714
1.
Verjel sera vedno v luči moč, ki vlada brezdnom mraka; a vendar večkrat mi oko grenke solze pretaka.
Iz morja solz se naenkrat pošast pred me postavi in tožni kaže mi obraz, ki se Obup ji pravi.
Upadlo lice kaže mi, s pogledom mračnim mami, v objem me stiska, ah, že svet mi gine pod nogami.
Potem sledi:
II.
V temini blodi moja duša za lučjo vrši megleno, polj elizejskih več ne vidi, zgubljena nad Geheno.
Tam gori pa nad dušo mojo žaluje angel beli, a tu smejo se zaničljivo zavržencev krdeli.
Smejo zavrženci se z duše, ker, košček jasne moči, ki solnce tvori, nima sile, zlomiti žezlo noči.
Dodam še
III.
Njim nevoščljiv sem, ki že spe v
grobovih, zavitih v šelestečih trav tišine; več ne ječi jim duh v teles okovih, ne slišijo več stokov solz doline.
Oglašajo se spevi pri duhovih, na lahnih krilih plavajo v daljine; v obraz žari jim solnce in v njegovih tope se žarkih in blišče z višine.
Le včasih se spustijo na mogile, oblite s svitom meseca valovi in lahno v travi svilnati šuštijo
in bitja, ki življenja boj jim sile je stri in zdaj ječe tu nad grobovi z otožnim spevom v sanje zatopijo.
Henrik Sienkiewicz: „Na polu chvafy"
(Na polju slave). — S to povestjo se je obogatilo poljsko slovstvo za nov biser. „Na polju slave" je lepa, slikovita, plastična povest z izvrstno karakteristiko ljudi in časov in se čita z napreženim zanimanjem do konca. Toda nobena povest Sienkievvicza še ni bila na Poljskem sprejeta tako hladno. Kritika jo komaj omenja, čitajoče občinstvo je ravnodušno. Vzrokov je več: Sienkiewicz ni več modern. Moda izbira pisatelje kot dama suknje. Sien-kievicz je star, on je romantik, sedaj so pa v modi mladi, impresijonisti, dekadenti. Res je tudi, da se Sienkievicz izpisuje in se njegovi
tipi in niti njegovih romanov vsi ponavljajo. Vsi romani imajo podobno vsebino: Vitez se zaljubi v devico, čudna usoda ju razbije in sežene na razne strani in potem se po celem romanu iščeta, dokler se na koncu ne najdeta. Vse druge osebe in dogodki so samo figure, ki pospešujejo ali zadržujejo to glavno dejanje. Vedno isti motiv pa izgubi zanimivost. Glavni vzrok pa, da je občinstvo postalo tako hladno nasproti svojemu slavnemu ljubljencu, so politične razmere. Revolucija je tako pre vzela vse mišljenje, da je vse drugo ostalo na strani. To je glavni vzrok splošnega pojava na Ruskem, da sedaj leposlovje prepada, knjige in časopisi se ne kupujejo, na drugo stran pa neizmerno narašča število političnih listov in njihovih  čitateljev.
PREGLED POLJSKIH ČASOPISOV.
Poljsko slovstvo je tako obširno in tako bogato na najraznovrstnejših časopisih, da je jako težko imeti vsaj čez važnejše jasen pregled. Radi tega hočem tu po vrsti našteti in opisati najvažnejše poljske Časopise. Moj pregled seveda nima nobenega znanstvenega namena. Ustreči hočem samo onim, ki bi slučajno kdaj radi zvedeli, kakšne vrste je ta ali oni časopis ali kje se dobi, a nimajo pri roki poljskih bibliografiških pripomočkov:
1. Ksi^žka. Miesi^cznik pošvi§cony kry-tyce i bibliografji polskiej. Izhaja v Varšavi šesto leto po enkrat na mesec, urejuje Adam Mahrberg. Zvezki imajo obliko velike osmerke, po 36 strani v dveh vrstah, tisk je droben in ličen, zunanjost preprosta. To je jako važen bibliografiški list. Na prvi strani ima pod naslovom obširen seznamek vsebine dotične številke in potem se pričenja takoj članek, ki ima vsebino s polja poljske bibliografije. Po vstopnem in navadno edinem članku se pričenjajo ocene. Ocenjujejo vsako knjigo strokovnjaki dotične vrste. Najpred pride teologija; potem bibliografija, enciklopedija, zborniki; dalje filozofija, psihologija, etika, estetika : nato sledi matematika in prirodoslovje; antropologija, etnografija, arheologija; jezikoznanstvo, filo-logija, zgodovina ; slovstvena zgodovina in teorija ; plastična umetnost; godba; pravo, sociologija, ekonomija, pedagogika, knjige za mladino; zdravilstvo; zemljepisje, krajeznan-stvo, popotovanja; poezije, povesti, drame; knjige za ljudstvo; publicistika ; poljedelstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo; tehnika, raznoterosti. Ocene so kratke, jedrnate, duh je zmerno liberalen. Potem sledi kronika. Za kroniko se po-