Osanielec bukovo-jelovega gozda v Pivški kotlini 
The Remnants of Beech--Fir Forest in the Pivka Basin 
Ivo PUNCER, Mitja ZUPANČIČ 
Biološki inštitut Jovana Hadžija S AZU 
YU-61000 Ljubljana, Novi trg 3 
UDK 58L55: 582.47 + 582.632 (497.12) (045) = 863 
IZVLEČEK ABSTRACT 
Pri vasi Hrašče v Pivški oziroma Po- Near the village of Hrašče in the 
stojnski kotlini se je na vzpetini Pogled Pivka-Postojna basin (W Slovenia) a di-
zaradi specifičnih rastiščnih razmer naric beech-fir forest has been preserv-
ohranil dinarski gozd bukve in jelke ed due to specific growth conditionj^ 
(Abieti-Fagetum dinaricum). Okolico on the rise Pogled (Abieti-Fagetum di-
porašča sekundarni gozd hrasta in be- naricum). The surroundings are over-
lega gabra (Querco-Carpinetum). Ker grown by a secondary oak-hornbeam 
je osamelec bukovo-jelovega gozda forest (Querco-Carpinetum). As the re-
zelo pomemben za znanstveno razisko- mains of the beach-fir forest are of 
vanje dinamike tovrstnih gozdov, bi ga great importance for scientific research 
bilo treba zavarovati kot gozdni rezer- into the dynamics of this type of forest, 
vat s posebnim gozdnogospodarskim they should be protected by a special 
režimom. system of forest management. 
UVOD 
Pri vasi Hrašče v Pivški oziroma Postojnski kotlini, na obrobju velike 
terenske depresije, k jer je bilo v pleistocenu pivško jezero, se je na vzpetini 
Pogled (566 m), ki je del terasnega nivoja tedanjega jezera, zaradi specifičnih 
rastiščnih razmer ohranil dinarski gozd bukve in jelke (Abieti-Fagetum dina-
ricum TREGUBOV 1957). Zanimiva je ugotovitev, da pokriva gozd samo ta 
»otok«. Mnogoštevilne druge vzpetine na Pivškem polju so porasle s sekundar-
nim gozdom hrasta in belega gabra (Querco-Carpinetum s. L), ki pa je zelo 
omejen in izkrčen zaradi pridobivanja kulturnih površin. 
Razvoj holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji (Š e r c e 1 j , 1963) nam 
po doslej objavljenih analizah kaže, da je pri nas v borealu pa vse do zgodo-
vinskih časov bolj ali manj prevladovala faza bukve. V atlantiku se je morala 
bukev delno umakniti jelki, ki se je verjetno vrasla v bukovo združbo (Abieti-
Fagetum) in ki še nadalje močno napreduje. 
Sklepati je, da sta bukev in jelka pretežno naseljevali tudi Pivško kotlino, 
k jer pa sta danes le pičlo zastopani. Neposredno okolje je izredno bogato z go-
zdovi bukve, predvsem pa bukve in jelke (Seslerio-Fagetum, Luzulo-Fagetum 
in Abieti-Fagetum dinaricum). Naš »otok« je verjetno ostanek bukovo-jelovega 
gozda izpred tisočletij, ki je iz neznanega vzroka obstal na tem mestu. 
SINEKOLOGIJA 
V razgibanem svetu Pivško-postojnske kotline, ki jo proti notranjosti de-
žele zapirajo Nanos, Hrušica, Javorniki in Snežniško pogorje, leži naš osamelec 
v severnem delu kotline na severni strani vzpetine, v višini 530—560 m in meri 
približno 12 ha gozdne površine. Okolni gozdovi pripadajo sekundarnemu, po 
človeku spremenjenemu tipu gozda s hrastom in belim gabrom (Querco-Carpi-
netum s. L). 
Razgibane reliefne oblike ustvarjajo bolj ali manj globoki jarki vzdolž 
osamelca. 
Apnenčasto dno kotline pokriva plast finega eocenskega flišnega drobirja 
in kraške rdeče ilovice, usedline pleistocenskega jezera. Pod osamelcem se pre-
pletata dve geološki podlagi: eocenski fliš in apnenčaste breče, kar odseva v 
sestavi tal, ki so na flišu globlja, manj prepustna in bolj sveža in dopuščajo 
razvoj mezofilnejše vegetacije. 
