Hatolisk cerkven list. List 9. V četertik 2. sušca 1854. Tečaj TEM. Spokorna pesem. (Poleg talianske: „Pace m i o Diou.) Oh, prizanesi Mi. Oče mili! In se nie vsmili, Ki (u klečim. Milostiv bodi! — (•relt zapustiti, K tebi verniti Se,spet želim. De sim zaslužil V peklu goreti, Večno terpeti. To me ne skli; Pa. de sim Tebe. Dobroto večno, Zgubil nesrečno. To me boli! Preljubi Oče! Tebe sim zgubil; Nisim te ljubil S eeliga serca. Skesan pa vernem Se zopet k tebi; Oh, vzemi k* sebi Me grešnika! In če je z jokam Oprat' mogoče Pregrehe, vroče Solze bom lil: Vsem v zgled pokore Bom vedno stokal. Britko bom jokal. De sim grešil. In ako hočeš, De dam življenje U zadostenje Vsih hudobij: Rad tudi vmerjem. De se vtolažiš, In ne sovražiš Svoje stvari. Oživi vero, L'p moj pomnoži. Ljubezen loži V moje seree: In kadar vmerjem. kliči iz telesa Dušo v nebesa Med svoljene. Amen. S. ANTON ALOJZI po Bo m jim usmiljenji in po milosti sretiga apostol- skiga Sedeia Knezo-skof v ljubljani i. t, d. Vsim ljubljenim vernim Ljubijanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu! (Dalje in konec.) Svet, ljubi moji! ni našiga življenja edini namen, ni naša prava domačija, le potovavci smo na zemlji ter se na nebeški dom perpravljamo. „iVi-mamo tukaj obstoječiga mesta", pravi sv. apostel (Hebr. 13, 14.), temuč prihodnjiga išemo.u „ Svet in njegovo poielenje prejdeu (1. Jan. 17.). Kdorkoli svoje serce, ki je za viši ljubezen, za ljubezen do večniga lloga vstvarjeno, na posvetne reči, na minljive in zginljive stvari natveze, bo enkrat v grenkosti svoje duše skusiti mogel, kako močno seje goljfa!. „Z akaj tedej, sinovi človekovi opominja psalmist (4, 3.) „ljubite, kar je neči-memo in isete, kar goljfaa. „\e ljubite sveta, in tega kar je na svetuu, pravi s.Janez (I.Jan. 2, 15); Tako kdo svet ljubi, ljubezni Očetove ni v njem", Slišite tu, ljubi moji! ljubezen do Hoga, ki je vir vse lepote, vštric posvetne ljubezni ne obstoji. Tako nam oznanuje učenec, ki je na persih Jezusovih slonel in iz Gospodoviga studenca nebeško .življenje pil. Ne dajte se fedaj od ničesar premo- titi, kar se tukaj sveti in bliši. „Oe bi pač v tej dolini solz, pravi sv. Avguštin, nič tako lepiga in prijetniga ne imeli, kar bi vam serce nrevzelo." Duša je le ena in se ne da deliti; ona služi Hogu ali svetu. „Uuša, ktera brez ljubezni ne more biti-, pravi sv. papež Leon, „ljubi ali Hoga ali svet". Gotovo pa je in nedvomljivo, dc se nar globokejši hrepenenje serca po blagosti, po zveličanji nikjer drugej kakor le v ljubezni stvarnika spolniti zamore. Vse kar vidni svet in ves njegov blisk v sebi ima, je menj, kakor ena sama človeška duša. „Kakšno men jo more dati človek za svojo dušo?* (Matevž 16, S£6.) Ako bi vam bilo tedej dano, vse sladnosti sveta vživati, bi vender lete neizbrisljivim željam vašiga serca zadostiti ne mogle. „ Vse na svetuje poielenje mesa, poielenje oči in napuh iirtjenja, kar ni od Očeta, ampak od sveta." (1. Jan. 16.) Sovražnik človeškiga rodu, ki je sam v sebi ljubezen Božjo v sovraštvo Božje sprcobernil, je ravno od te trojne strani naše perve starše v raji skušal, de bi luč ljubezni Božje, ktero je milost stvarnika v njih duši užgala, koj v začetku ugasnil. Poželenje mesa je podpihoval, ker jim je pcrgovarjal od prepovedaniga sadu jesti, poželenje oči, ker jim je obetal, de sc bodo njih oči odperle, napuh življenja, ker jim je z lažnjivo per-liznjenostjo pravil: »Bote postali kakor Bog*. Havno tako je tudi začetnika noviga življenja, našiga Iz-veličarja v pušavi narprej skušal z zapeljivo besedo: »Reci, de ti kamni kruh bodou, de bi bil poželenje mesa v njem obudil; mu jc pokazal vse zaklade sveta, de bi bil poželenje oči v njem unel; napuh življenja mu je vdihoval, ko mu je verh tempelna pergovarjal, de naj se doli spusti in svojo veličastno moč množici razodene. S poželenjem mesa ljubezen Božja ne obstoji. Ne dajte mu prostora, ljubi moji! v svojim sercu, ter se v jedi in pijači od poti zmernosti in treznosti nikdar ne uganite. Sej vidite, de je nezmernost segla po sadu prepovedaniga drevesa in s tem Adamov rod v brezno brezštevilnih zlegov utopila. Ta pregreha je korenina vsih bolezen in smerti, in je umorila več ljudi, ko meč; ona je tudi unetilo poželjivosti in jama čistosti. Kdorkoli svojiga ne-zmerniga poželenja skerbno ne berzda, samiga sebe in druzih sovražnikov zveličanja nikdar ne bo premagal. Le zmernost in treznost varujete duha in počutke; potrebni ste vsim, ki hočejo Bogu služiti s čistim sercam. Zastonj se zanašate, de bo tema iz vašiga duha in oterpnjenost do večnih dari iz vašiga serca zginila, ako se s pašam treznosti ne opašete; zastonj brez zmernosti upate, de se bo vaša duša k premišljevanju nebeških reči in k Iju- lirzni lložji povzdignila. Zato moli modri Sira h (23,4. 6.): ospod, Oče in Hog mojiga življenja, od-renti od mene vsako hudo poželenje; vzemi od mene ptmrešnost in mesenim veljam me ne daj r kleni f i". Tudi poželenje uri edinozveličavno ljubezen lložjo iz človeškiga serca izžene. Kjer je poželenje mesa, se tudi navadno poželenje oči perdruži, lakomnost namreč in veliko število drugih strast, ki lakomniga človeka od greha v greh ženejo. Ko so enkrat nagnjenja mesa zhujene, moč duha pa, kteri ima dolžnost se vojskovati zoper nje. oslabljena, človek na \sc kraje pomočkov iše, tle bi svoje ognjene želje spolniti in vsim počutnim gnavam zadostiti mogel, \jcgove potrebe zmirej veči in sil-nisi nastajajo; zato ga vedno /.ene, kar nar več mogoče posvetniga premoženja spravili v svojo last. Vesi >»• sicer glasi: »d začetka človek tudi na ujmo svarjenje pazi in neka groza ga obide, ko sc mu skušnjava hliza.de hi odstopil od poti pravice. Seasama se pa navadi. s\ari\ni