GLASILO KR.JČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 18. aprila 1940. — Leto XIII. — Št. 17. Pariški kardinal Verdier, ki je dne 10. aprila t. 1. umrl. V prihodnji!) številkah bomo skušali podati o njem nekaj sestavkov, da bo naše delavstvo spoznalo delo tega velikega škofa in odkritosrčnega prijatelja vsega delavstva. so se, kakor Nemčija, Italija in lani tudi Franciju lotile reševanja tega vprašanja. Novi duh pravi, da je treba st roško za vzgojo mlado generacijo razdeliti na ve« narod in ne pustiti, da je vso breme otrok izključno surno na starših. Rešitev je v smotrnem in sistematskem podpiranju družin z otroki. Družino z otroki naj imajo povisod prednost, inaj najdejo povsod ipodpo.ro.« Približno isto trdi tudi dr. Ivo Pirc v svoji razpravi v »Času« štev. 5/6, 1939/40 »Rast narodu...«, ko pravi: »Družine, iki se morajo boriti za svoj vsakdanji kruh na podeželju in v mostu, jo treba opogumiti za otroke s primernimi podporami, (ki so večje, čim večje je število otrok. S podporami ob rojstvu tretjega, četrtega in vsakega nadaljnjega otroka, z davčnimi olajšavami od tretjega otroka dailje (mo Sele od devetega), s podeljevanjem različnih prednosti družinam s številnimi otroki v službah, stanovanju in s podobnimi socialnimi in ekonomskimi sredstvi Nasprotno jo treba premožne družine z noben im, enim ali dvema otrokoma čim občutneje obdavčiti. Pri mas ni treba v tem pogledu, posebno za delavstvo .nič več čakati. Sredstva za izvedbo in izboljšanje stanja številnih delavskih družin so tu. Treba je samo nekoliko dobre volje in dela. Bednostni fond, v tej obliki, kot ga danes imamo, vsaj v celoti ni več tako nujno potreben. Del tega zneska, ki se itnk nabira iz prispevkov delavcev in delodajalcev in je za proračunsko leto 1939./40. bil predviden na šest milijonov 850.000 din, zn leto 1940./41* pa že celo na 7,200.000 din, naj se da na razpolago za izvedbo družinskih doklad v obliki izravnalnih blagajn, kot so to z velikim uspehom uvedli v Franciji, Belgiji in Holandiji. Družinske doklade Za reorganizacijo bednostnega fonda ▼ izravnalne blagajne in za uvedbo družinskih doklad očetom številnih družin Vprašanje uvedbo družinskih plač postaja tudi pri nas vso bolj aktualno. Beda in revščina številnih delavskih družin in v zadnjih letih močno nazadovanje rojstev, tudi pri mas v Sloveniji, postavljajta zahtevo po brezpogojni pomoči družinam s številnimi otroki. Dr. Ivo Pirc (glej revijo »Čas«, štev. 5 in 6, 1939/40 v razpravi »Rast inaiodov in nazadovanje rojstev v Sloveniji«) postavlja na podlagi primerjav iz drugimi deželami pravilo, da ne pada pri nas število rojstev zaradi tega, ker se zaradi gospodarsko stisko in osiromašenja ljudje ne morejo poročiti. Kot vzroke za to navaja: 1. pešanje izpolnjevanja verskih dolžnosti; 2. beg mladih ljudi iz deželo v mesta; 3. industrializacija; 4. materialistična propaganda in Specialna propaganda proti spočetju in nosečnosti; 5. olajšana možnost prepre-cenja spočetja in prekinitve nosečnosti. Gotovo je, da so vse te navedbo več ali manj točno in da so vzrok padanja rojstev. Prav v celoti pa ta trditev mo drži. Ako že to velja za drugo stanove, pri delavcih v vsem mo bo držalo. Sicer so .tudi žo nekateri precej pomeščanjeni, vendar pa velik del delavstva šo vedno vidi v zakonu in družini urejeno in zadovoljno življenje ter ga na vsaik način skušajo doseči. Toda, njihovo gospodarske razmere iso take, da jim to v resnici zelo ovirajo, čo ne celo onemogočajo. Da fant in dekle dosežeta svoj cilj in se moreta poročiti, igro tudi dekle v tovarno (to jo posebno značilno za tekstilno industrijo). Ker pa le šo vedno manjka, ostane žena v tovarni tudi •po poroki. Ako hodita namreč olja na delo, je razumljivo, da se dohodek v družini poveča im nadoknadi ono, kar mož premalo zasluži. Na drugi strani pa seveda, kar jo povsem