V klimatskem pogledu zaznamuje to območje prehod med toplim submedi-
teranskim podnebjem in dinarsko celinskim vplivom. Slednji je močnejši, zlasti 
v reliefno ugodnih legah — dolinah in kotlinah, kjer se zadržuje hladni zrak, 
ki povzroča ostrejšo lokalno klimo. 
Rastlinska zgradba in analiza biološkega spektra tega gozda nam kažeta, 
da je zastopanih največ hemikriptofitov (43,24 /̂o), nato fanerofitov (28,38 Vo), 
geofitov ( 1 7 , 5 7 m a h o v n i h hamefitov (8,11 najmanj pa hamefitov in tero-
fitov z 1,35 Vo. Vsota hemikriptofitov, geofitov in vseh hamefitov (70,72 ®/o) kaže 
na trše življenjske razmere združbe. 
FLORISTIČNA SESTAVA IN ZGRADBA ZDRUŽBE 
Na raziskovanem objektu smo napravili 3 fitocenološke popise, ki so zelo 
homogeni in nam dobro ponazarjajo to vegetacijsko združbo. Na površini 50 m^, 
torej manjši od standardne (400 m^), smo napravili še en popis v jarku, k jer so 
količinske vrednosti vlagoljubnih vrst precej večje (Athyrium füix-femina, 
SL. 1 — Lega osamelca v Pivški kotlini. 
FIG. 1 — The position of the rise »Pogled« in the Pivka Basin. 
Senecio nemorensis subsp. fuchsii, Heracleum sphondylium, Dryopteris filix-
mas, Pulmonaria officinalis, Geum urbanum, Symphytum tuberosum subsp. 
nodosum, Deschampsia caespitosa, Equisetum telmateia, Dryopteris austriaca 
subsp. austriaca, Milium undulatum, Plagiochila asplenioides var. major, Poly-
trichum formosum, Atrichum undulatum in Dicranum scoparium); tega popisa 
pa tu nismo upoštevali. Nekaj popisov smo naredili tudi v okoliških gozdovih, 
ki ponazarjajo gozdno združbo Querco-Carpinetum s. 1. oziroma Asperulo-Car-
pinetum M. WRABER 1969 in Luzulo-Carpinetum M. WRABER 1969. 
Vseh popisanih rastlinskih vrst je bilo 122. Najmočneje je bil zastopan red 
Fagetalia sylvaticae PAWL. 1928 s 40 vrstami, zveza Fagion illyricum HT. (1938) 
1950 s 4, red Quercetalia pubescentis BR.-BL. (1931) 1932 s 14, razred Querco-
Fagetea BR.-BL. et VLIEG. 1937 s 13 vrstami, spremljevalk je bilo 32, mahov 
in lišajev pa 19. 
Tu navajamo rastlinske vrste, ki jih zaradi prenizke stalnosti ni na raz-
predelnici. Razvrstili smo jih po diagnostičnih skupinah, da je vidna njihova 
fitocenološka pripadnost. Vsaki rastlinski vrsti je v oklepaju dodana številka 
popisa, v katerem nastopa. 
Fagetalia sylvaticae 
Campanula trachelium + (1) 
Carpinus betulus + (3) 
Cephalanthera rubra + (3) 
Dryopteris borreri + (1) 
Dryopteris tavelii + (1) 
Fraxinus excelsior + (3) 
Heracleum sphondylium + (1) 
Polygonatum multiflorum + (2) 
Sambucus nigra + (1) 
Spremljevalke 
Hieracium racemosum subsp. 
