistov. Vse planinske poti so označene z zaščiteno Kna-felčevo markacijo, registrirane in oštevilčene ter vnesene v register planinskih poti Planinske zveze Slovenije.
Starotrški dan lepo uspel
Sprevod skozi Stari trg - tudi s konji in starodobniki
Velenje letos doživlja pravi preporod v številu najrazličnejših prireditev in dogodkov, ki so bili doslej dobro obiskani. V krajevni skupnosti Staro Velenje so pripravili dvodnevno prireditev.
Prvi dan sta župan Velenja Bojan Kontič in predsednik krajevne skupnosti Andrej Kozlevčar izrazila zadovoljstvo zaradi pridobitev v krajevni skupnosti.
Še bolj veselo je bilo v soboto, ko so pripravili med drugim nastop devetih pev-
cev in skupin v slogu Velenje ima talent. Nastopil je tudi orkester Veterani univerze za tretje življenjsko obdobje. V obeh večerih je zapela domača pevka Fanika German. Če omenimo še, da je bil v programu tudi TV-poštar Lepko, je bil smeh zagotovljen.
Člani sveta krajevne skupnosti so strnili vse sile in prireditev pripravili zares vzorno. K sodelovanju so pritegnili več donatorjev. Oba večera je bilo poskrbljeno tudi za brezplačno zakusko.
Prvi večer so hrano pripeljali iz okrepčevalnice Mladost, drugi večer pa srnin golaž iz Kolodvorske restavracije.
Ime Velenja in gradu se sicer omenja že pred 750 leti. Ponosni so, da imajo pod gradom lepo urejeno Vilo Bianco in da so v krajevni skupnosti televizija, radijska postaja, bencinska črpalka, muzej mineralov, več trgovinic in še več gostinskih lokalov ter hotel in nenazadnje tudi policija ter cerkev.
HINKO JERČIČ
Tekmovanje starejših gasilcev
V soboto, 24. avgusta, je bilo 5. pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije za starejše gasilke in gasilce. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip starejših gasilk in 26 ekip starejših gasilcev iz celotne Slovenije. Našo gasilsko zvezo so zastopale starejše gasilke PGD Vojnik in starejši gasilci iz PGD Socka, PGD Frankolovo, PGD Dobrna, PGD Nova Cerkev in PGD Vojnik.
Na začetku sta prisotne pozdravila podžupan Občine Voj-nik Branko Petre in poveljnik
Gasilske zveze Vojnik-Dobrna Ivan Jezernik.
Med starejšimi gasilkami so 3. mesto osvojile gasilke PGD Gaberke, 2. mesto Lopata in 1. mesto Polje. Pri starejših gasilcih so 3. mesto osvojili gasilci PGD Šešče, 2. mesto Gerečja vas in 1. mesto Ponova vas.
Hkrati je bilo tudi tekmovanje starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Vojnik-Do-brna, kjer je sodelovalo pet ekip. Med starejšimi gasilkami so nastopile samo starejše gasilke PGD Vojnik, ostale štiri ekipe so sestavljali starejši gasilci, in sicer so osvojili sledeče rezultate: 4. mesto PGD
Frankolovo, 3. mesto Nova Cerkev, 2. mesto Dobrna in 1. mesto Vojnik.
Prehodni pokal sta dobili ekipa starejših gasilk PGD Polje in ekipa starejših gasilcev PGD Ponova vas. Iz rok častnega poveljnika Avgusta Čerenaka sta priznanji za najstarejšo gasilko in najstarejšega gasilca prejela Marija Do-beršek iz PGD Prevalje in Jure Klanšek iz PGD Trnovlje.
Zaključno prireditev je vodil član PGD Vojnik Toni Carter, ki je vsem udeležencem na koncu zaželel varno pot domov.
RK
Gasilci PGD Lokrovec-Dobrova so presenetili svojega člana Janka Turnška (desno).
Presenečenje ob 60-
Gasilci PGD Lokrovec-Dobrova smo pripravili presenečenje svojemu članu, namestniku predsednika Janku Turnšku ob njegovem jubileju - šestdesetletnici.
V večernih urah 12. avgusta smo se pred gasilskim domom zbrali člani in številni gostje iz sosednjih društev ter pobratenih društev DVD Gojanec pri Varaždinu in PGD Jarenina. Sprevod s slavolokom, ki ga je nosila desetina gasilcev v delovnih uniformah pod poveljstvom predsednika Pavla Ster-meckega, in civilisti je krenil proti domu Janka Turnška. Pridružili so se župan Bojan Šrot, župnik Srečko Hren, predstavniki GZC, številni prijatelji, sorodniki, vaščani. Gasilci pod vodstvom poveljnika društva Borisa Zoriniča so pripravili presenečenje
s 60 vodnimi curki. Vaja je bila izvedena na visoki ravni in je slavljencu izvabila solze v oči.
Vsa slovesnost je uspela po zaslugi dobrega sodelovanja vseh voditeljev, dopolnjevanja in prijaznosti vseh sodelujočih, nastopa pihalnega orkestra Strmec-Vojnik, pevcev - gasilskih veteranov - in vseh zbranih.
Janko Turnšek je več kot polovico svojega življenja opravljal vodstvene funkcije v domačem gasilskem društvu, vsem okoli sebe je vlival zaupanje in jim dajal pogum. Ta njegova lastnost je tlakovala njegovo pot na pomembne položaje v gasilski zvezi.
Prijetno druženje se je nadaljevalo na sla-vljenčevem domu.
JOŽE POČIVAVŠEK
42
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
Letos na morju
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je letos že deveto leto zapored organiziralo 5-dnevni tabor za otroke in mladino do 18. leta z namenom aktivnega preživljanja počitnic, medge-neracijskega sodelovanja, druženja in dopolnitve ter pridobitve znanja gasilskih veščin.
V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in menjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj mivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili ikiPočitniške doqodiv
dosežkih zase vam zani-
Vsako leto izberejo kraj v Sloveniji, kjer si ogledajo tudi znamenitosti, največ
pozornosti glede različnih	predstavili, kako vadijo in se
dejavnosti pa namenijo	pripravljajo, da bodo nekoč
željam mladine. Letos so	tudi sami pomagali drugim.
izbrali center šolskih in	Da v PGD Polzela delajo
obšolskih dejavnosti v Fie-	v pravi smeri, dokazuje to,
si. Obiskali so Piran, igrali	da se v tabor vključi vsako
družabne igre, odbojko,	leto vse več otrok in mladine
košarko, plavali z masko	različnih starosti.
in s plavutkami, na obisku	Ker je vse povezano s
pri njih so bili udeleženci	stroški, se organizatorji, čla-
iz sosednjega tabora Pacug,	ni PGD Polzela, trudijo, da
ki so jim najmlajši gasilci	dosegajo maksimalno rav-
notežje med stroški in aktivnostmi, ki jih omogočijo mladini. S svojimi prispevki, ki jih bodo porabili izključno mladina vam bodo iskreno za namene tabora, pa lahko hvaležni za vsako pomoč in pomagate gasilskemu dru- vas pozdravljajo z gasilskim štvu pri financiranju tabora pozdravom - Na pomoč! tudi vi. Člani PGD Polzela in	TANJA BELINA

Na vrtu ni počitnic
Osnovna šola Mihe Pintar-ja Toleda iz Velenja je bila v letu 2013 glavna koordina-torka projekta Ura za Zemljo. V sklopu projekta smo v letošnjem letu s pomočjo učencev, učiteljev, staršev in donatorjev začeli urejati šolski atrij. V svoj program smo vključili tudi ekološki vrt z željo, da bi otroci dobili stik z zemljo, s semeni in z življenjem. Težava mlade generacije je, da izgublja stik z okoljem, zato si želimo, da bi šli otroci večkrat iz virtual-nega v naravni svet.
