393
Dopisi.
\t Gorice 26. nov.  — V soglasji s §§. 10. in 20.
pravil bo v naši čitavnici 9. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer občni zbor, h kteremu prijazno vabi vse tukajšnje in vnanje častite družbenike               Odbor.
Iz Kostelja med belimi Kranjci 15. nov. L. A. (Medvedje, kosmati in gladki). V kratkem času so tu ubili 3 medvede, staro medvedico in dvoje mladih; pa tudi staremu medvedu je logar And. Žagar dobro pod-kuril, prej ko ne je tudi on poginil. Imenovani logar je ustrelil najprvo medvedico, ki je kakih 20 korakov pred svojo družino hodila; ko je ona padla, dojde tudi njen soprug, nezmenivši se za puškini pok, ter gleda ženko, ki se v krvi valja. V tem hipu pa tudi njega zadene krogla v rebra, zvrne se sicer, pa vendar zopet vstane in pobegne.   Noč, ki je ravno nastala, je lovce
zadržavala, da mu^niso mogli slediti, da si tudi je krvavi sled puščal. Cez nekoliko dni so ubili mlada dva, pa tudi starega so še videli, pa vendar jim je še vselej pete odnesel. Veliko škodo so te mrcine poleti in v jeseni napravile po njivah, ki so blizo gore. Na nekte-rih njivah so turšico tako požrli, da revnemu kmetu ni ne en klas ostal. Ako bi ne bili kmetje skoro vsako noč na njivah kurili in ropotalali, bili bi imeli le malo domu spravljati; vse bi jim bili ti štirje požeruhi požrli in poteptali. — Imamo pa v naši občini tudi še medvedov druge baze, ki sicer niso kosmati, vendar pa nič manj nevarni in divji. Že predlanskim so pričeli tudi tu malopridneži ponoči rogoviliti, kar nekdaj ni bilo, in so že marsiktero neumno naredili; ker jim nihče krepko na prste ne stopa, so čedalje prezdrzniši. Poleti so nekega Hrvata, ki je šel mirno svojo pot, skoro do smrti pobili. Najgrše je pa to, da se med tako dr-haljo tudi možje nahajajo, ki na videz še nekaj veljajo! Naj bi oni, ki so za to postavljeni in ki bi jim imel biti blagor občine pri srcu, takim kršenim medvedom bolj na pete stopali, kmali bi bil zopet stari mir in ne podoba, kakor da bi bili na turški meji. Ako župani nimajo oblasti nemirnežev kaznovati , mislimo, da jim je pa dolžnost, jih cesarski gosposki naznaniti; ona pa ima oblasti dovelj.
S Pivke. — Gozdnarski govori in poduki pač še malo zdajajo pri nas; seka se neprenehoma les, ne za-saja se pa nič mladih dreves. Sem ter tje še grajščak in pa kmet nista narazen zastran gozda, drugod se soseska s sosesko pravda za pašnik in ložo. Se pretep in poboj se je začel vnemati o tacih prepirih; s takim so se pretekli teden, 20. t. m., Slavinci in Selčani znesli med seboj. Slavina in Selce imate namreč že dolgo pravdo, že od leta 1807, za neki pašnik, kterega se vsaka lasti; na tem je, da bi se soseski med seboj razdelili, pa za mejo se ne morete soediniti. V pravdi dobi zdaj ta soseska razsodbo za se, zdaj zopet una; med tem prepirom se pa ruje še tisto grmovje in tisto brinje iz tal, ki še nekoliko pokriva kamnito plešo, in še nekoliko zadržuje peščico prsti. Pretekli pondeljek tedaj pridejo Slavinci v pašnik brinje sekat in rovat. Selčani gredo svojo pot, kakor da bi hoteli iti les podirat v ložo. Komaj zapazijo Slavince v brinji, planejo nadnje s sekirami, biti, lopatami in vilami; bilo jih je lahko za sto in še več. Med brinjem raztreseni Slavinci se ne morejo lahko braniti; natepenih je bilo kacih dvajset, trije so bili do črnega ali celo do krvavega na-tolčeni, drugi so zbežali. Selčani pa so po vrhi vzeli več vozov z živino vred; vozove so obdržali, vole poslali nazaj v Slavino. Pa Slavinci so potem hlapca nabili, ki je bil vole nazaj prignal; še so dalje selške otroke, ki so šli iz šole domii z vpitjem in kamenjem podili, da sta dva hudo padla, in si je deklica roko zvinila, in deček si nogo izpahnil. Zdaj nektere pre-stano tepenje in pobijanje uči, nektere bo sodnja preiskava in kazen modrila, kaj se pravi z gozdom in pašnikom prav gospodariti, kaj se veli mir in edinost imeti s sosedi. — Nočem reči, da se niso dali učiti sveti veri in pravici; nočem oznaniti, da so še cerkvene reči skru-nili v svoji lakomnosti in sovražnosti; zakaj po več krajih imajo navado, z malim cerkvenim zvonom sosesko klicati v pašnik ali v gozd, in tukaj jih je tudi cerkveni zvon mogel klicati na pretep in poboj.