barbatum + (3) 
Luzula luzulina + .2 (1) 
Malus sylvestris II + (3) 
Pyrola secunda + (2) 
Prunus spinosa + (1) 
Quercus robur I + (2) 
Salix caprea + (3) 
Stellaria neglecta + (3) 
Veronica chamaedrys + (1) 
Quercetalia pubescentis 
Berberis vulgaris + (2) 
Carex alba + (3) 
Convallaria majalis + (3) 
Cynanchum vincetoxicum + (2) 
Prunella grandiflora + (2) 
Rhamnus cathartica + (3) 
Sorbus aria II + (3) 
Querco-Fagetea 
Ctenidium molluscum + (3) 
Festuca heterophylla + 2 (3) 
Isothecium myurum + 2 (1) 
Mahovi in lišaji 
Calypogeia trichomanis + .3 (3) 
Cladonia rangiferina + (2) 
Dicranum undulatum + .2 (2) 
Fissidens taxifolius + .2 (1) 
Hylocomium splendens 1.3 (1) 
Hypnum cupressiforme + .3 (1) 
Leucobryum glaucum + .2 (1) 
Mnium affine + .3 (1) 
Plagiochila asplenioides +.2 (1) 
Pellia epiphylla +.2 (1) 
Rhytidiadelphus loreus + .3 (1) 
Rhytidiadelphus triquetrus + (1) 
Scleropodium purum + .2 (1) 
Thuidium delicatulum + .2 (1) 
Osamelec bukovo-jelovega gozda leži zunaj sklenjenega areala bukovo-jelo-
vega gozda (Abieti-Fagetum dinaricum), zato mu manjkajo nekatere ilirske vrste 
in značilnice asociacije. Od značilnih vrst so tu naslednji floristični elementi: 
Abies alba kot ekotip (3X), Prenanthes purpurea (2X), Calamintha grandiflora 
(X2), Geranium nodosum (3X), Hacquetia epipactis (2X) in Aposeris foetida 
(IX). 
Po zbranem in urejenem gradivu smo to gozdno združbo označili kot va-
rianto dinarskega bukovo-jelovega gozda z gozdno preslico (Abieti-Fagetum 
dinaricum equisetetosum telmateiae subass. nova), ki je zaradi številnih okolnih 
vplivov nekoliko spremenjena in floristično obubožana. 
Za diferencialni smo opredelili vrsti Equisetum telmateia (3X) in Descham-
psia caespitosa (3X). 
Equisetum telmateia je subatlantska vrsta, ki je obilna in sociabilna na 
pretežno senčnih legah povirij v gozdu. Porašča tla, ki so bogata s karbonati, 
ilovnato-glinasta in bolj ali manj humozna. 
Deschampsia caespitosa je cirkumpolarna nordijsko-evrazijska vrsta, ki 
porašča vlažna do mokra travišča in gozdna tla ob po vir jih. Ta polsenčna do 
svetlobna trava uspeva na tleh, ki so bogata s hranili, predvsem z bazami, 
zmerno kisla, humozna, pretežno skeletna, večkrat ilovnato-glinasta. 
Obe diferencialni vrsti sta ekološko zelo sorodni in dobro ločita to varianto 
od drugih subasociacij dinarskega bukovo-jelovega gozda. 
Kar zadeva plastovitosti, delimo to varianto v štiri plasti: 
D r e v e s n a p l a s t je obilna in bogata z jelko, bukev je skromneje zastopana. 
Posamič so primešani še gorski javor, graden, divja češnja, veliki jesen, dob in 
smreka. 
G r m o v n a p l a s t je bogata, predvsem sta zastopani jelka in robida, nekoliko 
manj je bukve. 
Z e l i š č n a p l a s t je obilna. 
M a h o v n a p l a s t je revna, v jarkih pa bogatejša z vrstami in dosega večjo 
pokrovnost. 
SISTEMATSKA OPREDELITEV ZDRUŽBE 
Asociacijo Abieti-Fagetum dinaricum uvrščamo v zvezo ilirskih bukovih 
gozdov Fagion illyricum, v red Fagetalia sylvaticae in razred Querco-Fagetea. 
Ker menimo, da je naša vegetacijska enota obubožana varianta dinarskega 
bukovo-jelovega gozda, jo uvrščamo v iste višje sistematske enote. 
PREDLOG ZA ZAVAROVANJE GOZDNEGA SESTOJA 
Ta gozd ima majhno površino, zato —- razen za lastnika — ni gospodarsko 
pomemben. Večji pomen ima za znanstveno raziskovanje dinamike bukovo-je-
lovih gozdov, zato bi ga bilo koristno zavarovati in ohraniti kot redek ostanek 
in pričo nekdanjega mnogo širšega areala bukovih in bukovo-jelovih gozdov. 
Predlagamo zavarovanje tega sestoja v obliki gozdnega rezervata s po-
sebnim gozdnogospodarskim režimom. V zvezi z njegovo izločitvijo iz rednega 
gospodarjenja se bo treba povezati z Gozdnim gospodarstvom Postojna. 