notranji glas zaničevali. postane terd proti ubogim, sc zc nc u-.sirasi kake la/.i zavoljo ca mi i ga dobička, perpravi bolj in bolj svojo \est k molčanju in zabrede kmalo \ vrci krivice in goljlije: hrepeiieiije po dobičku iiiii \ se serce omami. .,Kteri horrjo obogateli**, pravi sv. aposlel Pavi ( I. Tim. 11.). „padejo r skas-njartt in zatlergo buitirero in r reliko nepridnih in skotil, i rib ttelj, ktere potope eloreka r pogubljenje in kotiranje". -\ko pa ludi želje po obilnim dobičku kristjana oil poti pravice ne zapeljejo, vcnder misli, ki so lc na posvetno blago ohernjene, luč neiiini rjoeiga duha kolikor toliko zatemnč, dc lepote večnih dari ne vidi in zatorej tudi ne hrepeni po njili. Nar veči lepota, llog sam v svoji svetosti, njegovih oči več ne veze, in se zgodi lako. de ljubezen do Itoga v sercu ugasne. rio upanje na nebeške dari sc zna iz lakomniga si rca zgubiti. Kdor se poželenju oči ves vda, svojiga zveličanja. svojih nebes lc na tem svetu iše iu pereakuje. Zalo pravi sv. apostel (1. Tim. (5, 10.): ..Korenina rsiga hudiga je lakomnosti nekteri. ki so po mej hrepeneli, so zasti od rere in se zapletli r relike nutliogcu. Z vso močjo pastirske skerhlji\osti vas torej z besedami ravno lega apostelna ( I. Tim. ti, I I. 12 ) opominjam: „77 pa. o etorek Ho* ji. besi od tega, der*i se pa prariee, poftmnoxfi. rere. ljubezni, pofcrpesljivttsti, krot-kosli. I o jsku j tlobro rojsko rere in segaj po rečnim sir tirni i. k kterimu si poklican*\ Ne dajte se tedej od poželenja oči premotili; čez ves zapopa-dek grenek hi hil zadnjo uro spregled te zmotnjave. Verjemite mi. de imajo večno veljavo besede svetiga pisma: | llar. JI, I H. 11).) „ Kje so, ki srebro in zlato r zaklade zbirajo, na ktere ljudje zaupajo in jih perdobirati ne nehajo ? - - 1'okončuni •v.'** Zato se Tomažu Kenipčanu ni čuditi, de vse za neriniernust spozna, zunaj Hoga ljubiti in njemu samimu služiti. „Nečimcrnost je, pra\i, minljiviga bogastva iskati in nanj zaupati: nečimernost je, si dolziga življenja vošili. za pobožno življenje pa sc ne pečali: nečimernost je, samo na pričujoče živ-Ijenje gledali, za prihodnje pa ne skerbeti; nečimernost je, to ljubiti, kar liilro mine. in po teui ne hrepeneti, kjer veselje \ekomcj terpi*4. rudili pač se je. de v sredi toliko rev in stisk, ki nadlegvajo človeški rod v današnjih časih, napuh sir Ur nju tako široko oblast eez človeške scrca ima. \ čigar sercu pa napuh gospoduje, ta lc težko kdej toliko eez se premore, de hi se v spoznanji .%\oje llogu pcrncsi t v dar. ter v puitižuosli se njegovi sveti volji vdal. Vidite tedej, de tudi napuh življenja ljubezen Hložjo prežene. Zatorej vas z vso skerhjo pastirske ljubezni opominjam in prosim, de s svojimi deli ne služite svetu in njegovimu napuhu. Posebno pa ene reči ne morem zamolčali, ker se v nji dan današnji napuh življenja prav očitno razodeva. To je uni pre-siljeni kine v noši in lišpanje v obleki. Kako malo se to lepotičenjc z duliani keršanstva spojema, sami v svojim sercu čutite. Sin lložji je zapustil nebeško veličastvo in v ponižnosti duha je hodil vedno meti svojim ljudstvani; človek pa, Ci je le prali in pepel, sc povzdiguje a ti tako delec zmoti, de v praznili rečeh, v lepotičenji in dragi obleki veljave pred ljudmi iše! Ce pa svoj glas zoper kinč v noši povzdignem, nikakor ne mislim, kakor de hi nobeniga razločka v obleki ne smelo med ljudmi hiti. Hazličnost stanov, ktere je llog postavil, in različnost premoženja, kteriga tudi Jlog deli, različnost v noši seboj pernese. Posebni časi, posebne priložnosti in llogu posvečeni dnevi ravno tako svoje pravice imajo. Gotovo llogu nar bolj dopade, če v nedeljah in praznikih z vdanim duliani pred njegovo obličje v cerkev pridemo in s čistim sercam k njemu molimo; vender se pa spodobi, dc svoje notranje češenje do Hoga tudi z unaiijimi* znnmnji in snažniši obleko pokažemo. Svariti želim lc tiste, ktt •ri se po svojim stanu ne nosijo, in posebno v zdajnih časih, ko od vsili krajev mnogotere stiske protč, meje prestopijo, ki jih iicktcrim pičlost premoženja, drugim skerb za uboge, vsiui pa sramežljivost slavi. Nckdej je naš Gospod in Zveličar rekel množici: viwlejte, kteri mehke oblačita nosijo, so na kraljecih drorilr (Mat. ii, D.j. Zdej jih pa ni treba iskati na kraljevih dvorih: najti jih je dosti v hišah, v kterih sicer nobene obilnosti ni, veliko več na vsih straneh veliko pomankanjc; najti jih jc tudi med posli, od kterih se vidijo tako nespametni, dc ves svoj zaslužek na obleko obernejo in se v nevarnost podajo, na stare dni stradati ali per drugih ljudeh milosti prositi. O ko hi pač mislili na prihodnost! marsikaka solzica hi pozneje ne per-tckla iz očesa. Pač bi sc veliko menj slišalo tožiti čez silo časov, ko hi se vsak puii deržal, ki mu jo je previdnost lložja odkazala. Po pravici se je s. Janez Kriz. z vso gorečnostjo svoje duše zoper presiljciii kinč v obleki vzdigoval- Sej tudi ljubezen lložja v nečimemim sercu prebivati ne more. Kako se bo ta, ki ga je napuh prevzel, v ljubezni Jezusu perbližal, ki si je revšino in ponižnost v delež izvolil! Zato prav lepo opominja sv. Peter (i. Petr. JI, 3. 4.): „Ajih lepoti/a ne bodi r nun/a r pletenih laseh ali v ob— loženji z zlatarn, ali r nosi oblačil; temuč skriti cbtrek serca, v neslrohtjirosli mirniga in krotkiga duha. kteri je pred Ho*jim obličjem bogatu. Se enkrat rečem: napuh življenja ni od Očeta, temuč od sveta; vkdor pa sret ljubi, v njem ljubezni Hožje ni". ,.