Iz Ljubljane. ** Važna je bila 3. seja ljubljanskega deželnega zbora, o kteri je bila pravda za „ad-reso" ali „ne za adreso"; dr. Bleiweis in grof Au-ersperg sta si stala nasproti s svojima predlogoma. Da je narodne stranke predlog padel, temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da je zbor še stari, še tisti, ki je odbil slovenske stenografične spise, nemške pa za dragi
394
denar dovolil, da sede" v njem še zmirom tisti možje, ki časte v Schmerling-u svojega mojstra, izvzemši ne-ktere samostojne može, kteri res nikdar niso odrobo-vali Smerlingove sisteme, pa jih je le tega strah, dane bi v Avstrii po vse padla ustavna sistema. Dokler bodo taki elementi kraljevali po avstrijskih deželnih zborih, morajo Slovani v svojih nadah kaj zmerni biti. Zatoraj se tudi čudimo, zakaj ministerstvo, ako se je hotelo pravo narodno voljo spoznati, ni razpustilo sedanjih Schmer-lingovih zborov in novih sklicalo. Kake podpore se pa od te stranke ima nadjati naša slovenska narodnost, to je pokazal v tej seji še morebiti malo preočitno gosp. baron Apf al trern, kije prvikrat, kar zboruje sedanji deželni zbor, proti dosedanji navadi, z neko Čudno strastnostjo zahteval, naj se mu gosp. dr. Bleiweisov, v slovenskem jeziku postavljeni predlog pove po nemški. Ker je bil ta predlog k večemu iz desetih besedi in je že v dveh sejah na dnevnem redu stal, in ker se je o njem že nekaj dni po vsej Ljubljani govorilo in po vseh časnikih pisalo, to se pač ne more reči, da bi g. baron pomena ne bil vedel. Odkod tedaj tolika strastnost proti slovenskemu predlogu? Ali se morebiti misli, da je že celo čas prišel, da se demonstrira proti slovenskemu jeziku? Gosp. dr. Toman pa tudi na tako za-htevanje odgovora ni dolžan ostal, rekoč, da mi Slovenci v domačem zboru, na domaČi slovenski zemlji dozdaj nismo zahtevali, čeravno bi nam bolj potreba bilo, da bi se nemški predlogi pravili vselej tudi po slovenski, pa se trdno ustavljamo, da bi se slovenski morali po nemški praviti; da, ako gosp. baron ne zn& slovenskega jezika, naj se ga uči! — Da se takim gospodom novo ministerstvo, ki obeta porazumeti se z vsemi narodi in vsem pravičnemu biti, nič prav ne dopada, in da se žalostno ozirajo nazaj po Schmerlingu, ki je bil v tacih rečeh ves drug možak, je po tem lahko misliti. Zato so pa tudi tako radovoljno sprejeli geslo (parolo), ki je prišlo v podobi grof Auersperg-ovega predloga od nemških liberalcev z Dunaja in Gradca, in s kterim so se dogovorili (glej „Tagespošto", ki je to že en teden pred začetkom zborov odkrila in vse zbore naštela po imenu, v kterih pridejo popolnoma enaki predlogi na vrsto), da bodo po vseh zborih, kjer imajo Nemci večino, tako postopali. Eno pa se je pri tej priložnosti jasno pokazalo, namreč, da Belkredijevo ministerstvo ni ne fevdalno ne nemškutarsko ne birokra-tično, zakaj vsi ti elementi so nasprotni njegovemu postopanju. To naj avstrijski narodi pomnijo!