Podobno preučujemo vegetacijo na osamelcih Cerkniškega jezera in Ljub-
ljanskega barja. Želeti bi bilo, da bi jih obranili pred nepravilnim gospodarskim 
izkoriščanjem, ki bo uničilo možnosti za nadaljnje preučevanje. 
ABIETI-FAGETUM DINARICUM Tregubov 1957 EQUISETETOSUM TELMATEIAE 
subass. nova 
Zaporedna številka popisa 
Nadmorska višina v rn 
Nebesna lega 
Nagib zemljišča v stopinjah 
Pokrovnost v o/o: drevesna plast 
grmovna plast 
zeliščna plast 
niahovna plast 
Višina drevja v m 
Premer drevja v cm 
BioL oblika 
I 
II 
III 
IV 
1 2 3 
560 560 560 
NNE N NNE 
5—10 0—5 0—10 
70 60—70 70 
80 50 70 
70 70—80 90 
50 5 5 
25 5—25 25 
20—50 5—50 20—50 
ABIETI-FAGETUM DINARICUM Tregubov 1957 Prezenca 
la 4.1 4.1 2> 
MP Ahies alba Mill. Ib II 
1.1 
3.3 
3.2 
2.2 
4.1 
3.2 
3 
3 3 
l l l l 2.2 1.1 1.1 3̂  
H. scap. Calamintha grandijlora (L.) Moench. III + 1.1 2 
G. rhiz. Prenanthes purpurea L. 1.1 + 2 
ABIETI-FAGETUM DINARICUM Tregubov 1957 
EQUISETETOSUM TELMATEIAE subass. nova 
H. caesp.Desc/zampsza caespitosa (L.) P. B. 
G. rhiz. Equisetum telmateia Ehrh. 
III + .2 
1.2 
+ .2 
+ .2 
+ .2 
1.3 
FAGION ILLYRICUM Ht, (1938) 1950 et FAGETALIA 
SYLVATICAE Pawl. 1928 
G. rhiz. Asarum europaeum L. I l l 1.2 + 2.2 3 
H. caesp. A^/i^nz^m filix-femina (L.) Roth. 1.2 + + .2 3 
H. caesp. Br achy podium sylvaticum (Huds.) P. B. + + + .2 3 
NP Daphne mezereum L. + + + 3 
B.Ch. Eurhynchium striatum (Schreber ap. 
Hedw.) Schimper 2.4 + .3 1.4 3 
I 1.1 1.1 
NP Fagus sylvatica L. II + 1.1 + 3 
IIII + + + 3] 
G. rhiz. Galium vernum Scop. III + + + 3 
H. scap. Geranium nodosum L. + 1.1 1.1 3 
H. scap. Melica nutans L. 1.2 + + .2 3 
H. scap. Salvia glutinosa L. + 1.1 2.2 3 
H. ros. Sanicula europaea L. + + + 3 
H. scap. Senecio nemorensis L. ssp. fuchsii 
(Gmel.) čelak + 1.1 1.1 3 
H. ros. Viola sylvestris Lam. 1.1 1.1 1.1 3 
G. rhiz. Actaea spicata L. + - i - 2 
H. scap. Aegopodium podagraria L. + + 2 
H. scap. Angelica sylvestris L. + + 2 
MP Cerasus avium (L.) Moench. II + + 2 
H. caesp. Dr2/op^ens filix-mas (L.) Schott. III + + .2 2 
H. scap. Epilohium montanum L. + + 2 
G. bulb. Epipactis hellehorine (L.) Crantz. + 1.1 2 
G. rhiz. Hacquetia epipactis (Scop.) D. C. + 1.1 2 
Th. er. Melampyrum nemorosum L. ssp. 