\e ljubite tedej sreta in tega kar je na svetu. Sret prejde in njegovo poželenje. Le kdor voljo Ho*jo stori. ostane vekomaj (I. Jan. 2, 15— 17.) Poglejte brezno, v kteriga posvetna ljubezen, poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja oslepljcniga človeka palme iu ga od lloga popolnama odvernc. Poslušajte Gospodov glas, ki zdaj v začetku posta na vrata vašiga serca terka. Odprite iiiii, ho prišel k vaui, in ako ste hili tako nc- srečni, ljubezen Očetovo zgubiti, vas bo Sin z gnado pokore spet k Očetu nazaj perpeljal; v zakramentu svojiga rešnjiga telesa bo večerjo z vami obhajal in vi z njim. Trudite se spolniti to mojo serčno željo; vam podelim z veseljem v to svoj blagoslov. Gnada Kristusova, ljubezen Božja in društvo sv. Oulia bodi vselej nad vami. Amen. Kar dovoljenje zastran mesnih jedi zadene, za letošnji štirdeaetdanski post in za druge postne dni skoz leto vse to velja, kar sini vam bil v lanskim pastirskim listu od 24. prosenca 1853 za pre-tečeno leto oznanil; to tukaj z ravno tistimi besedami sledi: .4. Pustili te samo na sebi, to je, r jedi si pertergati, ostane zapttredano, in le enkrat na dan do sitiga se najesti, je perpušeno naslednje dni: 1. Vse dni štirdesetdanskiga posta zunaj samih nedelj; 2. vse srede in petke v adventu; 3. vse kvaterne srede, petke in sabote; 4. v saboto pred binkoštmi ( 14. rožnika), o predduevili ss. a-postelnov Petra in Pavla (28. rožnika), Mariiniga vnebovzetja (14. vel. serpana), vsili Svetnikov (31. kozoperska), Mariiniga spočetja (7. grudna), in Rojstva (fospodoviga ali pred Svetini dncvaiu (23. grudna ). H. Mesne jedi r tirati, je prepovedano. 1. Vse petke celiga leta: 2. vse kvaterne dni; 3. vse sabote v štirdesetdanskiiu postil, pepelnično sredo in veliki četertik; i. binkoštno saboto in vse dneve pred velikimi prazniki, kteri so bili ravno poprej imenovani. Kdor se pa tega polajšanja ne bo posložil, temuč se bo po stari kcrsauski katoliški navadi vse zapovedane postne dni, kakor tudi vse sabote skoz leto mesnih jedi zderžal, bo imel pred liogani in sveto cerkvijo posebno zaslužcnje, ako bo to iz bogoljubne gorečnosti storil, in ne bo zaničeval tistih, kteri se eerkveniga polajšanja te zapovedi po-služijo. Kakor je pa slehernimi! na voljo dano, si po svojim notranjim nagibu veči pertergovanja v duhu prave ponižnosti in pokore naložiti; ravno tako se pa tudi tistim, kteri hi se tega polajšanja poslužili, posebej zaterdi, de oh unih zapovedanih postnih dneh, oh kterili se vživanje mesnih jedi dopusti, namreč oh vseli perlajšanih dnevih štirdesetdanskiga posta (zunaj nedelj, v kterili je meso tudi zvečer perpušeno) in ob adventnih sredah se sme meso le opoldne vživati, zvečer pa od mesa le sama juha (župa). Le ako hi zavoljo starosti, ubožiiosti, težkih del ali slabiga zdravja komu potrebno hilo, hi smel tudi zvečer še eno mesno jed vžiti. Stanovitno prepovedano pa ostane, o'tacih perla jšanih dneh, ribe in mesne jedi ob enim vživati. Vsak tudi, kdor bi se tega eerkveniga polajšanja poslužil, si ima z ohilniši gorečnostjo perzadevati, de z zatiranjem počuti jivosti, s premagan jem liudiga nagnjenja, s hvaležnimi mislimi v terpljenje in smert našiga Odrešenika Jezusa Kristusa in z deli radodarne ljubezni do bližnjiga namen postne zapovedi svete cerkve doseže, kteri je naše posvečen j e. Takim, ki so v posebni revšini, ali še elo od usmiljenja druzih žive, ali so sicer zastran živeža popolnama v oblasti « ruzih, zauiorejo spovedniki iu duhovni pastirji tudi obširniši poiajšanje podeliti; drugi pa, ako bi k/e zavolj svojih okolj- šin taciga perlajšanja potrebni bili, naj ga per ško-lijstvu prosijo. Dano v škofijskim sedežu v Ljubljani 16. srečana tH&4. Anton Alojzi, s. r. knezu-kLoT. OTOMIII HA1UA. po milosti Ho*ji knezo-škof »Sc/ror.rA7, oskerbnilc Jjjujbnske škofij e, doktor bogoslovju, e r o r \ t t e iu s. V s i m v e r n i m S e k o v s k e i u o L j u j b n s k c s k o-fije milost ino blagoslov našiga Gospoda J e z u s a Kristus a. Spet, moji ljubi verni! se mi ponudi priložnost vam ljubeznivo kakor skerben oče govoriti, iu vas v Gospodu opominjati, tolažili in krepčali. — „Xaj vam ho milost jno mir od Boga našiga Očeta ino od Gospoda Jezusa Kristusa- I. Kor. 1, 17. — posebno zdaj, ker se spet tistimu svetimu času bližamo, kteri nam bolj obilno kakor kila iuda \se velike skrivnosti Božje ljubezni nazoeiije, oh enim pa nas tudi po takim bolj živo opominja: saj enkrat že grehu odumreli, hudobne dela vender ze popustiti, se skesano ( zgrevano ) k Bogu poverniti. svoje življenje v pravi pokori poboljšati ino roko Gospodovo, ktere ne helija nam podajali, tak ljubeznivo ino ponižno poprijeti, kakor zgubljeni sni. Kdo, ljube duše! je nam porok, da toti sv. postni ras, kterimu se bližamo, ne bode zadnji našiga življenja: jeli nije Gospod našiga življenja gospodar, ki že je zna biti pri sebi sklenil nas v kratkim iz lega sveta poklicati? — rino gorje nam, moji ljubi, ce hi sc tedaj znajdli mesto lire z greha — obloženi z grehi na dan prihoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa-. I Kor. I, K Za tega voljo, preljubi! obračajte dneve zve-ličanja, ktere vam Gospod llog spet daruje, verno ino zvesto k svoji sreči. Zlasti ena reč je. ktero vam prav živo ino goreče priporočam. Je neobhodno potrebna, pa sc med nami pregreša. — odtod toliko reve ino nevolje. pa lak malo tolažbe ino zaupljivosti, odtod toliko nevere, pa lak malo pohožnosti. \e moli se več, moji ljubi! ali ne moli se tak, kakor jc treba, da hi se llogu dopadlo. Ino vender, moji brati! j«* molitva neobhodno potrebna, če čemo, da hi nam tu iu tam dobro šlo. Kamorkoli pogledamo, srečamo revo, slabost ino nadlogo. Vsaki hip prihajamo bliže smerti, nc-štcvilnc nevaršine nam grozijo od vseli strani, nase življenje visi na slabi niti, naj manjša trohica naj se primeri, ino luč našiga življenja ugasne. Vse na nas ino v nas oznanujc našo slahoco ino da smo v vsem zavisni od