Naš šolski vrt deluje kot velika učilnica v naravi pod mentorstvom učiteljice Jožice Ramšak. Vrt pomeni nov začetek pouka v naravi in je tudi za učence in učitelje velika odgovornost.
Skupina učencev in učiteljic je bila pridna tudi med počitnicami. V juliju smo obrali in zluščili grah. Na gredo, kjer je bil grah, smo posadili
Teden dni v naravi in ob športu
nizek fižol. Pobirali smo tudi kumarice in jih do konca julija vložili kar 33 kozarcev. Žal nam je ponagajala tudi suša, zato smo gredice morali tudi redno zalivati.
V petek, 23. avgusta, pa smo se ponovno zbrali v večjem številu, saj je bilo treba pobrati precej pridelka. Luščili smo fižol, kopali
krompir, pulili česen, čebulo, čebulček in rdečo peso, treba pa je bilo tudi zaliti cvetlične in zeliščne grede. Vložili smo tudi 42 kozarcev rdeče pese. V septembru bomo pospravili še korenje in peteršilj, iz katerega bomo naredili vegeto, vložili bomo nizek fižol, ki smo ga sadili poleti. Imamo pa tudi veliko okrasnih buč, ki bodo krasile naše učilnice.
Vso pridelano in vloženo zelenjavo bomo prodali na sejmu, ki ga bomo organizirali jeseni. Denar bomo dali v šolski sklad.
Naš ekološki vrt in ureditev atrijev bosta tudi v prihodnje del našega načrta. Zdaj smo postavili osnovni koncept, ki ga v prihodnje želimo nadgrajevati skupaj z učenci, učitelji in s starši. Že v jesenskih mesecih načrtujemo še več delovnih akcij, s katerimi želimo urediti tudi ostale šolske atrije in postaviti igrala za najmlajše.
JOŽICA APŠNER
JOŽICA RAMŠAK
V zadnjem tednu šolskih počitnic, ko je peklenska vročina odhajajočega poletja popustila, je Agencija za šport Gibitus iz Celja organizirala poletno športno šolo. Tedenski tabor je bil namenjen vsem otrokom, ki so preostanek počitnic želeli preživeti v spodbudnem, gibalno aktivnem okolju.
Rdeča nit poletne športne šole je bil razvoj gibalnih in razvojnih sposobnosti udeleženih otrok. Otroci so bili nastanjeni v idiličnem okolju, v neposredni bližini Šmartin-skega jezera. To je omogočalo, da so po zajtrku šli na daljši pohod ali vodeno tekaško vadbo. Dnevno so se nato srečevali z novimi športnimi aktivnostmi ter pridobivali nova in nadgrajevali že obstoječa znanja iz posameznih športnih panog. Otroci so se udeležili šole golfa, preživeli
dan v Thermani Laško, kjer so se pod vodstvom strokovnega kadra seznanili z različnimi plavalnimi tehnikami, uživali v dinamični šoli rolanja itn.
Organizatorji niso pozabili na pomen občega izobraževanja mladih nadobudnežev. Prvi dan so se pod strokovnim vodstvom lovca seznanili z bogato lokalno floro in favno, spoznali pravilen pristop do divjih živali, pravila obnašanja v gozdu ter morebitne nevarnosti. V naslednjih dneh so se spoznali z delovanjem policistov Policijske postaje Celje. Policisti so v izčrpni predstavitvi opisali delo prometnih policistov na policijskem motorju ali v vozilih za prevoz pridržanih oseb. Posebno pozornost otrok sta bili deležni dve psički iz specializiranega oddelka policijskih psov za odkrivanje drog in eksplozivnih teles.
Otroci so se izjemno razveselili prihoda gasilcev iz PGD Ostrožno. S pomočjo interventnega vozila sta otrokom na zanimiv in poučen način pokazala sredstva, ki jih za gašenje in posredovanje uporabljajo gasilci. Zagotovo pa bo otrokom v trajnem spominu ostalo simulirano gašenje z gasilsko cevjo, v katerem se je preizkusil prav vsak. Čas med pestrimi dnevnimi aktivnostmi so si otroci krajšali z igrami brez meja, umetniškimi delavnicami, poslikavami obrazov itd.
Poletna športna šola Gibi-tus bo po zagotovilih razposajenih malčkov v njihovem spominu ostala kot pozitivna gibalna in izobraževalna izkušnja. Organizatorji pa zagotavljajo, da tovrstni dogodek nikakor ni bil osamljen primer dobre pedagoške prakse, saj se že aktivno pripravljajo na izvedbo novih športnih šol.
JJ
Otroci so se srečali tudi s policisti in spoznali njihovo delo.
ŠTIRINOŽCI
43
Zdravilen dotik mehke dlake
Prostovoljci s psi obiskujejo domove starejših na Celjskem - V Sloveniji ta dejavnost preslabo urejena?
Včasih je za lepši dan dovolj že to, da pobožate psa ali mačko, četudi nista vaša. Takšni stiki z živalmi pa so lahko zelo koristni zlasti za starejše in otroke z različnimi težavami. Dotik mehke dlake deluje pomirjujoče, znižuje raven krvnega tlaka in srčnega utripa, sprošča mišice in zmanjša porabo protibo-lečinskih zdravil. Živali lahko vplivajo tudi tako, da ljudje postanejo bolj družabni, starejšim se izboljšata spomin in psihofizično stanje ter poveča motivacija za aktivnost. Toda v Sloveniji je nudenje pomoči ljudem s pomočjo živali, razen hipoterapije, zakonsko neurejeno, zato so se pojavili predlogi, da se področje ustrezno uredi.
Ne z zakonom niti s pravilniki ni opredeljeno, kdo
»Svojo dejavnost bi lahko opravljali vsak dan, toliko je želja. To pa ni mogoče, ker je to preveč naporno za psa, poleg tega imamo prostovoljci službe. Večinoma delamo s skupino desetih oseb. Idealno bi bilo, če bi imeli pol ure časa za delo z eno osebo, kar pa ni vedno možno.«
sme to dejavnost izvajati. Prav tako ni določeno zahtevano izobraževanje za vse vpletene v tem procesu. Vsaka prostovoljska organizacija sama postavlja svoje standarde in strokovne kriterije, sta v svoji poslanski pobudi ugotovila Andreja Črnak Meglič in Samo Bevk in predlagala spremembe.