+ + nemorosum (L.) 2 
H.iscap. Mycelis muralis (L.) Dum. + + 2 
NP Rosa arvensis Huds. II + 1.1 2 
H. scap. Scrophularia nodosa L. III + + 2 
H. ros. Aposeris fostida (L.) Less. + 1 
QUERCETALIA PUBESCENTIS Br.-Bl. (1931) 1932 
H. scand.Calamintha clinopodium Spenner III + + + 3 
H. caesp. Car ex humilis Leyss. + + .2 + .2 3 
NP Euonymus verrucosa Scop. II + + + 3 
G. rhiz. Carex flacca Schreb. III + + .2 2 
NP Ligustrum vulgare L. + + 2 
QUERCO-FAGETEA Br.-Bl. et Vlieg. 1937 
H. caesp. Carex digitata L. III + .2 1.1 1.2 3 
NP Cornus sanguinea L. II + + + 3 
NP Corylus avellana L. 2.2 2.2 3.3 3 
NP Lonicerea xylosteum L. + + + 3 
MP Quercus petraea (Mattuschka) Lieblein 1.1 + + 3 
NP Viburnum opulus L. + + + 3 
P. scand. Clematis vitalba L. + 1.1 2 
NP Crataegus monogyna Jacq. + + 2 
NP Euonymus europaea L. + + 2 
H. ros. Primula vulgaris Huds. III + + 2 
SPREMLJEVALKE 
H. rept. Ajuga reptans L. III + + + 3 
H. scap. Betonica officinalis L. + + + 3 
H.iscap. Gentiana asclepiadea L. + + + 3 
H. scap. Hieracium sylvaticum (L.) Grufberg + + + 3 
G. bulb. Lathyrus montanus Bernh. + + + 3 
H. caesp. pilosa (L.) Willd. + .2 1.1 1.1 3 
G. rhiz. Majanthemum bifolium (L.) 
F. W. Schmidt + + + 3 
G. rhiz. Oxalis acetosella L. 2.3 3.3 2.2 3 
la 1.1 
+ 2.2 + 3.3 
l) 
MP Picea excelsa (Lam.) Link. Ib II 
+ 2.2 3 
^III 1.1 + 1.1 3̂  
G. rhiz. Pteridium aquilinum (L.) Kuhn. III + + 1.3 3 
NP Rhamnus frangula L. II + + + 3 
NP Rubus idaeus L. 1.2 1.1 + 3 
NP Rubus sulcatus Vest (Fritsch) 1.2 1.1 1.1 3 
G. radic. Serratula tinctoria L. III + + .2 + 3 
H. scap. Solidago virgaurea L. 1.1 1.1 1.1 3 
H. ros. Cirsium acaule (L.) Scop. + + 2 
H. caesp. Dr^op^eris austriaca (Jacq.) 
Woynar ssp. 
austriaca (Jacq.) (Woynar) 
H. scap. Eupatorium cannabinum L. 
H. rept. Fragaria vesca L. 
H.caesp.Luzula albida (Hoffm.) DC 
MP Quercus cerris L. II 
MP Sorbus aucuparia L. var. aucuparia (L.) 
Ch. rept. Veronica officinalis L. I I I 
+ + 
+ + 
2.2 
+ .2 
+ + + 
+ 
+ 
+ 
+ .2 
2 
2 
2 
2 
2 
2 
2 
MAHOVI 
B.Ch. Atrichum undulatum (L. ap. Hedw.) 
P. Benuv. IV +.2 + .2 + .4 3 
B.Ch. Plagiochila asplenioides (L.) Dum. 
var. major Nees + .2 + .4 + .4 3 
B.Ch. Polytrichum formosum Hedwig 2.3 + .4 + .3 3 
B.Ch. Dicranum scoparium (L.) Hedwig + .2 + .2 2 
B.Ch. Mnium undulatum (L.) Hedw. + .4 2 
POVZETEK 
Pri vasi Hrašče v Pivški kotlini, na obrobju velike terenske depresije, v višini 
530—560,m, se je ohranil zaradi specifičnih rastiščnih razmer gozd bukve in jelke. 
Zanimiva je ugotovitev, da pokriva omenjeni gozd le ta »otok«. Druge mnogoštevilne 
vzpetine na Pivškem polju so porasle s isekundarnim gozdom Querco-Carpinetum, 
ki je zelo omejen in izkrčen zaradi pridobivanja kulturnih površin. 
V tem razgibanem svetu Pivško-poistojnske kotline, ki jo proti notranjosti dežele 
zapirajo Nanos, Hrušica, Javorniki in Snežniško pogorje, se prepletata dve geološki 
podlagi, eocenski fliš in apnene breče. Različna geološka podlaga odseva v tvorbi 
tal, ki so na flišu globlja, manj prepustna in bolj ,sveža, vplivajo pa na razvoj 
vegetacije, ki je tod mezofilnejša. 
V klimatskem oziru predstavlja to območje prehod med toplim submediteran-
skim podnebjem ter dinarsko-kontinentalnim vplivom. Slednji je močnejši, zlasti 
v reliefno ugodnih legah — dolinah in kotlinah, kjer se jzadržuje hladni zrak, 
povzročajoč ostrejšo lokalno klimo. 