našiga stvarnika iu vladarja sveta, kteri ravna osodo vseli ljudstev kakor posameznih ljudi. Kaj si tu moremo druziga, kakor da s kraljevim prerokam obračamo svoje oči na svete eore ino večne prehivalisa Božjiga veličanstva, z njim klicaje: „Velik Bog jc Gospod ino velik kralj nad vse velikaše svetli: kajti v njegovi roki so vse meje nase zemlje ino višine bregov so njegove. In njegovo je morje; kajti on ga jc st varil, ino kopno so osnovale njegove roke. Pojmo ga molit klen— |»s. J)4. „ Ves svet (o Bog!) te naj moli". P* 65. — lo kaj še si hočejo spočeti siromaki, ne-voljni, nedolžni, preganjani? Od kod jim more pomoč prihajati? — Tu zdihuje ubog hišni oee; kakor dvojosten meč mu tožbe njegove hreztola/nc tovarsicc in ja\ kanja njega gladnih otrok prehada jo njegovo dušo. Kdc najde pomoči? pri ljudeh * — Ali kile je tisti človek ; ki bi sam ne bil potreben pomoči? „Kde indi, moji ljubi! je pomoč, kakor pri tistim, ki tudi lilije (limbare) na polji oblači ino tiče pod nebam redi, brez čigar volje ne pade vrabel s strehe ino ne las z naše glave*4. Mat. 6, S£6. — Zakaj še zmiram se je spolnovala beseda Gospodova: „Vse kar bote Očeta v mojim imenu prosili, bode vam dajal44. Jan. 16, 23. — »Prosite in vi bote dobivali*4. Luk. 11,9. — Gospod liog satu zamore pomagati, on je. ki serca ljudi naklarija, da od tega, kar so več dobili, ubogim d.irujejo. — Ino na koga se bo zanašal bolnik skerčeni v svoji postelei. na koga nedolžno preganjani, obrekovanj, potlačeni? kdo jim bode dajal serčnost piti kupico britkiga terpljenja? kdo je tolažil ino krepil, de ne obleži jo pod težkim bremenam? kdo drugi, moji ljubi, ko tisti, ki pravi: ..Moj sin, v bolezni moli k Gospodu, iuo on te bo ozdravil**. Sirali 3N, 9. Ino na drugim mestu: „Kliči k meni o času nevolje ino rešil le bon, ino ti me boš hvalil". Ps. 49, i 5. — -Je kdo med vami žalosten, naj moli.44 Jak. 5, 13. Zares, če si ve bolenik pomoči pri Tistim prositi, kteri je stariga Tobija slepote zvračil, ino kralja Kcchija rešil odpertiga groba — ino se vleka nedolžno preganjani v zaupljivi molitvi k Tistimu, kleri. ee ravno naj svetejši ino rajska nedolžnost, j«* vender obrrkovan, preganjan ino na sramotni kriz pribit te bodo tudi poterpljivo tcrpeli ino spoznali, da roka, ki jim je rane vsekala, jih ve tudi zaceliti, ino da zamore ino hoče vse k naši ■»reči obračat'. Neštevilne, preljubi! so potrebe, v kterih se znajdemo, pa tudi neštevilni so čudeži, ktere vse-gamogočni Hog opravlja, če zaupljivo pri njem pomoči iseino. Poglejmo ua tisto ljudstvo, kterimu je namenjeno bilo , da bi spoznanje Božje ino pričakovanje prihodniga odrešenika v človeškim zarodu ohranilo. Slednji list njih zgodovine priča, kako resnično je kralj David govoril, rekoč: ^Nazivali so Gospoda v svoji stiski, ino rešil jih jc iz njegovih potreb-*. Ps. 100, 0. — Mozes je molil ino razdelilo se je morje, da so Izraelci po suhim prehajali. l/.li. 10, I. — In spet je Mozes molil, ino mana je dežila izpod neba ino voda je privrela iz pečine. Izb. 17, II. — Ino spet vzdigne Mozes svoje roke proti nehesam in Izraelci zmagajo Ama-lekite iuo (iospoil ie od vernil šibo, ktero že je bil povzdignil. Izb. 32, 14. - Joba je Hog skušcval, ino ga tako rekoč v morje nadlog pogreznil. Vse premoženje je zgubil, oh svoje otroke je prišel, gerde garje (s rab) se mu usipljejo, da ni od pete do temena nič zdraviga na njem. On pa ne neha k Hojru molili ino Jiožjiga imena častiti, ino za tega voljo dobi spet svoje zdrav je, ino vse, kar je glešlal, ino še obilnej nazaj, ino je srečnejši, kakor kda poprej. -- Salomon je prosil Gospoda za modrost ino razumniki, da bi mogel po Gospodovi volji Izrael vladati, iuo Hog j»* uslišal njegovo molitev, tako da ni nikdo ne poprej ne poznej Salomona v modrosti prekosil. — Ino čc prašamo tiste slavne može starodavnih vekov, tiste razsvetljene cerkvene učitelje ino očake, kterih dela zamoremo le občudovati, od kod so zajemali svojo visoko vednost v Hožjili ino človeških rečeh, bodo nam z llonaventuram povedali, da so pogovori s križanim Jezusam v molitvi, iz kterih so si vee luči ino resnice nabirali, ko i/, naj bolj skerbniga ino težav niga tika — Pa, preljubi! povejte sami! \iste si tudi že vi sami skusili, kakšna moč je v molitvi? t e je kaka žalost vaše serce morila, ali ni bila zaupljiva molitva, po kteri jc vam tolažba prihajala? Ce ste vi v hudo siromaštvo pogreznjeni sc tesnobno pitali: „Kaj bomo jeli, kaj pili, s čim se oblačili — ali ni bila serčna molitva, po kteri je vam poprej, ko ste mislili, pomoč prišla? Ino če so vas težke skušnjave zalezovale, hude nevolje stiskovale, ino vi ste v molitvi pomoči iskali, ali niste spoznali, da je Gospod, ki nas udarja — da je pa tudi spet On, ki nas čudovitno krepča, ino da vse gle-štaiuo , če le nje^a ne zgubimo? — Saj se je Tudi pri vas, preljubi, skazala beseda Gospodova, da bo nam, ako pred vsem lložje kraljestvo ino njegovo pravico išemo, vse drugo pridano, ino če goreče k Gospodu molimo: „pridi nam tvoje kraljestvo-, da nam tudi vse podeluje, kar natu pripo-maga si to kraljestvo priuobiti. Če nam je, moji ljubi! molitva tak potrebna zavoljo naših časnih potreboč, kam več je nam potrebna zastran naših dušnih revnost. Xaša volja je po nesrečni pregrehi pervih staršev v paradižu bolj k hudimu ko k dobrimu uklonjena, od vsili strani nas okrožajo sovražniki našiga zveličanja, skušnjave nas zalezujejo. .,vse na svetu je poželčiiosfc mesa, poželčnost oči ino gizdost življenja44 I. Jan. 16. — in tak leliko padamo v grehe, — ker nosimo v sebi cimo pogubljenja, ker smo, kakor pravi častivredni Tomaž Rempeuzar, meso iz mesa rojeno. Kaj druziga, moji ljubi! nas more tu zagre-šenja ovarvati, kakor milost