V tujino na seminar
Ali je to res posebna ovira za prostovoljno delo lastnikov psov in njihovih živali, smo preverili v sekciji Kosmati smrčki v okviru ŠKD Celeia. Skupina prostovoljcev, ki jih vodi Melani Skornšek, s svojimi psi obiskuje domove za starejše na Celjskem in oskrbovancem krajša urice, jim polepša dopoldneve in pomaga pri premagovanju težav. Podobno velja za obiske v osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami na Glaziji.
Zamisel se je porodila članici društva Maji Štraus, ko jo je pred več kot desetimi leti k aktivnostim v domu upokojencev v Velenju povabil kinolog Tone Kugonič. Kar je videla, jo je navdušilo, in kolegice v društvu je prepričala, da so začele izvajati podobne aktivnosti. Na začetku je šlo zgolj za predstavitev pasme in trikov, ni bilo stikov psa z ljudmi, pač pa bolj nastop. Ker so naletele na pozitiven odnos, so želele še več, na višji ravni. Ker tovrstnih znanj v Sloveniji niso mogle pridobiti, se je Melani Skornšek odločila za seminar v sklopu veterinarske fakultete na Dunaju, po katerem je pridobila licenco za terapije s psom. Poleg nje jo ima še ena njihova članica. Znanje zdaj prenašate na
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 12. septembra do 18. ure.
5. CE
6. PE
7. SO
8. NE
9. PO
10. TO
11. SR
43
re.
plod
plod do 8. ure, od 9. ure korenina korenina
korenina do 17. ure korenina do 15. ure cvet list
Za nove kandidate, ki bodo s terapevtskimi obiski razveseljevali varovance domov in otroke v šoli na Glaziji, so po vrsti predavanj pripravili še konkretne vaje na vadbišču v Škofji vasi. Z njimi so se psi navajali na različne predmete, kot sta invalidski voziček in palica, na neobičajne zvoke, na delo v skupini ... Levo spredaj Maja Štraus.
Za aktivnosti je primeren vsak pes, ki ga vodnik lahko vodi. Psi v nobenem primeru ne smejo biti agresivni, stik z ljudmi jim mora biti v veselje. Pri terapevtskih psih so zahteve še višje, zaželeni so predvsem taki, ki so zelo tolerantni, ki jih ne zmoti vsak premikajoči predmet ...
druge in prav v času našega obiska so usposabljali novo skupino prostovoljcev.
Kontrola da, toda ...
Kako Skornškova komentira pobudo poslancev? Priznava, da posebne kontrole dejavnosti res ni, organizacij, ki se s tem ukvarjajo, pa je v Sloveniji kar nekaj. Vodnik mora vedeti, česa je pes sposoben in tudi delovni terapevt, ki jih povabi k sodelovanju, mora biti seznanjen s tem, kaj takšno druženje pomeni za oskrbovance.
Bi bilo lažje, če bi bile stvari normativno urejene? »Marsikdo, ki nima licence, pa dobro dela, bi se mu zgodila krivica, če dejavnosti ne bi mogel več opravljati. Problem bi bil lahko tudi ta, da bi preozko zastavili pogoje, kdo lahko to dela, kakšne lastnosti mora imeti pes ... Starost psa na primer ne bi smela biti omejitev,« opozarja Skornškova, saj izkušnje v svetu kažejo, da so lahko tudi starejši psi izvrstni terapevti.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Deset parov se v društvu ukvarja s to dejavnostjo in Skornškova pravi, da so vselej odlično sprejeti. Domove obiščejo enkrat mesečno, ponavadi dopoldne, kar pomeni, da prostovoljci za to dajo svoj dopust, pa tudi stroške za psa sami krijejo. Društvo dobi nekaj denarja iz vsakoletnega razpisa Mestne občine Celje za društva, ki se ukvarjajo s starostniki.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
Aktivnosti in terapije
Skornškova opozarja, da je treba ločiti med aktivnostmi in terapijo. Prve so samo srečanja z nekaj dejavnostmi, za katera niso potrebne posebne priprave. Pri tem ne spremljajo dogajanja, ne delajo individualno. Pri terapijah pa se prej pripravijo na določene cilje: pri starejših gre na primer za spominske vaje za demenco, pri težavah z motoriko za vaje gibanja ... »Zastavimo si cilj s strokovno osebo v domu in pripravimo primerne vaje ter spremljamo, kaj se dogaja, kakšni so dosežki, katere stvari prinesejo zaželen učinek.«
Melani Skornšek, vodja skupine Kosmati smrčki v ŠKD Celeia
»Nekateri lastniki psov sami pokažejo zanimanje za terapevtsko delo, drugim namignemo, da imajo primernega psa za to. Morata pa imeti oba rada stike z ljudmi.«
44
ZA ZDRAVJE
Jutranji sprehod do tržnice po svežo zelenjavo. Zakon! (Foto: GrupA)
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010 je med drugim pokazala, da sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, pet odstotkov mladostnikov po njej nikoli ne posega. Sadje in zelenjavo pogosteje uživajo dekleta in mlajši mladostniki, tisti, ki izhajajo iz družin z boljšim socialnim statusom ter tisti z boljšim šolskim uspehom. Raziskava je tudi pokazala, da otroci in mladostniki za-užijejo manjše število obrokov od priporočenega in da se ne prehranjujejo redno. Čeprav je v letu 2010 redno zajtrkovalo skoraj 40 odstotkov mladostnikov, kar je več kot v letih predtem, zajtrk, ki je izredno pomemben obrok dneva, še vedno spusti preveč mladostnikov.
Z majhnimi koraki do zdravega življenjskega sloga
Ob začetku šolskega leta opozorila o pomenu zdrave prehrane in zadosti gibanja
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Učenci in dijaki so ponovno sedli v šolske klopi, Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) pa je ob tej priložnosti izdal zloženko Slovenija gre v šolo. Namenjena je staršem, ki lahko v njej poiščejo nasvete, kako z majhnimi in enostavnimi koraki poskrbeti za zdrav življenjski slog otroka.
IVZ je lani izvedel raziskavo, v kateri je na osnovi pogovorov s starši osnovnošolskih otrok raziskoval njihov odnos in stališča do prehrane in telesne dejavnosti otrok. Ugotovil je, da se starši sicer zavedajo pomena uravnotežene in redne prehrane ter rednega gibanja, a da se priporočil kljub temu pogosto ne držijo.