razumljivo, trpi družinsko življenje in tu so potem tudi začne ono, kar pravi dr. Pirc. Zena so brani otrok, da bi kar dalj mogla hoditi v tovarno. Možev zaslužek namreč ne zadostuje, da bi družina stanu primerno živela in .pokrila življenjsko potrebščine. Za imirno in zadovoljno družinsko zl.vljenje jo prav gotovo, tega no bo nihče zanikal, vendarle potrebno neko 'blagostanje. To se pravi, družina mora limeti toliko dohodkov, da ni potrebno, da gro šo žena v tovarno. ve. Čas zahteva, da gremo po začrtani poti naprej, tako pri urejanju notranje upravno politike in tudi socialne. Če so Hrvati dobili svojo banovino in jo urejajo, prav tako jo morajo tudi Slovenci. Tudi delavstvo pričakuje, da bo poklicano v socialni politiki k pozitivnemu delu in tok«, k sodelovanju pri vprašanjih, ki se živo tičejo njega samega. To pa bo mogoče le, če bo delavstvo govorilo po svojih svobodnih delavskih organizacijah. Zato pa mi, v korist zdravega napredka v naši državi, odločno zahtevamo, da se vprašanje delavskih socialnih zavodov reši čim prej po svo- Toda, takih dohodkov naš delavec r veliki večini nima. V članku »Razvoj draginje in delavski zaslužki« glej »Delavsko pravico« od 3. marca 1938, sem na podlagi statističnih podatkov iz poročil OUZD-a dokazal, da več kot tretjina delavcev, zavarovanih pri OUZD, ne dosega dnevnega zaslužka 2850 din, ki je potreben, da delavec-samec pokrije potrebe minimalnega eksistenčnega minimuma. Danes jo seveda spričo velikega porasta con življenjskih potrebščin ta znesek že znatno prekoračen. Kje naj tedaj ta delavec kaj prihrani za eventualno družino. Kako naj si ustvari družino, ako še njemu samemu zmanjka za pokritje tekočih najbolj nujinili življenjskih potrebščin. Ako tedaj še delavcu samcu zmanjka, kako naj pa s takim zaslužkom živi delavska družina. In vendar vsi vemo, da le premnogo, da celo več tisočev delavskih družin mora živeti z dohodki od 600 do 800 din mesečno. Od katere koli strani torej gledamo to vprašanje, pa naj bo to z gospodarske, versko moralne, zdravstvene, — kriči po nujni in neodložljivi rešitvi. Ženo iz tovarne, premlado in šibke otroke no takoj silliti k težkemu delu, očetu pa zaslužek, ki bo odgovarjati družinskim potrebami. Drugi narodi, kakor Francozi, Belgijci, Holandci so to vprašanje že rešili. Spoznali so, da se v družini, ako nima prave moralne, pa tudi gospodarske podlage, začenja razpad naroda in države. Zato .so ji šli na pomoč in pomagali. O tem smo precej pisali žo v zadnjih številkah našega lista. Kaj pa pri nas? Veliko sicer pišemo, kritizaraimo in iz (besedami iter tiskom preganjamo belo kugo. Storili do danes, vsaj takega kar bi vsaj malo to vprašanjo omililo, nismo še ničesar. In vendar jo to tako nujmo, nujno potrebno! Ob priliki zadnjega zasedanja banskega .sveta 12. marca t. 1. je ban dr. Natlačen v svojem poročilu poudarjal vzroke našega nazadovanja rojstev in du se bomo Slovenci v nekaj stoletjih, ako bomo šili po tej poti dalje, sami izbrisali iz površja zemlje. K zaključku svojega poročila je ugotovil: »Kakor hitro mam IkkIo razmero dopuščale, bomo tudi mi morali slediti vzgledu socialno naprednih držav, ki bodnih volitvah, da bo v njih zopet gospodar z vso težo dolžnosti in odgovornosti res delavstvo, ki ima po zakonu polno pravico. V bodočo dni stopajmo z odprtimi očmi, zavedajoč se vseh dobrih in slabih strani našega javnega življenja in ničesar so nam mi bati. Merodajni či-nitelji noj dajo vsakemu državljanu možnost, da se lahko udejstvuje pri vseh svojih važnih vprašanjih. In vsakdo bo doprinesel svoj pozitiven delež k utrditvi naše narodne in državne skupnosti. Zato pa kor a k naprej tudi v socialni politiki! ž. S. Korak naprej V ljubljanski Delavski zbornici gospodujejo že nad eno leto zastopniki slovenskega Jugorasa — Zveze združenih delavcev. Ta skupina je sedaj že pokazala, kaj hoče