Božja, ktero pa le tisti dobivajo, ki za njo prosijo. Ve se, da moramo tudi mi po svoji moči si prizadevati, da šku-šnjavo premagamo; česar pa ne zamoremo iz sam sebe, moramo od lloga sprositi. Lepo pravi veliki cerkveni učitel Avguštin: „Če nam Hog boje pošilja, nas opominja storiti, kolikor moremo, ino si sprositi, česar ne moremo44. Molitva nam naj bo, kakor sv. Zlatoust reče, orodje ino ščit, s kterim se vojskujemo, ino ognjene pušiee sovražnikov našiga zveličanja nam ne bodo škodile. Ce pitamo, kaj da je svetnike sredi naj silnejih skušnjav greha ovarvalo, kaj da jih je sredi naj groznejših muk tako čudovitno krepilo, da so naj strašneji smerti veseliga serca nasproti šli: moramo odgovoriti: to je molitva storila — tisti zaupljivi pogled k llogu, kteri je tudi tri mladenče v razbeljeni peči naj l?u-jiga plamena ino Daniela v levnjaku napadov divje zverine obranil. — Xi pa tudi, da bi v čednosti rasli, nič bolj potrebniga kakor molitva; zakaj če se x molitvo k Bogu vtekamo, izpovemo ponižno svojo vlastno slabost ino nezmožnost, in vekša je nasa ponižnost, vekša je pomoč Božje milosti. — Kako pa sedaj, preljubi! če smo tak nesrečni bili, da smo se pustili od hude skušnjave premagati ino v s in črten greh pogrezniti, kaj bo tudi tu pervo ino naj bolj potrebno spet Božjo milost doseči? — Spet molitva. V greh lekko pade človek od samiga sebe, pa greha se znebiti nc more več samo iz svoje moči. Pa kar iz vlastne moči ne moremo, uči sv. cerkveni zbor tridentinski, to zamoremo po molitvi. Ino naj nikdo ne misli, da bi njegovi grehi preveliki bili ali jih preveč, da bi Bog več ne mogel njegove molitve uslišati. Sej. 4 p. 9. — „Skesaniga ino skrušeniga serca ne zaverže Bog-. Ps. 50, 19. — David, mož po sercu Božjim, se je hudo pregrešil, ker pa ni prenehal nebeškiga Očeta za od-pušciije prositi, mu je milostivi Bog odpustil njegove hudobije. Grešni čolnar (ccstninar) moli v tempelnu: „Bog! hodi meni ubogimu grešniku milosti v** Luk. 18, 13. 14. — ino njegova molitva je oslušana ino gre opravičen domu. Od paganski' i stotnika kornclia beremo v Apostolskim djaiiji, da je njegova molitva Ino mllošina prišla pred spomin "Božji ino ga rešila malikovavske slepote in mu odperla dveri v cerkvo Jezusovo. — An. dj. 10. — Kakor so neprestane molitve pervih kristjanov razvezale železne verige s. Petru, v ječo ver-žcnimu od Herodeža; Ap. dj. i 2. tako reši tudi goreča molitva grešnih okov ino nas oprosti vražje sužnosti, v ktero človeka njegovi grehi vkovajo. Moji ljubi! da bi vender vsi, bodi si da so sami v greh zapali, ali da vidijo druge po grešni poti hoditi, se naj zdačnejšiga pripomočka poprijeti, — t. j. molitve! Kak neki oče, kak neka mati se močno žalosti čez razvajene otroke; jih opominjajo, svarijo, še kaštigajo; pa da bi se k Bogu vtekalii — da bi njemu svoje skerbi izročali, tega ne zmislijo. Ino vendar zamore le Bog pomagati, on, ki človeško serce ravna kakor vodo po potoku. V drugi polovici štertiga stoletja je živela pobožna mati, ktera je neprestano noč ino dan z vročimi solzami ino zJihleji k Bogu molila za preobernjenje svojiga sina. Ino ne zadovoljna s tem, da je sama molila, je prosila tudi druge, duhovne ino svetske, naj bi ž njo za njega molili, tak da so enkrat nek sv. škof, kterih je tudi za njih molitev prosili., jej odgovorili: naj se potolaži, kajti sin, za kteriga njegova mati toliko moti ino joče, ne more pogubljen biti. Ilolgo je morala sv. Monika, to je bilo njeno ime, čakati na oslušanje svojih prošenj, ali ona je terdno v Boga zaupala ino nje zanašanje ni bilo prazno. Avguštin seje preobernil, ino on, poprej krivoverec ino grešni sužnik, se sveti zdaj med naj jasnejšimi zvezdami na nebu katoliške cerkve. Naj bi vse starše dušna sreča njihovih otrok tak skerbela kakor sv. mater Moniko! Naj bi tudi oni svoje o-iroke od mladih nog — od pervih otroških let k pobožnosti ino bogaboječnosti napeljevali! .Seme sv. vere, ktero starši v serce svojih otrok zasejajo, obrodi gotovo, akoravno se včasih dolgo, kakor pri Avguštinu, v globočini duše zadušeno zdi. Pa ža-libog! se današni dan zvekšine ravno na opak ravna. l)osti jih da svoje otroke že v premladih letih pre-skerbno vse to učiti, kar pred svetam velja ino na "zemlji veselo prihodnost obeta; ne mili se ne denar ne trud jih dohro podučiti ino za svet pripraviti, pa na naj potrebnejšo reč, na vero pozabljajo ino zanemarjajo nedolžne otročiče berž moliti učili. Ino če se tudi zgodi, koliko more to zdati, ako jim starši ino rcduiki sami z dobrimi izgledi naprej ne svetijo? Preljubljeni! časi so hudi. Ako le pohiteč pogledamo na življenje ino početje vekse polovice ljudi, kak močno nas mora to razžalostiti? Nevera potaplja množice kakor grozna povodenj, nemarnost ze vero se zmiram bolj širi, večina ljudi obrača vse misli ino skerbi skoro samo ino edino na posvetno, zapovedi Božje ino cerkvene se ne obraj-tavajo, malokdo poštuje gosposko, bodi si duhovna ali svetska, hudodelstva se množijo od dne do dne. Kaj nam je spočeti, moji ljubi? — Gotovo ne rok nemarno križema spodvijati, temne iz vseli moči si prizadevati, kde ino kak se da kaj zboljšati, pa — moji ljubi! tudi — moliti, kakor so nekdaj Maka-beji z eno roko se sovražnikov branili ino z drugo roko tempel zidali; — nuditi v duhu pokore, kakor nekda mesto Ninive, da Gospod ne bi stegnil svoje grozeče roke, da mu sedajne bolehaste razmere v človeški družbi ino druge revšine našiga časa ne bi bile naznanovavke vekših nesreč, temoč da bi se dal ukrotiti, se hotel čez nas smiliti, nam prizanašati. Ne recite, moji ljubi! ni treba moliti, kajti Bog ve za naše potrebe, ino ako nam hoče pomagati, bo nam tudi brez naše molitve pomagal. Zares ve Bog, česa