—  Iz Tržiča je družbica blagih gospe in gospo-dičin, ki v čitavnici delajo obleko za uboge otroke, prejela zopet 8 parov čevljev, ki so jih poslali gosp. Jan. Dobrin, Jakob Carman in Jožefa Kriviceva. Hvala za dobroto!
—  „Beseda" v nedeljo v čitavnici, ktero je počastilo mnogo gospodov deželnih poslancev s svojo na-zoČnostjo, je bila vrlo prijetna. Razun treh zborov, enega samospeva in čveterospeva, ki so vsi bili z veliko pohvalo sprejeti, je zanimala še posebno 2. scena iz 3. akta „ Viljema Tela", ki jo je prečastiti gospod J. G. predelal na domače narodne razmere in smo jo prvikrat radostni videli v Vipavi, ko se je ondi odprla čitavnica. Tudi nam je tako dobro došla ta igrica v nedeljo , da je glasna pohvala neprenehoma med igro spremljevala preizvrstno našo gospodičino Emo Toman o v o, ki je bila vsa navdušena „Ljudmila", pa vrlega našega g. Fr. Vi d i ca, ki je igral „Janko-ta." Ko pa sta končala, jima je prav iz srca donela pohvala. Mala ta igrica, ako najde taka predstavljavca, mora dopasti v vsaki čitavnici.    Ker ne  potrebuje posebnega
glediščinega aparata,  je   toliko   pripravniša za čitavni-čino igro.
—   Zadnja dva „Sokolska" večera sta bila zopet prav mikavna v deklamacijah, humoristiških berilih, v petji in muziki. Oba gospoda ravnatelja Koloreto in Kobler uredovala sta prav izvrstno znanega „bren-celjna", v kterem se je nahajalo mnogovrstnega šaljivega in resnega, mikavnega in pikavnega gradiva, posebno zanimalo je v prvem shodu rešetovanje nekega „popotnega pevca", v drugem pa kritika v zadnjem „redutnem koncertu". Deklamovala se je tudi Silerjeva pesem „Vodotop" v Koseskovem prevodu mojsterska in v občno pohvalo. Omenilo se je pa tudi smrti Ftig-ner-a, starosta severnega Sokola v Pragi, in se obžalovanje vsega društva tje telegrafiralo. Vsi zadovoljni z bogatima programa pozno so zapustili prijetni kraj. Omenimo le še, da je pri zadnjem shodu tudi deželni poslanec in ljubljenec naroda našega, dr. Toman, društvo s svojo nazočostjo počastil.
—   V saboto napravi nam za domačo stvar neu-trudljivi gosp. Pen v tukajšnem gledišču lep večer. V s p o m i n rojstnega dne neumrlega našega pesnika Franceta Prešerna bode gledišče samo njegovim pesmam posvečeno in govoril se bo klasični njegov epos ,,Krst pri Savici." Program je ta-le: Prolog na slavo Prešernu, pri kterem se odgrne doprsna podoba njegova, ki jo v veliki obliki izdeluje naš občecenjeni umetnik Fr. Zajec; v tem, ko se slika mojstra pevcev ovenčuje, se poje za kolisami „Strunam"; za tem pride samospev „Pevcu" in čveterospev „Pod oknom"; zdaj godba igrA Titelnovo overturo po slovanskih napevih, in potem se zaglediščino predstavo napravljeni „Krst pri Savici" igrd, ki ga bodo pojasnovale 4 žive slike, vredjene po g. pl. Goldenstein-u, ki se je že večkrat mojstra izkazal v vredbah tacih. Tako se imamo zopet nadjati slovesnega pa tudi častnega večera za domačo stvar, gospodu Penu pa prerokujemo čez in čez polno gledišče.
—   (O zadevah slovenske Matice.^ Ker nam je doslej še premalo spisov došio, da bi se mogel spodoben letnik spraviti na dan, prosimo, da se podvizajo slovenski pisatelji in blagovolijo kmali poslati spisov Slovencem podučnih v kterem koli blagovitem oziru dotič-nemu odboru za vredovanje Matičinega Letnika.
Tajništvo.