in kaj zmore. Aato jo čisto naravna in upravičena naša zahteva, da so razpišejo volitve v.ta važen delavski zavod. Kajti zbornica je za delavski stan tako važen činitelj, da bi bila že skrajna malomarnost, če bi so delavec, čigar predstavnica je zbornica, ne zanimal za njen ugled, delovanje in prospeh. Saj v zbornici odražajo vsa delovanja delavskih strokovnih organizacij, po zbornici pa se izraža tudi kulturni napredek delavstva. Zbornica kot razredna zastopnica delavstva občuje z vsemi važnimi činiteljii v državi ter skuša po njih uveljaviti voljo delavstva. V zbornici sami pa mora delavstvo videti res svojo pravo zastopnico, da z njo najtesneje sodeluje in ji tudi popolnoma z app a. Današnji položaj v ljubljanski Delavski zbornici pa jo v ostrem nasprotju s pravimi zakonitimi nameni toga važnega delavskega zavoda. Namesto 1 bi zbornica združevala vse pozitivne sile v delavskem gibanju, kar bi bilo v današnjem času zelo potrebno, Tako delo pa je za zdravo socialno .politiko skrajno škodljivo in pogubomosmo. Na ta m a čin se delavski zavod odtujuje delavstvu, ker delavstvo no vidi več v m jem to, ar bi po zakonu moralo videti. 1 od Prejšnjo dr. Stojadinovičevo vlado bi “Ji ta položaj ljubljanske Del. zbornico popolnoma razumljiv. Saj je zna-no vsakomur, da je 'ta gospod hotel goljati v Jugoslaviji fašizem in tako Ustanoviti nov delavski fašistični .sindikat, iki bi inaj prevzel vse delavske zavode v državi. V takih razmerah bi bile prepovedane, kar je povsem razumljivo, v,se svobodne delavske or-i ganizacije, med njimi seveda tudi Jugoslovanska strokovna zveza. Položaj | P' bil na ta (način popolnoma jasen, er bi bil fašistični sindikat v resnici 7asj°Pnik vsega delavstva. Drugega astopstvu bi delavstvo tako ne imelo. jj^o tega koraka v naši državi, hvala f°BU, ni prišlo, ker je g. S to j adi.no vi c: ‘Padcem svoje vlado odletel iz vodiva naše državne politike. Nova vla-fa jo v svojem prvem razglasu pre-' JOmilu .s fašističnimi maimeni g. Stoju-dinoviča, in vsakdo, ki mui je ]>ii na j Srcu zdrav napredek maše države, se j je oddahnil. Tudi mi smo ta važni korak iz polne duše pozdravili, ker smo bili in smo še vedno prepričani, da i je napredek pri nas mogoč le v demo-rrftciji, kjer državljani po svojem svo-? . °dnem prepričanju najože sodeluje-| |° Pr> vseh notranjih državnih vprn-I t**}- '" ^a*° Pa k° nujno treba urediti ■ d * vprašanje socialne politiko v naši jJ^ftvi, predvsem delavskih zavodov. I nC?(*rnvo Je namreč dejstvo, da so iz delavske zbornice izrinjene vse svobodne delavske organizacije, ki so ; P'"a vi izraz in volja delavstva, dočim ; j®*ujo zavod ljudje, ki so prvotno n,.'i namen voditi delavsko socialno * sb>H ko po potih, s katerimi je na-Pr 1 ica (,r- Stojadinovicevega režima i vs>i,„. Naravnost krivično nasproti 'nnU delavstvu pa jo dejstvo, da tj zh/a.s svojimi prispevki za Delavsko 1 PoH ^ico' j'h P^čujo vsak delavec, ''^“fati po svojem lastnem zavodu ; i nOnizacijo, s katero mo mara no- 11 e skupnosti. | ostanimo na sredi pota pri ure- i ‘Ju notranjih vprašanj naše drža- * St. 1? — 194,0 DELAVSKA PRAVICA Str o ko im a p0ir(U'ila— Francoski senat je uzakonil delovno pogodbo med Francijo in Jugoslavijo »Izseljenski vestnik« je v svoji 4. (letošnji številki priobčil članek pod naslovom »Francoski senat je uzakonil delovno pogodbo«. Ker je članek zolo važen in Im) zani-nnail tudi inaše rudarje in delavsko javnost »ploh, ga v celoti ponatiskujemo. To dni smo ibili obveščeni, da jo končno ratificiral (uzakonil) »Pogodbo o delu in pomoči«, sklenjeno leta 1912. med Francijo im Jugoslavijo, tudi francosiki senat. Parlament jo je že pred meseci ratificiral,- S tem je pogodba dobila šele potrebno pravno veljavnost in se bodo 'njena določila mogla začeti izvajati. Kar osam let je preteklo, preden iso naši izseljenci v Franciji do/bili to zanje tako