Največja težava pomanjkanje časa
Starši, zajeti v raziskavo, si želijo, da njihov otrok zdravo je, a sami priporočilom zdrave prehrane težko sledijo. Največkrat zaradi pomanjkanja časa, nekateri priznavajo tudi pomanjkanje samodiscipline, so pa tudi takšni, ki zdravju koristnih živil ne morejo zagotoviti zaradi njihove vse večje cenovne nedostopnosti. Kot ugotavljajo na IVZ, ima veliko staršev tudi površno znanje o tem, kaj zdrava prehrana sploh je, saj pra-
vijo, da v poplavi informacij marsikdaj ne znajo več ločiti resničnih informacij od zavajajočih. Po besedah strokovnjaka za prehrano in prehranjevalne navade mag. Mateja Gregorčiča iz IVZ je sploh v času krize še kako pomembna vloga vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki lahko pomembno doprinesejo k izboljšanju prehranjevalnih navad in razbremenijo starše v skrbi za otrokovo prehrano. »Dosedanja ureditev šolske prehrane, kot jo poznamo v Sloveniji, je ena boljših v Evropski uniji in tudi širše,« pravi.
Na vrt in v trgovino z otrokom
A povsem brez podpore staršev ne gre. Na IVZ poudarjajo, da mora spoznavanje zdrave hrane za otroke predstavljati pozitivno izkušnjo, kar lahko starši med drugim dosežejo tako, da otroke čim tesneje vključijo v proces tako pridelave in nakupa hrane kot njene priprave. Eden od desetih korakov do zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za to, da družina vsaj en obrok na dan poje skupaj ter dobi tako med drugim priložnost za redne pogovore. Obroki naj bodo sicer čim bolj raznovrstni, sestavljeni tudi iz sadja in zele-
njave, čim bolj pa se je treba izogibati pretiranemu vnosu maščob. Smernice zdravega prehranjevanja sicer po besedah IVZ upoštevamo, če kuhamo obroke iz osnovnih živil, ki jih najdemo v domačem gospodinjstvu, tudi pri kupovanju hrane pa po zagotovilih strokovnjakov ni treba zapraviti gore denarja. »Odlične zdrave obroke se da pripravljati tudi iz cenovno nezahtevnih živil,« piše v zloženki.
V ospredje sili tekmovalnost
Za zdrav življenjski slog niso pomembne le zdrave prehranjevalne navade, pač pa je, tudi za otroke in mladostnike, še kako pomembna redna telesna dejavnost. Starši jo podpirajo, saj otrok tako koristno zapolni svoj prosti čas in manj ur presedi za računalnikom. Zavedajo se tudi, da prav oni predstavljajo najboljši vzor, predstavlja pa skupna vadba tudi priložnost za prijetno druženje celotne družine. A praksa tudi na tem področju »škripa«. Številni starši za skupne športne aktivnosti zaradi delovnega časa in številnih ostalih vsakodnevnih aktivnosti nimajo časa, nekateri pa opozarjajo tudi na pomanjkanje ponudbe
aktivnosti, ki bi spodbujale telesno dejavnost družin. »Starši opozarjajo še na pomanjkanje urejenih športu namenjenih površin v mestnih središčih in na visoke stroške, v vaškem okolju pa oviro predstavljajo celo predsodki,« pravi Andreja Drev iz IVZ ter dodaja, da so starši zaskrbljeni tudi zato, ker naj bi bile organizirane izvenšolske športne aktivnosti vse bolj osredotočene v tekmovalnost in doseganje čim boljših rezultatov, kar pa ne bi smelo
Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši rak v Sloveniji, zaradi katerega po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje letno umre skoraj 800 ljudi, v celjski regiji 130. Na zavodu tako september in oktober posvečajo osvešča-nju javnosti o programu Svit.
Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predra-kavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo je namreč mogoče uspešno zdraviti, s pravočasno odkritjem pre-drakavih sprememb pa lahko nastanek raka celo preprečimo. V okviru programa na brezplačno testiranje vsaki dve leti povabijo moške in
biti bistvo športnega udej-stvovanja.
Šport za vso družino
Otroci in mladostniki potrebujejo vsaj eno uro zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno, na IVZ pa ob tem poudarjajo, da je možnih oblik športnega udejstvovanja zelo veliko. Gibanje je na primer hoja po stopnicah, vožnja s kolesom do prijateljev, ki živijo v sosednji vasi, igra med dvema ognjema, nabiranje gob ali
ženske z urejenim zdravstvenim zavarovanjem med 50. in 69. letom starosti. Na Svit pošljejo dva vzorca blata, v katerem se iščejo morebitne skrite krvavitve, ki bi lahko, kar se dokaže z nadaljnjimi preiskavami, kazale na predrakave spremembe ali raka.
Celjski zavod za zdravstveno varstvo bo v sodelovanju z zdravstvenimi domovi v regiji ta in prihodnji mesec pripravil več predstavitev programa Svit. Strokovnjaki bodo mimoidočim spregovorili o pomenu preventivnih pregledov in značilnostih raka na debelem črevesu in danki, da bo predstavitev čim bolj nazorna, pa bodo v krajih, ki jih bodo obiskali, postavili napihljivi model debelega črevesa in danke.
borovnic, sprehajanje hišnega ljubljenčka ... Starši naj poskrbijo, da bodo te aktivnosti čim pogosteje na urniku in da se jih bo skupaj lotila vsa družina. Vsaka družina naj sicer izbere tisto obliko gibanja, ki ji najbolj ustreza in v kateri uživajo prav vsi člani. Šport namreč, kot poudarjajo strokovnjaki, ne pripomore le h kurjenju odvečnih kalorij ter k pridobivanju in vzdrževanju kondicije, pač pa je še kako dobrodošla sprostitev, ki med drugim pripomore k odpravljanju stresa.
Podrobneje bodo opisali tudi kolonoskopijo, preiskavo za odkrivanje sprememb že tedaj, ko posameznik še ne čuti nobenih zdravstvenih težav. Strokovnjaki bodo seveda na voljo tudi za vprašanja in kakršnakoli pojasnila. Že včeraj je bila predstavitev programa sicer v Rogaški Slatini, danes, v četrtek, bo model debelega črevesa v Podčetrtku, jutri pa v Radečah. Prihodnji teden bosta predstavitvi v Zrečah (v ponedeljek) in v Celju (v sredo).
/---\
8—12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Ste vedeli?
Številni slovenski otroci so predebeli.
Unicef je letos izdal poročilo o blaginji otrok v 29 gospodarsko najrazvitejših državah sveta. Na lestvici se je znašla tudi Slovenija, ki je zasedla 12. mesto. Je pa zaskrbljujoč podatek o stopnji otrok s čezmerno telesno težo. Med državami srednje in vzhodne Evrope je v Sloveniji namreč najvišja stopnja otrok s čezmerno telesno težo. Glede na poročilo je takšnih 18 odstotkov otrok.
Debelo črevo na potovanje po celjski regiji
REKREACIJA
45
V	■■	■■■ V Vi
Pes med hmeljišči
September v znamenju rekreacije
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sklopu občinskega praznika v septembru pripravlja več različnih tradicionalnih rekreativnih prireditev. Pravi izmed njih je bil v soboto 11. pohod po hmeljski poti, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot 500 pohodnikov iz vse Slovenije.
Žalčani so letos prvič 14 kilometrov dolgo krožno pot začeli pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, odkoder so se odpravili do dvorca Novo Celje, od tam med hmeljišči mimo ribnika Vrbje in ob Savinji do rimske nekro-pole v Šempetru ter nazaj do ekomuzeja v Žalcu. Za obhod so porabili dobre štiri ure.