potrebujemo, ino ni treba mu tega še razodevati; ali on tirja to za tega voljo od nas, da ga zmiram spoznavamo spočetnika vseli reči. dar-nika vseh milost ino se vedno spominjamo svoje zavisnosti od njega. Tisto dobro je vedil Jezus, da je pri svatbi v Kani vino minulo, ino vendar šc le potem pomaga, ko ga je njegova sveta mati poprosila. Jezus je vedil, da je Lacar umeri ino da žc v grobu leži ino vendar ne gre ga preje od mertvili zbudit, dokler mu ni Magdalena s svojimi solzami serca genila, ino Marta zaupljivo govorila: „Vse, kar boš od Boga poželel, ti bo dah. Jan. II, 12 On elo zapove, da moramo vsikdar moliti ino nikdar molitve opustiti. Luk. |H, - - Nikdi ne veli, sc sploh postili ali zmiram vbogajme dajati, ker jc to čez naše moči, ali on zapoveduje zmiram moliti, ker to lahko storimo, hodimo bogati ali ubogi, zdravi ali boleni, učeni ali neuceni. ino v kterimkoli kraji, če imamo le serce k Bogu obernjcno ino ž njim zedinjeno. Vsako naše djanje ino opušenjc se premeni v molitvo, vsako ludi naj ina-njc delo prinese zaslužilo, če ga v dobrim namenu, z veselim sercam k časti Božji opravljamo. V tem obstoji duhovna zlatoločha, to jc umetnost, ktera prosto rudo vsakdanjih opravil v čisto zlato Bogu dopadljivih del preliva, ino po takem nase celo življenje v preveno molitev prenienja — v molitev „brcz prestanka", Tesal. 5, 17. kakor apostel reče. \ zemite si tedaj, moje predrage ovčicc! molitvo prav k sercu. Ne imejte nje za jarem ali breme, temoč za odclio ino počivek po težavi vsakdanjih opravil, — za veliko milost Gospodovo, kteri nam dopuša sc v molitvi ž njim pogovarjati. Imejte jo po besedah s. očakov za ključ k zakladu lložjc milostivnosti, za tisto skrivnostno lestvico Jakobovo, po kteri naše želje ino prošnje k liogu vzhajajo, ino njegove dobrote k nam prihajajo. Prizadevajte pa si tudi k molitvi vedno Bogu' dopadljivo serce prinesti, da se ne vresnuje nad vami tista beseda prerokova. ki pravi: ..Vase hudobije vas ločijo vašiga Boga, ino vasi grehi zakrivajo njegovo obličje pred vami, da vas nc osluša**. Izai. 59, 2. — Poskcrbite si skesano ino skrušeno serce: kajti ono zakriva število vaših hudobij ino vas pripravlja za prihod lložjc milosti v vašo ranjeno dušo. Trudite se tudi, preljubi verni! - ino to \am z očetovsko ljubeznijo na serce polagam, biti pokorni otroci vaše matere katoliške cerkve, kajti ako nje ne poslušate, ali njen glas še elo zaničujete, tedaj tudi Boga ne jriosTušate, ino on ne bo vas poslušal, Luk. 16, tu. ino Jezus ima tistiga, ki nc porajta na glas sv. cerkve , za pagana ino očitni-ga grešnika. Mat. 1H, 17. — Jaz vam to zlasti povem zastran cerkvene postne zapovedi, vsled ktere vam za čas od pepelnicc 1H54 do tiste srede IH55 naročim: (Sledi dovoljenje za.d ran posta, enako dovoljenju v I jubtjanski sko/ii.) 'itti pustni* norce. Kavno je pepelnica. ko te verslice pisem, in mislim sc v mesta, in terge, ua plesiša in šemarije, v spavnice in kcrčrne. in tudi v glave in serca posameznih. Saj je od svečnice pa do pcpclnicc, kakor bi se hotel svet na pepelnično sredo razrušiti in vsa njegova slava miniti. Nezmerno rajanje, vsakdanje veselice, ktere so toliko bolj pogostama, kolikor bolj se bliža pepelnica, toliko samopašniši, de se v poslednjih treh dneh skoraj divjanja ljudje pokončajo, opominjajo dni, ko je Noe ladjo tesal. — In na enkrat se čuje: Pepelnica! in mašnik pride iu pepeli verne rekoč: „Spomni se, človek, de prah si, in prah bošu. Svet pa je rekel: Spomni se človek, de moraš živeti, kakor de bi vekomej na tem svetu živel. Kdo jih prešteje brezštevilne nesramnosti, ki se te dni gode? Gospod pravi v evangelii: Gremo v Jeruzalem! svet pa pravi: Gremo v Babilon! Kristus gre, de bi na Oljski gori kervav pot potil, svet pa raja in dirja, divja in pleše, de mu pot po obrazu kar scurkama lije; Gospod gre, de bi terpel. svet pa, de bi rajal z veselic na veselice. Namenjeni smo, pripravljati se v postnim času za vredno obhajanje smerti in vstajenja Gospodoviga. In tega nas cerkev v nedeljo večer opominja. To nedeljo namreč obhajamo spomin njegoviga svetiga sklepa, de se hoče za nas darovati; spomin obhajamo ljubeznjiviga serca, ktero se v tem hodu razodeva. In če tedej obhajamo spomin ljubeznjiviga serea, ktero se za nas smerti gre izročit: tedaj menim, je tudi vprašanje blizo, ali ta spomin tudi spodobno obhajaaio? Pa kaj vidim? Nespodobne šeme, nezmerno popivanje, preobilne pojedine, nasladne plese. — In kaj čujem? — Zoperno kričanje ošemljenih, vpitje razdivjanili, hrum preo-pitili, petje razuzdanih in godbo posvelnjakov. Ali je mogoče? Ali nismo kristjan je ? Ali ne verujemo, kar beremo: Glej, v Jeruzalem gremo, kjer bo vse dopolnjeno? - Ali res nismo kristjan je? — In se ne sramujemo? Sicer nam tisti, ki je z nebes na zemljo prišel, rešit nas naših nadlog, in za nas na križi umeri, ne brani, veselim biti. Ali je pa to pred-pustno veseljevanje, le kdaj in posebno ta čas za kristjane spodobno? Glej, Gospod se napravi v terpljenje, de mu oči zavezujejo in ga v obličje bijejo, ali so morde naše ostudne seme vesel spomin zavezovanja Gospodovih oči? — Glej, Gospod gre kakor jagnje, ktero svojih ust ne odpre, v mesnico. Ali je morde kričanje razdivjanili in pijanih tega spomin? — Ali je naša samopašnost spomin njegove resnobnosti? — Glej, Gospod gre, de bi bil gerdovan, zasramovan, tepen. Pač se tudi mi te dni med seboj zasramujemo, pač gre marsiktera čast in čednost po vodi, iu bič zasmehovanja se pač nad marsikom suče. Ali kako sc to kristjanu spodobi, in zlasti te dni? — ln glej, Gospod gre, de bi na križi svojo kri prelil, zdaj tega spomin obhajamo. In vender predpust tolikanj razuzdano poganjamo ? Ali se to kristjanam spodobi? Kar