važno pogodbo. V juliju 1952 so pooblaščeni zastopniki obeli držav, za Jugoslavijo gospod M. Spalajkovic, izredni poslanik pri predsedniku republike Francije in gospod Edvard Heriot, predsednik ministrskega sveta im minister za zunanje zadevo v Franciji, podpisali »Pogodbo o delu in pomoči«. Jugoslavija je to konvencijo že leto kasneje v narodni skupščini in senatu ratificirala. V Franciji pa se jo iz ratifikacijo te pogodijo odlašalo do letos. Kaj so dobili s to pogodilo naši delavci, izseljenci v Franciji? Preobširno bi bilo, da bi navajali vse člene pogodbe, toda v glavnem .je vendarle ;potrebno, da navedemo nekatere važne odstavke. Predvsem je v pogodbi dogovorjeno, da Francija ne (bo delala ovir našim delavcem, ki :bi želeli priti v Francijo na delo, pa inaj bo to v industriji ali v kmetijstvu. Prav tako je dogovorjeno, da bosta obe državi dali tako delavcem, kakor njihovim svojcem, to je ženam in otrokom, vse potrebne administrativno olajšave. Prav tako ne bosta pobirali nobenih talk,s ob izdajanju viz za ipotne liste, kakor tudi, da bodo diplomatska in konzularna zastopstva vidirala ali legalizirala vse potrehne dokumente, ki zadevajo izseljence, in to brezplačno. Vsi delavci, ki bi bili sprejeti na delo v Franciji, morajo (biti sprejeti na podlagi delovne pogodbe, katera jo bila istočasno s to konvencijo sprejeta, prav talko tudi te pogodbe ne sinejo obsegati nobenih določb, ki bi nasprotovale določbam :te konvencije. Delavci, ki se izselijo v Francijo in delajo 'tam, pa maj si bo to v indu-dustriji ali kmetijstvu, imajo pravico ob enaikem delu do enake mezde, kakršno prejemajo domači delavci, zaposleni pri istem podjetju. Če pa mi delavcev iste kategorije, pa normalno in običajno mezdo delavcev iste kategorije v pokrajini, v kateri so zaposleni. Nadalje so delavci-prisel jenci izenačeni z domačimi delavci tudi v pogledu ravnanja v vsem, kar zadeva uporalm zakonov, po katerih se urejajo delovni pogoji in zavaruje higiena ter varnost delavcev. Ta enakost ko razširi tudi na vse tiste določbe, kateri bi utegnila ena ali druga država v pogledu delavske zaščite iše izdati, to se pravi: tudi na vso tiste zakone o delavski zaščiti, ki bodo izšli (X) ratifikaciji te pogodbe. Prav tako iso naši delavci enakopravni s francoskimi delavci, kar zadeva brezposelnost. V tem primeru uživajo ena- ko koristi in imajo enako pravice do ustanov za zavarovanje za nezaposlenost, kakor francoski delavci. Koristi, o katerih jo govor v tej konvenciji, so v Franciji podpore, ki jih dajejo sindikalno blagajne in blagajne za vzajemno podpiranje ob neza||iosleno-sti, ter občinski in okrožni skladi za nezaposlenost, ki jih subvencionira država. Prav itako se izenačujejo naši deluvci z domačimi delavci v vseh pravicah, iki so določene >po francoski zakonodaji gledo ma od ikoni no za nezgodo in poškodbe pri delu. Konven- leto dni in se obnavlja molče. Odpoved pa je treba dati tri mesece prod iztekom vsakega rolka. O priliki podpisa te pogodbe je bil podpisan tudi poseibeai zapisnik, v katerem jo bilo določeno naslednje: Z naknadnimi konvencijami in sporazumi, ki maj se izdajo čim prej, je treba pričeti preučevati vprašanje o enakosti ravnanja z državljani obeli pogodbenih strank glede socialnega zavarovanja vobče. Vso dotlej, dokler so pogodba ne ratificira, pa stopijo praktični pogoji za nabiranje delavcev takoj v veljavo. Konvenciji sta priložena tudi obrazca pogodb talko za zaposlitev jugoslovanskih kmetijskih delavcev kakor tudi iza jugoslovansko industrijske delavce. V teh pogodbah se v gla vrnem ponavljajo določbe, ki jih vsebuje konvencija. Tako pogodilo pa mora imeti vsak delavec, ki gre ma delo v Francijo. Vsebino teli pogodb D eiju pa k tej stvari pravi, da je treba . bomo objavili prihodnjič. točnejše določbo za izvajanje urediti s iposeibnim sporazumom. Vso pritožbe