Hmeljska pot je ena najzanimivejših tovrstnih poti v Sloveniji. Pred dvema letoma jo je namreč slovenska turistična zveza razglasila za drugo naj tematsko pot pri nas. Zanimiva ni le zaradi ravninskega terena in tipičnih spodnjesavinjskih pokrajinskih potez, temveč tudi treh turističnih točk - dvorca Novo Celje, ribnika Vrbje, rimske nekropole, med katerimi je speljana.
Rekreativne prireditve bodo v Žalcu in njegovi oklici popestrile prav vsak septembrski konec tedna. Že to soboto bo družinsko kolesarjenje, sledili bosta še rekreativni prireditvi otroški tek okrog ribnika Vrbje in predzadnji konec tedna tek Migaj z mano. Mesec bodo Žalčani sklenili z množičnim tekom po ulicah Žalca.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Sobotnega pohoda po hmeljski poti se je udeležilo nekaj manj kot 500 pohodnikov iz vse Slovenije.
Koledarček rekreativnih prireditev
SURFANJE
7. september ob 9.00
Regata seniorjev, srečanje starih surferjev, ki so začeli s tem športom na Velenjskem jezeru, info: Klub vodnih športov Velenje, info@kvs-velenje.si
KOLESARJENJE
8. september ob 9.00
Družina kolesari, zbirališče pred prostori Kolesarskega kluba Žalec pri Športnem parku, info: TIC Žalec, 03 7100 434
TEK
14. september ob 9.00
Tek očkov, Titov trg in Cankarjeva ulica Velenje, info: www.velenje.si
Planinski praznik na Šmohorju
Zadnji vzpon obiskalo rekordno število pohodnikov in kolesarjev
LAŠKO - Na zaključnem dogodku akcije Gremo v hribe za leto 2013, ki jo organizira Pivovarna Laško, se je pri planinskem domu na Šmohorju zbralo rekordno število pohodnikov. V Zlatorogovo knjigo se jih je vpisalo kar 1519.
Šmohor nad Laškim je sedaj že tradicionalno zaključno prizorišče Zlatorogove transver-zale, ki združuje dvanajst pohodov na dvanajst slovenskih hribov, kjer so bila organizirana družabna srečanja vseh ljubiteljev planin, zdravega načina življenja in druženja. Na prireditvi minulo soboto so podelili diplome 118 pohodnikom, ki so v Zlatorogovo knjižico zbrali vse potrebne žige in postali ambasadorji transverzale ponosa za leto 2013. Manjkalo ni tudi iger, domačih dobrot in glasbe. Organizator je tudi na tokratnem pohodu poskrbel za dobrodelno noto akcije. Za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni en evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva. Tokrat je 1519 evrov namenila domačemu planinskemu društvu, ki mu predseduje Zdenka Pešec.
TV, foto: JURE ŠTRAUS
Nizozemski kolesarji so si v družbi Dareta Heringa z zanimanjem ogledali spominsko sobo New Swing Qvarteta.
Po kolesarjenju tudi peli
Rekreatur je ekipno kolesarjenje, ki je tako tekmovalnega kot turističnega značaja. Kolesarji namreč s kolesa spoznavajo različne konce Slovenije.
Rekreatur sestavljajo prolog in tri etape. Letošnja 2. etapa je potekala po Deželi Celjski. Kolesarji so med drugim ustavili na nadzorni točki v Laškem, zatem je več kot 40 ekip, ki jih sestavlja med 4 in 8 tekmovalcev, prispelo še v Šentjur. Tam so zanje pripravili predstavitev lokalnih produktov in spominkov, ogled zbirk v Zgornjem trgu ter prav poseben preizkus, petje skladb New Swing Qvarteta v tamkajšnji spominski sobi.
AD, foto: arhiv Rekreatura
Priporočamo
V soboto, 7. septembra 29. ultra maraton Celje-Logarska dolina.
73 km Celje-Logarska dolina, štart ob 6. uri na Trgu celjskih knezov pred Narodnim domom
42 km Mozirje-Logarska dolina, štart ob 9. uri v Mozirskem gaju
27 km Ljubno-Logarska dolina, štart ob 10.30 na Ljubnem
17 km Luče-Logarska dolina, štart ob 11.30 v Lučah
Vsi tisti, ki boste štartali v Celju, boste tekli še 2-kilometrski krog do Čopove ulice oziroma do mostu za Lisce in nazaj do spomenika Splavar v celjskem mestnem parku. Ta dodatek je pomemben, saj šteje tek za tekmovanje Europa Cup in mora razdalja znašati natanko 73 km.
46
RAZVEDRILO
Kaj naj pripravi?
Oblikovalec Minja Bajagič ima včasih res težave. Navodila za pripravo oglasa ali reklamne strani lahko namreč izgledajo tudi takole: »Teksta in slik še ni, lahko pa si pripraviš vse potrebno ...«
Dve šoli
Naši tajnici Tei Podpečan je STA razkrila skrivnost, zakaj v času obiskovanja žalske osnovne šole ni pogosteje srečevala premierke Alenke Bratušek, čeprav sta vrstnici. Po novici, ki jo je objavila STA ob nedavnem obisku Bra-tuškove v njeni matični šoli, naj bi namreč ta hodila v II. OŠ Žalec, ki je šola s prilagojenim programom ...
Novo šolsko leto
Tea Podpečan Deanu Šusterju: »A je šel tvoj Tomi danes v vrtec?«
Dean: »Ja, za pol ure!«
Tea v smeh, Ivana Stamejčič pa: »Kaj se smejiš? Kot da je tvoj sin danes zdržal kaj dlje pri pouku!«
MODROSTI
Mati je oseba, ki jo potrebuješ, kadar ti nihče drug ne more pomagati.(Pam Brown)
ANEKDOTE
Španski filmski režiser Luis Bunuel se smrti ni bal, bal se je le tega, da bi ga našla nepripravljenega. Ob neki priložnosti je dejal: »Želim si, da bi lahko vsakih šest mesecev prilezel iz groba in prebral najnovejše časopise. Strašno sem namreč radoveden, kam nas bodo pripeljale strahote tega sveta.«
Anekdoto nam je poslala bralka Martina Žužek z Dobrne.
Spraševali smo vas, kako se imenuje priloga, ki jo izdamo vsako leto pred obrtnim sejmom. Pravilen odgovor se glasi: Mosova petica. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Andrej Cizej, Kajuhova 4, Slovenske Konjice.