Rastlinska zgradba in biološka oblika tega gozda kažeta na trše življenjske 
razmere. Na podlagi tabelarnega gradiva smo gozdno združbo sistematsko opredelili 
v razred Querco-Fagetea in red Fagetalia sylvaticae. Nadalje smo združbo uvrstili 
v zvezo Fagion illyricum, katero označuje nekaj ilirskih elementov. Osamelec buko-
vo-j elovega gozda, ki leži zunaj sklenjenega areala Abieti-Fagetum dinaricum, smo 
označili kot njegovo varianto, zaradi številnih okolnih vplivov nekoliko spremenjeno 
in obubožano. 
Podobno se preučuje vegetacija na osamelcih Cerkniškega jezera in Ljubljan-
skega barja. Zaželeno bi bilo te objekte zaščititi pred močnim gospodarskim izko-
riščanjem, ki bi uničilo možnost za njihovo nadaljnje preučevanje. 
SUMMARY 
Near the village of Hrašče in the Pivka basin, on the edge of a large land de-
pression, at a height of 530—560 m, a beech and fir forest has been preserved due 
to specific growth conditions. It is very interesting to establish that this forest 
covers only this »island«. Other numerous hills on the Pivka field are overgrown 
with a secondary forest, Querco-Carpinetum, which is very confined and is now 
being cleared due to the need for agricultural land. 
In this active territory of the Pivka basin, which is closed in on one side by 
Nanos, Hrušica, Javornik and Snežnik, two geological bases (eocenski fliš, apnena 
breča) are intermixing. A different geological base can be seen in the formation of 
the soil which is on a fliš deeper, more porous and more recent, and influences the 
developement of the vegetation, which is there more mesophylous. 
Regarding the climate, this sphere represents the transition between warm, sub-
mediterranean climate and dinaric-continental influence. The latter is stronger, 
especially in geographically favourable positions- valleys and basins where the cold 
air is held back and thus causes a sharper local climate. 
The formation and ecological characteristics of this forest show severer condi-
tions of growth. On the basis of our tabulation, the forest community has been 
systemised into the class Querco-Fagetea and order Fagetalia sylvaticae. Futher-
more we have put this community into the association Fagion illyricum, which is 
characterised by some Illyrian elements. The remnant of beech-fir forest, which 
is situated outside the closed area of Abieti-Fagetum dinaricum, has been denoted 
as its version, due to numerous influences of the surroundings. However it has 
somewhat changed and grown poor. 
Similarly the vegetation on the remains of the Cerknica Lake and the Ljubljana 
Marsh is being examined. It would be desirable to protect these areas from big 
economical exploitation which could destroy the possibility of their further exa-
mination. 
LITERATURA 
M e l i k , A., 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela 7, Inšt. za geograf. 3, 
IV. razr. SAZU, Ljubljana. 
O b e r d o r f e r , E., 1962: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Süddeutsch-
land und die angrenzenden Gebiete. Stuttgart. 
Š e r c e l j , A., 1963: Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. 
Razprave VII, IV. razr. SAZU, Ljubljana. 
Š e r c e l j . A., 1965: Staropleistocenska flora iz Bukovice pri Ilirski Bistrici. Raz-
prave VIII, IV. razr. SAZU, Ljubljana. 
š e r c e l j . A., 1966: Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov 
Ljubljanskega barja. Razprave IX/9, IV. razr. SAZU, Ljubljana. 
T r e g u b o v , V., 1957: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Inšt. gozd. les. ind. Slo-
venije 4, Ljubljana. 
T r e g u b o v , V., 1962: Associations du groupe Abieti- Piceetum de la region karsti-
que occidentale des Alpes Dinariques. Mitt. Ostalp. -dinar. Pflanzensoz. Arbeits-
gem. 2, Padova. 
W r a b e r , M., 1950: Fitocenoloska razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ad 
annum horti botanici Labacensis solemnem, Ljubljana. 
W r a b e r , M., 1964: Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči ekologije in 
palinologije. Biol. vest. XII, Ljubljana. 
Naslov avtorjev — Authors' address: 
Ivo PUNCER, dipl. ing. gozd. 
Mitja ZUPANČIČ, dipl. ing. gozd. 
Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, 
Novi trg 3, YU — 61000 LJUBLJANA