delavcev, kolikor zadevajo delovno in življenjske pogoje, ki jih dajejo delodajalci, so lahko sestavljene v slovenščini ali srbohrvaščini in jih jo treba poslati neposredno po diplomatskih ali konzularnih oblastvih pristojnim oblastveni, ki so dolžna skrbeti, da se izvršo potrebne poizvedbo in se zadeva čim prej ugodilo reši. Končno določa pogodba, da morata obo državni pogodinici čim prej izmenjati ratifikacijsko listino in da konvencija .stopi v veljavo, brž ko obe državi pogodbo po svojih predstavništvih ratificirata. Konvencija traja 1 Iz tega sledi, da bodo seda j slednjič vendarle naši izseljenci v Franciji postali enakopravni z domačimi delavci, oziroma bodo imeli iste pravice kot jih imajo priseljenci drugih držav, kalkor na primer Poljske, Češike, Italijo itd. Nedvomno je to za maše izseljenstvo v Franciji izrednega pomena in veliko važnosti. Kakor je Družila sv. Ilafalea skupno z Izseljensko zbornico doslej stalno intervenirala pri naših oblastvih, da naj dosežejo ratifikacijo to konvencije, tako Iki storila tudi v bodočo, da bodo naši izseljenci prišli do svojih pravde. V tem pogledu bo seveda treba še mnogo dela in itudi raznili intervencij, da bo istvar izačela pravilno poslovati. J. Rozman. Organizirano in neorganizirano delavstvo Ko se danes organiziram delavec poglablja v delo svoje strokovne organizacije in razmišlja o njenih uspehih in neuspehih, pride do zaključka, da je danes boriba za dhstoj in boljše življenje delavca res tešika in zahteva od delavstva mnogo volje, izobiraz-bo in izkušenj v organizacijskem življenju. Ko delavec to razmišlja in vidi koliko zaprek in težav se stavi že organ Lai.runie.mu delavcu v iborl>i za boljši kos krulia, spozna, kako zelo jo zapostavljeno neorganizirano delavstvo. Izkušani sitrdkovničarji vedo, koliko truda in borili, ki so se vlekle tudi več let, jo moralo prestati, preden so bili doseženi prvi uspehi, in koliko trudu je bilo tirelba, preden iso se ti že doseženi uspehi še izboljšali. Vsak zaveden strokovničar danes ve, da so ravno neorganizirani delavci velika rana v delavskem gibanju, ki je vsak dan bolj boleča. Ce že organiziran delavec z veliko težavo izboljšuje svoj delavsJki položaj, je prav gotovo res, da so neorganizirani delavci prav na milost in nemilost prepuščeni poljubnemu izkoriščanju delodajalca. Sleherni delodajalec se dobro zaveda, da z neorganiziranim delavcem lahko postopa kakor so mu zljubi in kakor mii to narekujejo mjegove kapitalistične koriisti. Neorganizirano delavstvo se še vedno vso premalo zaveda resnosti strokovne organizacije in vse preveč (podcenjuje strokovno delo ne vedoč, da je strokovna organizacija edina pot, po kateri se lahlko pride do izboljšanja delavskega položaja, ki je danes vse prej ko rožnat. Neorganizirano delavstvo je danes največja zapreka večkrat sl alb,im uspehom raznih mezdnih gibanj. Prav lahko danes dokažemo, da so velikih neuspehov v mezdnih gibanjih Ibolj knivi neorgani-zirani delavci kakor pa podjetniki. To V kolikor bi ta sredstva ne zadostovala, naj bi se prispevek tako delodajalcev kot delavcev nekoliko zvišal, in sicer tako, da bi samci in poročeni brez otrok plačevali nekaj več. Vso 'to jo seveda stvar preučitve in predlogov, ki bi ob sodelovanju imte-resemtov, oblasti in organizacij našli primerno osnovo in izvedbo ter rešitev. JSZ, ki že več let stalno poudarja važnost in potrebo uvedbe družinskih plač ali doklad, je že lani predložila gospodu banu pismeni predlog za reorganizacijo bednostnega fonda v izravnalno blagajno, iz katere bi očetje s številnimi otroki prejemali družinske doklade. Ta akcija je spričo nnvedenili dejstev in razmer, v katerih se nahajamo, tako važna, da z njeno izvedbo ni odlašati niti dneva. Tu ne gre za nobena prestižna, niti politična vpra- šanja. Tu gre samo za ohranitev narodovih sil, da bodo sposobne graditi našo