NAGRADNO VPRA7ANJE
I
Kateri dve veliki prireditvi bo Celje gostilo v prihodnjih dneh?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
						9	5	6
					3		2	
	4	7						
3			8			7		
			5			8	6	
	9	5	4					
				6				4
7	5	8		9				3
9				5				
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ah, ta šport
Dolgočasno
»Kaj je to, ko ima en mož dve ženi?« »Bigamija.«
»Kaj pa to, ko ima en moški več žena?« »Poligamija.«
»Kaj pa, ko ima moški eno ženo?« »Monotonija.«
Znanje
Na zavodu za zaposlovanje: »Iščem službo, doma imam ženo in deset otrok.« Uslužbenec vpraša: »In kaj še znate poleg tega?«
Težki začetki
Stari študent razlaga svojemu »cimru«, ki je bruc: »Veš, na faksu so najtežja prva tri leta. Potem je bolje, ko se vpišeš v drugi letnik.«
V	Benetkah
Mujo in Haso sta se srečala sredi Benetk. Haso reče: »Jaz sem tu službeno, kaj pa ti?« Mujo: »Na poročnem potovanju sem.« Haso: »Ooo! Kje pa je gospa?« Mujo: »Eh, kdo bi pa vmes pazil trgovino?«
Droga
Niso mi všeč ljudje, ki jemljejo drogo. Posebej cariniki. Živalski vrt
Mama jezno sinu: »Če ne boš priden, ne boš več šel z očetom v živalski vrt.«
»Saj je vseeno, ker tako nočem gledati, kako tiste nage tete plešejo.«
Za njiju
Dve blondinki kupujeta karte v gledališču. »Za Hamleta?« vpraša blagajničarka. »Ne, za naju!«
Odkritje
Učiteljica: »No, Ana, pojdi k zemljevidu in pokaži Severno Ameriko.« Ana: »Tukaj je!«
Učiteljica: »V redu. No, otroci, kdo je odkril Ameriko?« Otroci: »Ana!«
Bolhe
V	vlaku v istem kupeju potujeta moški in ženska. Moški ima psa. Ženskareče moškemu: »Odstranite psa! Pravkar sem začutila bolho na nogi!«
Moški: »Rex! Pojdi stran, gospa ima bolhe!«
Pravijo, da ljudje ob gledanju v preteklost spomine nekoliko olepšamo in da s časovne razdalje nič ni videti tako slabo, kot je v resnici bilo. Tudi sama se zalotim, da se mi včasih stoži po dobrih starih časih, ko je bilo vse lažje, lepše in oh in sploh krasno. A učne ure telovadbe v srednji šoli v mojih mislih tudi po desetletju ne izgledajo nič kaj bolj rožnato. Pred očmi se mi še danes prikažeta mrzla in smrdljiva garderoba in telovadnica z vsemi mučilnimi napravami... Ker mi za rekreacijo zadoščajo občasen tek, sprehod ali badminton, me bradlje, kolebnice in blazine za skok v višino nikoli niso posebno ganile. Trenutke, ko je trda odbojkarska žoga udarjala v moje prste, ki so bili ob mojem rojstvu izgleda bolj mišljeni za sprehod po tipkah klavirja, pa bi najraje potisnila globoko v podzavest.
Tako kot je z mojim športnim udejstvovanjem, je tudi s spremljanjem športa. Nič nimam proti televizijskemu prenosu razburljivega spopada in tekmovalnemu duhu, ki ga ta prinese v mojo dnevno sobo. Na tribuni športne dvorane ali med navdušenci ob vznožju skakalnice pa me ne boste našli. Sem se pa to poletje znašla v središču nenavadnega športnega dogajanja. S knjigo v roki in hladno pijačo na mizi sem v toplem poletnem večeru sedela na terasi. Bil je blažen mir, okoli mene le ptičje petje in tu in tam kakšen vrisk sosedovih otrok. Naenkrat pa je na bližnje športno igrišče pripeljal traktor. Je zgrešil pot do njive? Nisem si preveč razbijala glave, saj se v našem malem naselju neka-
REŠITEV SUDOKU 65
9	4	3	7	1	5	8	2	6
2	1	7	8	6	9	3	4	5
5	8	6	2	4	3	7	1	9
3	7	4	9	5	2	1	6	8
6	2	9	3	8	1	4	5	7
8	5	1	6	7	4	2	9	3
1	6	5	4	3	7	9	8	2
7	9	8	1	2	6	5	3	4
4	3	2	5	9	8	6	7	1
teri s tem delovnim strojem odpravijo tudi po nakupih. Nekaj minut je bilo vse tiho kot prej, kar naenkrat pa so se z igrišča zaslišali živalski zvoki in silno rjovenje. Udaren moški glas je kot navit kričal: »Dajmo, dajmo, močneje, še, še, še!«
Radovednost mi ni dala miru, da ne bi odšla do vogala in pogledala na igrišče. Tam sem zagledala četo vrvovlekov in njihovega nasprotnika - sijoč rdeč traktor! Centimeter za centimetrom so vlekli nekaj ton železa, a ne le v skupini, tudi vsak sam se je spopadel z njim. In to ne po ravnem, ampak navkreber. Od silnega napora jim je pot kar lil po telesu, v obraz pa so bili vsi po vrsti rdeči kot kuhan rak. Njihov motivator jih je neusmiljeno priganjal, da se je tresla cela ulica. In tako je športni trening postal stalnica. Če dvakrat na teden ne slišimo hrumenja vaških velikanov, se s sosedi že sprašujemo, če je kaj narobe. Fantje pa se te aktivnosti ne lotevajo z levo roko. Svoja telesa pred merjenjem moči ogrejejo s partijo košarke, po intenzivni vadbi pa poskrbijo tudi za uravnotežen obrok. Mar niste vedeli, da kebab v sebi skriva tako beljakovine kot vitamine?
In ko razmišljam, vse bolj vidim, da vleka vrvi še zdaleč ni sama sebi namen. Poleg vseh osvojenih pokalov in trofej - takih za na steno in takih, ki jim ob napetih mišicah poskoči srčni utrip - so močne roke v teh težkih časih zagotovo dodana vrednost, ki je zaželena na vsakem koraku. Fantje se lahko specializirajo za postavljanje mlaja, morda tržno nišo najdejo v odprtju selitvenega servisa. Ker zmorejo najverjetneje nesti do štiri brente naenkrat, bodo njihove pomoči kmalu veseli vinogradniki. A to je le nekaj področij, kjer bodo sodobni Herkuli nepogrešljivi. Če bo pozimi kakšen plug zdrsnil v jarek, se nimajo delavci zimske službe česa bati. Drugače pa je s sijočim rdečim traktorjem. Sam bog ve, kolikokrat bo stroj še zdržal to neustavljivo moč, preden bo moral na servis po nove zavore.
NAVIJAČICA
PONEDELJKOVO
DO OLDNE
Al.