pa je za te predpustne veselice nekaj posebno sramotniga, je to, de se naslednji postni čas ko neljub, nepripraven, kot samo hlapčevsko delo zdi. Kar je človek prav za prav in ljubi in v sercu nosi, se pokaže pustne dni; kar tedaj počenja in uganja, to je njegovo veselje, njegova slast, njegova prostost. Kar bo pozneje storil v poslu, to je postava in zakon, in v tem času se mora marši kterih reči zderževati, ker mu cerkvene zapovedi to velevajo, ali ne toliko celo cerkvene zapovedi, kakor marveč posvetne prepovedi. Saj jih je pač dovolj, kteri pondeljke in druge delavnike po kerčroah poganjajo in čas tratijo, kterim pust precej prenaglo mine: ali kakošen hrup zažene, če cerkev kaki poseben praznik obhajati za- pove. „Moramo delati, ne moremo praznovati", kriče ia ravno zato, ker bi mogli na taki dan v cerkev iti. — Ali je mar misliti, de bi se post obhajal, ko bi deželska gosposka cerkve ne podpirala? Ali mar svet kaki post pozna, in zanj mara? Svet ga ne pozna, in zanj ne mara, on ne pozna in uoče križaniga Zveličarja. In kjer mora, ondi lomi te zapovedi, če ga le nihče ne vidi. In čeravno se v postu česa človek zderžuje, vender jasno pokaže pustno razsajanje in rajanje, de mu postni čas ni kaj ljub in prijeten. In iz tega se lahko vidi, kakošniga duha de je ljudstvo. Posti se ravno, ker se mora, in s tem razkazuje svojiga tlačanskiga duha. se veliko pa se jih za post ne zmeni in in žive, kakor bi ga ne bilo. Same sebe zatajevati, jim ni znano. Njih nar prijetniši čas so pustni dnevi; ko bi celo lelo tako bilo, to bi bilo njih življenje na svetu. — Le škoda, de jim marsikVat denar poide. De morejo te dni prav razujzdano živeli, gre postelja na prodaj; v postu pa menijo, Hog ve, kako se zatajujejo, če kaki petek meša ne jedo. Ti pa, ljubi bravec, ne bodi pustni norec, ampak misli, de pride pepelnica, klera vse te veselice zagrebe, ne spremenuj svojiga življenja v pustne dni, sicer bi mogel, ko pride tista pepelnica, ko duhoven tri lopatice zemlje na te verze, rekoč: Spomni se človek, de prah si in prah boš, prehudo plačevati svoje pustovanje. Zaničuj svet, čigar življenje je zgolj pustovanje, zgolj divjanje, pregrešnost iu razsajanje, in pomisli, de tudi njemu pepelnica pride, grozni dan sodbe, ko se bo vsa njegova slava razprašila in njegovo veseljevanje končalo, in se pokazalo ko prah in pepel. Tu se bo reklo: Padel, padel je veliki Babilon; zakaj njegovi grehi so v nebo priderli, in Bog se je spomnil njegove krivičnosti; tipa greš s svojim Zveličarjem v nebeški Jeruzalem. Gotov pripomoček zoper scricui naglavnih grehov. VI. Neki pagansk modrijan pravi: ,,Kaj se jeziš nad hlapcam, nad gospodam, nad kraljem, nad varvancam? Poterpi nekoliko, glej, smert pride, ki nas vse enake stori.u Pristavite še to: Zgodi se marsikrat, če se dva hudujeta, se pretepata in hi se rada pobila, in se jima prikaže divja zver, ali se glas zažene, de gori, «:e njuna jeza in njun prepir kar neha. Prepir je kar pozabljen, in obema je občna, protivna nevarnost mar. Tako in še bolj naj premišljevanje divje zveri, grozne smerti, ali pa peklenskiga ognja, kteri gori in nikdar nikoli ne ugasne, vso jezo v nas zatira. Pripoveduje se, de je neki velik gospod na pristavi hlapca imel, kteri se je slabo obnašal, in de je s teni svojiga gospodarja tolikanj razjezil, de ga jc hotel poslednjič kar prebosti. Hlapec pa uteče, in beži narpred v mesto, ali gospodar gre tudi tje za njim. Zatorej se hlapec skrije v malikovavski tempelj, in misli med bogovi, maliki, miru in varstva najti, zakaj šc celo pri neznahogilt so hili tempeljni sveti, in duhovniki so beguna varvati obljubili. Ali strast se nc ana ne tempeljnov, nc duhovnikov. Serditi gospodar tudi tam služabnika iše. Naposled ubeži preganjani na pokopališe, se usede na gomilo gospodarjeviga očeta in objame njegov spominek. Ko ga jezni gospodar ondi ugleda, in premisli, de bo tudi on tje prišel, zatakne nazaj v nožnico svoje orožje, se potolaži ih hlapcu prizanese. Tako naj potolaži tudi nas misel na smert, de se v ničemur ne pregrešimo, in de ta pregreha še druzih hudobij ne porodi, kakor zmerjanje, preklinjevanje, obrekovanje, ali celo tepež in uboj, kar se toiikrat pri- fodi. Saj je ta pregreha ravno tako sramotna, ka-or neumna, ktera se nobenimu človeku, nar manj Ea kristjanu ne spodobi. Merjasec rabi svoje zobe, ik svoje roge — saj ne more drugači, — človek pa svojo pamet in kristjan svojo ljubezen, in sovražniku odpustiti mu je nar bhžniši maševanje. On ve tudi, de sc še nikdo pokesal ni svoje mirovito-sti, in sc še nikdo ni veselil svoje jeznaritosti; on vč, de poterpežljivost, pohlevno*! in ljubezen vse premagujejo, serd in jeza pa slednjikrat onemagata. V bukvah Jozva se bere, de je bilo v Izraelski deželi šeslero pribežališ za ubijavcc, de so bili zavarvani kervaviga maševanja sorodnikov. Tukaj so tako dolgo varno živeli, dokler ni veliki aldol-nik umeri. Po njegovi smerti je bilo vsim prizane« seno, in smeli so zopet v svoje domače kraje iti, kjer so potem mirno živeli. Vzrok tega, pravijo, je bilo silno žalovanje ljudstva nad smert jo velieiga aldolnika. ker je takrat ves serd meti sovražnimi ponehal. Ko bi smertne misli tudi pri nas kaj ena-ciga storile! Zakaj bi se po pagansko ali judovsko maševali. mi krisljanjc, učenci tistiga, kteri je iimi-raje za svoje inorivce molil? kaj bi se neki ven in ven med seboj vojskovali, in se še le na pokopališi mirili, kjer se nič več vojskovati ne moremo? Kaj bi neki plamen serditosti po našim sercu in po našim uhrazu švigal, dokler serce ne neha biti, in se nam lica ne oblede ? Kaj neki zamahujemo z roko nad svojim bratam, dokler v smerti roka ne odreveni? Zakaj sučcnio vedno meč v svojih rokah, in