majhno slovensko domovino. Poleg tega pa je to tudi povsem v duhu naših krščanskih socialnih načel, za katerih izvedbo v vsem javnem in zasebnem življenju smo dolžni, da so kot kristjani iboriimo iz vso odločnostjo. Vso za družimo, mora biti želja in zahteva, ne saimo delavcev in prizadetih, marveč vseh, ki o narodovi usodi kakor koli odločajo. Nič odlašati, ka jti vsi potrebni predpogoji so tu. Treba jo samo pristopiti k uresničenju tega za slovenski marod talko važnega vprašanja. To ibo tudi gotovo poroštvo delavstvu, pa itudi vsemu narodu, da ibo imel od njih veliko moralnih in gospodarskih 'koristi. Jožko Rozman lahko dokažejo strokovne organizacije, ki razna mezdna gibanja vodijo. Samo po sebi jo razumljivo, da če se bori saimo peščica za izboljšanje in uveljavljenje delavskih interesov, večina pa stoji ob strani ali celo nasprotuje, ne more biti popolnega uspeha, ker delodajalec dobro vidi delavsko slabost. Vzemimo čisto praktični priimer. V podjetju je mezdno gibanje, delavci so organizirani in se dobro drže. Podjetje je sicer pripravljeno mezde zvišati in tudi podpisati kolektivno pogodbo, a tega ne stori, ker se izgovarja, da potem ne bo več konkurenčno, ker jo še več sorodnih podjetij, kii imajo še slalbšo delovne pogoje kakor ipa njegovo in da v drugih podjetjih ni strokovne organizacije. Nazadnje se pa izgovori, da bo pripravljeno raizgovarjaiti se o izboljšanju, ko bodo delavci tudi v sorodnem podjetju organizirani. Žalostna resnica, ki jo vsak dan srečujemo. V sorodnem podjetju pa delavstvo mirna smisla za organizacijo in se še kar naprej zanaša, da lx> morda nekoč že saimo od sebe bolje. Tako je sedaj delavstvu v organizira,nem podjetju oslabljena možnost mezdnega gibanja. Vse to pa nastaja zaradi talko ostre konlkureince. In če smo pošteni, moramo priznati, da jo mnogo itežjii obstoj podjetja, ki plačuje višje mezde, ker n.i konkurenčno tistim ipodjetjem, ki nimajo urejenih delovnih razmer, in to zaradi nezavedinega deilaivstva. Kako važna jo strokovna organizacija v podjetju pri izvajanju socialne zakonodaje, ve danes vsak organiziran delavec. Vemo pa tudi, da se socialna zakonodaja izvaja v celoti samo v tistih podjetjih, kjer je delavstvo že organizirano in da so socialna zakonodaja grobo krši v omih podjetjih, kjer ni strokovne organizacije. Iz navedenega lahko razvidimo, kako važnega pomena za delavstvo je strokovna organizacija in da brez nje danes za delavca ni urejenega delovnega razmerja; vsaj dobrega ne. Prav gotovo so delavski položaj slovenskega delovnega ljudstva ne bo bistveno iziboljšal tako dolgo, dokler bo to še v takem številu stalo izven svoje de-lavislke strokovne organizacije. Današnji položaj saim sili vse stanove, 'da se organizirajo im delavski stan kot številčno najmočnejši bi morali biiti prva, ki svoje delovne razmere ureja po svojii strokovni organizaciji. Vzrokov, da naš delavec še ni dovolj dovzeten za organizacijo, je več. Gotovo je eden izmed vzrokov ta, da smo šele na pol industrijski narod in naše delavstvo šele nastaja v pravom pomenu besede in smo še bolj izako-reininjeni v zemlji in navezami na mala posestva ki je mnogim delo v tovarni ali v drugih podjetjih le postranski zaslužek. Naš delavec, ki je še KI D in draginjske ^ doklade V nedeljo 7. t. m. so je vršil zaup-miški zbor našo skupine, ki je olbrav-naval vprašanje draginje in naših plač ter .stališče podjetja k temu vprašanju. Navzoči so se .zgražali nad postopanjem KID, ki so zvija na vsC strani, da bi ji no bilo itreba dati zahtevanih draginjiskih doklad. To je že naravnost škandalozno, da po sedmih mesecih stalno naraščajoče draginje podjetje^ draginje ne prizna, temveč nam hočo sugerirati, da so se nam plačo povečalo še iza več kot pa draginja. In to pri vsej krasni konjunkturi, ki jo podjetje ima. Proti javnosti si hoče kriti hrbet z objavljanjem