VSAK PONEDELJEK od 10.1 5 do 1 1.45
Jf. l 9S-9 I 100.3	MHl www-radmc.gl|« com
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Povsod zavrni
PANJ ZA VZREJO ČEBELJE MATICE
SPREMEMBA BIVALIŠČA
MADŽARSKO MOŠKO IME
ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ
KRAJ NA KOZJANSKEM
Križam Ke &
usanKe
ITALIJANSKA PESNICA NEGRI
MEDNARODNA OZNAKA ZAKNJIGE
Križam Ke &
ugamKe
FINZGAR-JEVO DELO
POLOVICA ŠTUDIJSKEGA LETA
NAUK OZVOKU
MAJHEN PES
PRIPRAVA ZAČIŠČENJE ŽITA, ZRNJA
KRAJ PRI GORNJI RADGONI
AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW
STRUPEN IGLAVEC
23
KARJE DODATNO PRIPISANO
NIZEK ŽENSKI GLAS
DEČEKS ČUDEŽNO SVETILKO OZNAKA
7
PISATELJICA
PEROCI AVSTRALSKI NOJ
KAR
SEŠIVA, PREBIVALEC JESEŠITO ITALIJE
ERIKA VOUK
RDECIGOZD-NI SADEŽI
FRANCOSKI IGRALEC (ALAIN)
RASTLINA Z DEBLOM
NEKDANJI
PREDSED- ZGORNJA NIK NDR OKONČINA KRENZ
FRANCOSKA 22 ŠANSON-JERKAPIAF
OSEBNI ZAIMEK
15
LENNONOVA VDOVA YOKO ZANIMANJE
TELOVADNA PRVINA
ORANJE (ZASTAR.)
SLOVENSKA SLIKARKA PLESTENJAK
PRI P. ZA 11 PRENAŠANJE STVARI DEL KNJIGE
TRENING SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ)
KRAJ OBSOČI
18
ELEKTRON. Z ELEKTRODAMA
UKANA, TRIK
MIZARSKI OBRAT AMERIČAN (POSMEH-UIVO)
DOLGOREPA PAPIGA
MEHIŠKA CESARICA NEKD. HRV. POLITIK (IVICA)
KDOR DOSTI TRPI (EKSPR.)
ZGRADBA, USTROJ
DIPLOMATSKI URADNIK
MONGOLSKO LJUDSTVO KANADSKI PEVEC (BRYAN)
VOZILO (SLABS.)
DOBA TERCIARJA LISTNATO DREVO
DOM (LJUBK.) AMERIŠKI IGRALEC (MONTE)
16
19
AZARBAJDZ.
ŠAHIST KASPAROV KOST NAD OČESOM
ILUSTRATOR MUSTER 4. IN 19. ČRKA
TIPOGRAFSKA ENOTA
VRSTA TROBILA
IGRA NASREČO
BIVŠA VZHODNA NEMČIJA LUČAJ
BOJNI STRUP
NEKDANJA ŽUPANJA LJUBLJANE SIMŠIČ
IVAN CANKAR
RASTLINA OSTREGA OKUSA
LIČINKA TRAKUUE
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Gušt v Žalcu
3.	nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremer-
ju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 10. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 39
Vodoravno: SPOR, VADBA, KOMISARIAT, ET, BUJENJE, PRUČKA, AKI, TESEN, KRAS, IBN, OGRI, TP, KAJA, VODA, OUTPUT, AL, EMIR, BROŠKA, KARIERA, OLE, LAOS, AD, EDIT, MAGISTRA, RMAN, LIMA, NOTA, TIM, LAKET, ISO, VS, IRINA, ARIEL, SKAT, NAGODE, IKA, ETAŽA, GLOBO-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
KO, SOL, TIR, S KMETOM, OČA, TED, AJD, OLIMP, OAZA, BANALEN, AH, ESEJ, SCENA, RACA, TIBET.
Geslo: Smeh je zdravilo
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Franc Čanžek, Vodnikova 5, Celje.
2.	nagrado, knjigo Mohorjeve družbe, prejme: Matic Re-zec, Strmca 109, Laško.
3.	nagrado, bon za veliko pico v gostišču Diavolo v Celju, prejme: Jože Zupanek, Sp. Ponkvica 5c, Grobelno.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo dobite na oglasnem oddelku NT&RC v mesecu dni od objave.
»pne tematski *
Sliko I I Ur v	H	7
KRIŽANKE «
fm
160 >N
. -T. «
4 3K ^
Ona: Če vam bodo trenutni majhni uspehi stopili v glavo, vas lahko takšna napaka stane uresničitve velikih načrtov. Samo počasi in zanesljivo, saj boste le tako lahko prišli do končnega uspeha.
On: Oseba, ki jo že dlje skrivaj opazujete, bo končno pokazala zanimanje za vaše osvajanje. Nikar ne stojte križem rok, ampak zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Pred vami je noro doživetje.
Ona: Vse skupaj se bo začelo obračati natančno tako, kot ste predvidevali na začetku. Lahko boste obrali sadove svojega dela. To velja še posebej za vaše ljubezensko življenje, kjer so pred vami res enkratni dnevi.
On: Še naprej vam bo šlo na vseh področjih veliko bolje kot ljudem iz vaše okolice, pa najsi to zadeva poslovno plat ali ljubezen. Zvezde vam stojijo ob strani. Izkoristite to.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Dokler ne boste uporabili pravih čustev, bo vaše sanjarjenje o veliki ljubezni popolnoma zaman. Nehajte se sprenevedati in ne igrajte se s čustvi drugih, saj se vam bo to kaj hitro maščevalo. In takrat ne bo niti najmanj prijetno ...
On: Z obrekovanjem vas bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki vam zavidajo srečo. Vi pa boste uživali in se v prvi vrsti posvečali sebi in partnerki, ne pa njim. Obeta se vam precejšnje presenečenje na denarnem področju.
EHEZZZ
Ona: Prijatelj vas bo prosil za neke vrste pomoč, ki mu je nikakor ne boste odrekli. Izkoristili boste svoja poslovna poznanstva in zadeve se bodo začele reševati kot po tekočem traku.
On: Nepričakovano srečanje vas bo razveselilo in želeli si boste, da bi se še kdaj ponovilo. Vaša prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali ne bodo mogli razumeti.
DVOJČKA *#>SH«ELEC *
Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne bojte možnih posledic, ampak izkoristite priložnost in se zabavajte. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano.
On: Nekdo vam bo nekaj zelo zavidal, vi pa ne boste vedeli, kaj. Je že tako, da je najhuje, če se človek ne zaveda svojih skritih potencialov. Nekdo vam bo sicer poskusil prišepniti, vendar bo vse skupaj ostalo le pri poizkusu.
Ona: V zadnjem hipu boste naredili odločilno potezo in preprečili prijatelju, da bi naredil odločilno napako, ki bi povzročila obilo preglavic tako njemu kot tudi vam. Za to vam bo odkrito hvaležen.
On: Sprejmite povabilo, saj boste na ta način prišli v stik z osebo, ki vas že dlje prav pošteno vznemirja. In nikar si ne mislite, da ste brez vsakršnih možnosti - ravno nasprotno: situacija je več kot ugodna.
Ona: Če boste izpolnili vse dane obljube, se vam lahko kaj hitro zgodi napredovanje, ki si ga že dolgo želite. Delo boste zagrabili resno kot že dolgo ne in to bo imeli tudi pozitivne posledice. Pazite na telefonski klic.
On: Sprejeli boste povabilo na izlet, ki bo prinesel tudi precej nepričakovano presenečenje na ljubezenskem področju, kar vas bo zelo razveselilo. Uživajte, dokler lahko, saj to ne bo trajna zveza.