ne palmovih vej, s kterimi svetnike risajo? Ali se nočemo popred sprijazniti s svojim nasprotuikam, prcdi n nas ne zagrebejo v globoko jamo, v tamotuo podzemeljsko ječo, ali mora še le mertvaški kamen pregraja biti, med nami in med sovražnikam, in ne nehamo popred zalazvati svojiga hližnjiga, preden nas smert v večne verige ne v kuje? Potem nimamo nobeniga zasluženja, če še le mirujemo, ko se več ganiti nc moremo. Zdaj se moramo premagovati, zdaj moramo pokazati, de nas nima strast, ampak pamet pod svojo oblastjo. In čemu je boj, kteri nam mirii ne pridobi, in nobene časti nc, nobeniga plačila, nobeniga plena, nobene hvale, nobeniga venca, nobene slave ne, ampak le smertne rane, kvar, iu sramoto? Saj na potu življenja do pokopališa dovolj žuljev in ran dobimo, kterih se zavarvati ne moremo ; preč tedaj z radovol jninii prepiri in boji! Keršansk junak se le zoper drakonc in zmaje pogubivnih strast, in le za plemenito resnico , za vero in čednost vojskuje! — Pismo gosp, Jožefa lupa misionarja v Hartumii. Visokočastiti gospod Rihar! Z »ožjo pomočjo smo Hartum srečno dosegli. Včeraj nekoliko pred poldnem nas je ladja ,.Stella matutina*4, na kteri smo se od Herbera dalje peljali, do verta misionske hiše prinesla, kjer smo na suho stopili. Kaj več tega, kar smo na dolgim popotovanju od Aleksandrije dalje doživeli, Vam bom popisal v naslednjim pismu, ki Vam ga bom kmalo poslal. Za zdaj Vam le silno žalostno prigodbo sporočim, ki seje tukaj pripetila. Naša verla rojaka gospod Miiharčič in gospod Koči a n či č sta oba ns e r t v a ! Gospod Miiharčič nam je namreč x ladijo „Stella matutina" in s 13 zamurčiki do Berbera naproti šel, pa že četerti dan potem tukaj umeri. Povedali so nam, de je o padanju Nila, ki je bil letaš silno velik, poleg reke neizrečeno veliko ljudi pomerlo. Gospod Miiharčič je pa že popred vedno bolehal, in časih se ga je bolezen s tako silo lotila, de so mislili, de je že po njem. Tako nam je organist Daningcr pripovedoval. Obiskali smo njegov grob. ki je precej deleč od Nila na peščenišu, tam nekoliko molili, v znamnje iz majhnih kremenčikov križ na grob naredili in se zopet z žalostnim sercam vernili na ladijo „Stella matutina44. Umeri je pred tremi mesci. Gospod Kociančič njegovo smert zve-diti precej arabskiga učenika izHartuma v Berber pošlje, de bi otroci sami ne bili, si pa gotovo ni domišljcval, de ga čez malo časa enaka zgoda čaka. Gospod Kociančič je umeri 25. listopada, ko smo mi še v Koroškim bili. Vzroka njegove smerti še nisim mogel natanko zvediti. Kar mi je vertnar Hruška zamogcl povedati. je bilo več ho-lezin, ki so si hitro nasledovale ali sc tudi združevale. Bila je griža, neka kolera, imetje pobočine, in ludi v trebuhu se mu je pretergalo, kakor pravijo, ker je prehitro jezdaril, in ker se je posebno nazadnje hudo mešal, seje bila morebiti tudi vročinska bolezen pridružila, nemara je bil maeuh. Bolan je bil 14 dni. Pokopan je na vertu pri kapelici, ki so jo na grobu prečastitiga Očeta llilota naredili. Gospod! daj jima večni mir! Naj v miru počivata! — Gospod Jerana od 2. listopada scni ni več pri nas. V Ljubljani je mende to žc znano; ker pa tega gotovo ne vem, v kratkim nekoliko o tem oznanim. Huda griža, ki sc jc že pred našim odhodam iz Kaire (3. kozoperska) pričela in do Asuana, to je do 25. kozoperska terpela , jc gospod Jerana prisilila, ker je bilo malo upanja ozdraveli , v Kairo se vernili. Vernil se je na vernih duš dan t. j. 2. listopada zvečer; previdili smo ga še popred v Asuanit s svetimi zakramenti umirajočih. Rokodelec Kobilica jc tudi z njim šel v postrežbo in en kuhar. Kaj de se jc z njim dalje zgodilo, nismo do llartuma celo nič vedili: pa tudi tukaj smo le toliko zvedili, de jc v Kairo prišel in de se mu je po pervim zavžitim zdravilu nekoliko uleglu. Ker je drugim duhovnam (prišla sta namreč pozneje še dva Laha iz Verone za nami v Koroško) in tudi rokodelcam prebivanje že odločeno , le meni in gospodu Kolu se ne, mislim, de bova midva po Beli reki dalje šla. Zdravi bodite. Mi vsi, ki smo v Hartum prišli, smo, Bogu bodi hvala! prav zdravi; le eniga zmed laških duhovnov, od kterih sim popred pravil, griža nekoliko nadlegva. Priporočim se v molitev Vam, vsim Vašim, vsim prijatlam in znancam, prav prijazno vse pozdravim in bivam z vsim spoštovanjem Vam vdani prijatel Jožef Lap. V Hartumu, pisano na ladii „Stella matutina** 30. grudna. Ogled po Slovenskim. Is Ljubljane. Kar smo od popotvanja preča«ti-tijra škofa Friderika Baraga na Korensko iz verjetnih ust olišali, je tole: 10. svečana, v petek popoldne ho hc milostivi škof z visokočaHtitim g-o*pod Jan. \ovaknm, korarjem in vodjem Hemenina, iz Ljubljane •) Ker ta čas £ri IVIju >ia zavoljo bolezni stopila: Gosp. Ani. Sehoehei in ffosp. Kr. košar: novinca je |ia ta družba dobila gosp. Kr. Zainkerja. — \ pokoj sla se podala: eosp. A nt. Protmann. fajmošler v Nmartnu. in gosp. Jak. Čop. fajmošter v Prihovi.— Novo službo so dobili: gosp. Jan. k i n č i e je prišel za fajmoštra k >v. tnloaa na liori. gosp. Jož. Altmaan za duhovniga pastirja v Studenire. gosp. Jo ž. Pečnik za oskerbnika v duhovnih rečeh v šinartin na Gori. ravno tako gosp. Stef. franke r v Tabor, in gosp. Matija Groesing v Smartin. Prestavljeni so kaplani: gosp. Kr. tožnar k Materi Božji na jezeru gosp. KI. k I eine v Labod. gosp. Juri Jueovir v Rajheaberg. gosp. Ant. S e h o e h e r v Trebovlje. — 1'nierli so: liosp. kašpar JSehvvarz. fajmošler v Taboru. 16. grudna |s.*»:k eosp. Jan. Lederlias, fajmošter v pokoju. 3. sveč. ISo4. gosp. Jan. kummer. fajmošter na Rehberiei. 11. oveč. 1>C>4. — Oskerbnik fare na Rehberici je gosp. And. k raj ne. Odgovorni vrcdn.k: Andrej Zamejc. — Zaloiaik: Joief Bfaznik.