indeksa v svojem glasilu. Ta indeks pa jo zelo pomanjkljiv, saj celo vrsto potrebščin sploh no navaja. Če bi nam dopuščal prostor, da bti objavili indeks resnične potrošnjo jeseniškega kovinarja, bi so pokazalo, da jo precej drugačen od indeksa KID, čeprav jo njihovega delal študiran človek, ki pa nii nikoli živel po njem, našega pa nam narekujejo potrebo in način življenju. Potem je tukaj še problem kašto KID. Delavstvo jo ni zahtevalo, če so jo oni osnovali — svobodno jim, no bodo pa nam diktirali, da mora vsak delavec tam kupovaiti, ker živimo v državi s svobodno trgovino. Za tistih nekaj tisočakov, ki jih doplačajo pri Kašti, jim ostanejo v žepu lepi desettisočaki, katere bi inam morali plačati na račun draginje. Zato delavstvo ne more upoštevati izmotavanj podjetja in hoče ma vsak način doseči draginjske doklade. Vsa modrovanja im strokovnjaško sestavljene številke jim'me bodo pomagale. V tem oziru 'bo delavstvo vseh organizacij in tudi neorganizirano nastopilo enotno. O tem ni dvoma! Pri raznem taktizi-j ramju se delavstvo že cepi, pri vprašanju kruha in obstoja so pa ne bo. Naj podjetje enkrat že jasno izjavi, ali da ali ne. Saj imamo še druga pota, da si to priborimo, ne samo take razprave, na katerih zastopnik podjetja ustavlja zastopnika organizacij* v njegovih izvajanjih, češ »da je to za mačke«. V torek 9. t. m. so se sestali zastop- nilk.i vseih Štirih oriffainizuci j in 60 v.stt ta vprašanja na podlagi navodil, da-' nili od članstva, i|xxiiovmo preučili in poslali podjetju vlogo z zahtevo po takojšnjih razgovorih. Če bi ti razgovori me bili uspešni, Imihio takoj napravili nadaljnjo korake, ki nam jih dovoljuje zakon. Odnehali ,no bomo, toliko zavednosti in borbenosti je še vodno v jeseniškem kovinarju, da na pol potu ne bomo odstopili. precej navezan na svojo zemljo, ki jo • še ]x> malem obdeluje, drugače gleda j na delavski problem kakor tisti delti-f vec, ki je odvisen zgolj od itega, kar zasluži v tovarni. Tudi značaj onega l delavca, ki je povisem delavec, se prc- { cej razlikuje od značaja tistega dolav-1 ca, ki je še včeraj dellal doma na po-J sestvu. Kot narod z mlado industrijo jj se še 110 moremo primerjati s tistimi narodi, ki imajo že staro industrijo in jj imajo tudi delavstvo, ki je s to indu- \ strijo zraslo in poslalo zgolj industrij-j sito delavstvo. To delavstvo tudi dru- <; gače pojmuje delavske strokovne organizacije, ker je že davno prišlo do j prepričanja, da se delavske razmere ! ne dajo drugače urejati kakor ravno E po strokovni organizaciji. O tem nas danes lahko učijo vse industrijske državo od največjih do najmanjših. Čisto naravno je, da Slovenci vedno bolj . postajamo industrijski marod, ker nas;1 samo naša zemlja ne more preživljati. | Tako nastaja vsak dan bolj važno j vprašanje slovenske,ga delavstva im * njegove strokovne organizacije. Je pal strokovna organizacija zgolj delavska I stvar. Tu vidimo drug vzrok nezani-1 marnja delavstva za strokovno organi- J zacijo, ki ga je predvsem kriva naša f meščanska vzgoja in izživljanje v raznih političnih strankah, ki jim je cilj . vzgojiti delavstvo tako, da bo manj | odporno nasproti izkoriščanju podjet- I nika, ki bo vdano in slepo pokorno. ) Organizirano delavstvo se je že pre- S cej otreslo meščansko političnega vpli- J va in tudi uspehi m.iiso izostali. Na nas delavcih samih je, da tudi tisti, ki še -stojijo izven strokovne organizacije. | spoznajo, da n.i drugega sredstva za izboljšanje, kakoir da se pridružijo že organiziranemu delavstvu im s (tort usitvarijo celoto, .ki bo prav gotovo še enkrat odločilnega pomena in ki bo kos svojim nalogam. S. K. DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 1? nalih krnit k Trbovlje Lepo uspeli občni zbor je predzad-11 jo nedeljo obiskuI sam predsednik centralo JSZ tov. Srečko Žumer. V le-Pom -govoru nam jo razložil delo