KOZOROG
Ona: Prejeli boste dolgo pričakovano vabilo na zabavo, od katere že kar nekaj časa precej pričakujete. Zdaj pa se bo treba na vse skupaj tudi temeljito pripraviti, saj ne smete ničesar prepustiti naključju.
On: Za vas bo najbolje, da si poiščete osebo, ki vas bo ves čas tolažila, saj brez tega enostavno ne znate živeti. Le zakaj ste tako občutljivi? Poskusite se privaditi na ta svet, ki je vse prej kot prizanesljiv.
Ona: Kamorkoli boste prišli, vas bodo hvalili, vendar ne smete pozabiti, da vsi ljudje niso odkriti. Nikar ne pustite, da bi vas hvala uspavala, ampak se še bolj zagri-zite v nadaljnje uresničevanje načrtov.
On: Povečali boste svoj krog prijateljev, kar vas bo ponovno popeljalo na pot stalnega vese-ljačenja. Pazite se, da vas vse skupaj ne bo preveč zaneslo, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna.
DEVICA
Ona: Bodite trdni pri svojih odločitev in nikar ne popuščajte zaradi pritiskov tistih, ki še sami ne vedo, kaj v resnici hočejo. Nekdo vas želi speljati na napačno pot, vendar se ne boste v nobenem trenutku pustili preslepiti.
On: Naredili boste tisto, kar so od vas pričakovali, in s tem končno začeli uresničevati poslovne načrte, ki ste jih vse predolgo odlagali. Pričakujete lahko spremembe, ki vas bodo nadvse razveselile.
VODNAR
Ona: S pretiravanjem lahko preslepite marsikoga, vendar ne tistega, ki vas pozna že od ranega otroštva. Raje odkrijte svoje srce in težave, saj boste tako kaj kmalu opazili, da ste v svojih stiskah vse prej kot pa osamljeni.
On: Za pomoč boste prosili dobrega prijatelja, ki vam bo znal pomagati iz trenutne zadrege, v kateri niste samo po svoji krivdi. Pri tem boste izvedeli tudi nekatere podrobnosti, ki vam bodo dodobra odprle oči.
Ona: Navada, ki se je nikakor ne morete otresti, vam jo bo tokrat še posebej zagodla. Ali tudi ne - pač odvisno od tega, kako na to gledate. In tudi partner se je počasi že naveličal vaših neprestanih kompliciranj, ki nimajo nikakršnega učinka.
On: Kar se tiče vašega ljubezenskega življenja, se vam bo kamen odvalili od srca, saj se boste dokončno prepričali o partnerkini zvestobi. To boste vsekakor lepo proslavili in to ne sami, ampak v dvoje.
3
6
14
21
5
9
10
13
12
17
48
RUMENA STRAN
Da si zapomniš prvi dan ...
Eden od novodobnih obredov, ki se je tudi v celjskih srednjih šolah žal že dodobra usidral, je tudi risanje po prvošolcih. Ponekod okrog njih tresejo tudi koruzna zrna. Da si »fazani« zapomnijo prvi dan, so v svoj prav prepričani starejši vrstniki ... V Celju ta obred mineva dokaj mirno, do kakšnega večjega zapleta v zadnjih letih ni prišlo. Kot kaže, je več hude krvi kot pri dijakih med njihovimi starši - a glede na to, da so prav vsako leto drugošolci med aktivnejšimi »pisarji«, je težko pričakovati, da se bo ta zgodba kmalu prekinila. Da se le ne bi razvijala po zgledu Ljubljane, kjer so si na letošnji prvi šolski dan gimnazijci dali duška tako močno, da so morali posredovati celo policisti.
IS, foto: GrupA
V duhu košarkarskega prvenstva je Bratuškova ravnateljici Tatjani Žgank Meža podarila žogo z originalnimi podpisi slovenskih košarkarjev.
Brez zoprnih vprašanj
Da je med otroki, ki ti ne zastavljajo nobenih zoprnih vprašanj o usodi države, najlepše, je pred dnevi gotovo ugotovila predsednica vlade Alenka Bratušek. Obiskala je namreč I. OŠ Žalec, kamor je pred 37 leti kot prvošolka prvič vstopila. Ne samo, da ni bilo neprijetnih vprašanj, še hvalospeve je lahko poslušala o tem, kako pridna je bila pri pouku in aktivna pri zboru ter na športnem področju. Zdaj nestrpno čakamo, kako se bo ta prizadevnost pokazala pri reševanju težav v državi.
ŠO, foto: TT
Kresničke sta delila tudi Tadej Vidmajer (desno) in Miha Korošec.
Celjski nogometaši s kresničkami
Prvi šolski dan je bil poseben tudi za nogometaše prve celjske ekipe. Pred vsemi devetimi osnovnimi šolami v občini Celje so otrokom delili kresničke, kar je njihova prva taka akcija, vredna pohvale. Upamo, da to ni bila njihova nagrada za zadnji dve zmagi, ker s strahom razmišljamo, kakšna je bila šele kazen za izgubljene tekme .
NC, foto: SHERPA
Mojster za pršut
Odkar so Celjske mesnine kupile Pršutarno Lokev na Krasu, je obisk pri direktorju Izidorju Krivcu lahko tudi slasten. Poleg obvezne opreme za golf namreč njegovo pisarno zdaj krasi še legendarna »berkl-ca«, posebna in prestižna naprava za rezanje pršuta. Pravi rolls royce v svoji vrsti. Izidor Krivec strojček, težak kar 150 kilogramov, že mojstrsko obvlada.
IJ, foto: SHERPA
Ilčeva vina
Aleš Ilc je bil dolgoletni direktor Kovinotehne, ki jo je zapustil konec devetdesetih let, ko je to, nekoč najbolj ugledno celjsko trgovsko podjetje začel prevzemati Merkur. Nekaj časa je sicer bil še direktor predstavništva Kovinotehne v Pragi. Ko se je Ilc upokojil, je postal vinogradnik in vinar na Bizelj-skem, tako da smo ga Celjani nekoliko pozabili. Sam ostaja navezan na Celje, kjer je pred dnevi odprl vinoteko z vini s posestva Oskarjevo, ki se ponaša z dolgoletno in bogato tradicijo.
IJ, foto: GrupA
Nove modne smernice
Obiski političnih veljakov na prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo niso nobeno presenečenje. Mnogi se radi pokažejo med navadnimi ljudmi in nabirajo politične točke. Letos se je prireditve skupaj z ženo udeležil gospodarski minister Stanko Stepišnik. Da je ljubitelj slovenske ljudske glasbe, ni dokazal le z obiskom prireditve, temveč tudi z izbiro kravate, na kateri so bili upodobljeni klarinet in številne note. Mogoče bo za spodbudo na prihodnji seji vlade nosil kravato z evri. A se bojimo, da bo glede na razmere v slovenskem proračunu teh na njej bore malo.
ŠO, foto: TimE
Stanko Stepišnik v družbi polzelskega župana Jožeta Kužnika