JSZ m zuskaj ise nasprotniki -zasanjajo v’ "jo, ker kot prava krščanska organizacija zahteva za delavce vse pravice, ki so dane vsemu človeštvu, 'ne ipa sa-roo nnokutcrnikom. Zato smo od vseli, ki itako ne mislijo, zatirani. Naš občni zbor jo itudi dokazal, da je naša sku-Puia nezlomljiva, pa naj se vetrovi od leve in desne v njo zaganjajo. In prav v zadnjem času smo dokazali, i 'ma 7 nami računati v delavskem gibanju visak, ki misli voditi pravo delavsko borbo za mi prej storili, bi bilo za nas im delavstvo, ki je v skupini, gotovo še Dot k .Dosledno pa bomo to začrtano ^ Hodili naprej, kl jub grožn jam, brez Da ,V-se poštene in dobre delavce Dnrl ^Qzi.vanlo> da mas v mašem delu sti zu. ,lcoristi sebe in splošno- j v Mi elani ipa storimo vsak svojo ,’^-nost in so ravnajmo po sklepih ooenega zboru, na (katere smo 'talko rekoč prisegli. Pri vsem tem delu naj nam Bog pomaga! Samo, da smo mi čisti. Uprava bra-lovsko skladnice je na podlagi čl. 113. vzela pokojnino trem ženskam, ki so "liti uradu javljene, da žive v konku-Ta člen pravilnika pravi: »Ob \Petiii o možitvi zgubi vdova pokoj-p.'n° 7 dnem, iko se zopet omoži, ima tj. v ,*a'kom primeru ipravieo do od-l)rav'1,Ine svojo enoletne pokojnine, in av to velja tudi za vdove, ki uži-«Jo (pokojnino a žive v nezakonskem razmerju v skupnem gospodinjstvu kot eno leto dmi,. Nuši socialisti Pa so tako 'brihtni, da «o v »Delavski politiki« naprtili to krščanskim socialistom, češ: bodite le vi krivi, iker je pravilnik tak. 2o svoječasno smo povedali, da so bili vprav socialisti navzoči pri izdelavi tega pravilnika. Za-| ‘‘.i se niso takrat pobrigali, da bi gor-besedilo no prišlo v pravilnik? ",ar pa stori urad bratovske sklad n i-6 sam, mu gotovo no moremo kršč. oc*alisti prepovedati, če iima 'to mož-ost v pravilniku. Ko jo ibilo na seji 1 predloženo, so ibili socialisti popol-omia tihi in skladni s tem odvzetjem 1 kojmm. če jih danes to boli, ;ne mo-S« pomagati. Člunok v »Delavski Politiku pa ise razume še tako, da iz-pokojnino vso tiste, ki žive v jr,U;f*nem gospodinjstvu, kar pa mi res. zait i? i° samo tiste, ki žive v ne- jr,upnem gospodinjstvu, kar pa mi res. *uiw j° saimo 't*s*e> 'ki žive v ne-ti^nskem stanju. Čo žo hočete bla-vem i ki ni popolnoma mič kriv, Set ne bodite tako nai.vmi, da pi-nj|ie stvari, ki miso skladne s pravil-°im. Co pa ste zvedeli uradno tai- n06t te v V|P'r?ve skladnice, nam pa pov to’ j0 naš ibratec, ki je vse no V«“° Pa tudi, da se rav- sti ^‘a^.m izdajajo uradne tajno-'* 'kar se drugim ne. ej- Na ponavljajoče se napade od strani članov Jugorasa na člane skupine rudarjev JSZ, da no smejo zahajati v Društveni dom in da jih bomo tu/m pretepli in .no vemo, kaj vse, svetujemo članom, da tja no zahajajo. Pretepe obsojamo, ker strokovna organizacija nima tega vsvojih pravilih. Kakor smo zvedeli, se takega govorjenja poslužuje .najrajši podpredsednik Jugorasa, ki je vse prej kot katoličan. To je dolkazal ma večer pred volitvami v bratovsko skladnice pri gg. Mejaču in Fincu. Vevče Delavstvo obratov Združenih papirnic je 20. januarja tega leta po svojih centralnih organizacijah stavilo podjetju predlog za izboljšanje prejemkov, dopustov in uvedbo stanovanjske doklade. Te predlogo je motiviralo s tem, da je nastal za papirno industrijo procej boljši položaj, kot je bil v letih gospodarske krize. Ta položaj se je zu papirno industrijo izboljšal tudi z uvedbo kartela, ki je poenotil cene, razdelil trg in odpravil Škodljivo konkurenco. S tem je tudi odpadel razlog, ki je .narekoval podjetju, da je v letu 1937. znižalo imezde. Dalje ,na-vaja delavstvo v svojih predlogih, da jo draginja porasla več kot pa je znašala v decembru dana draginjiska doklada. Iz teh razlogov želi, da pride na podlagi členu 13. kolektivne pogodbe do razgovorov iin s tem sklenitve novega dodatka h kolektivni pogodbi. Delavstvo je šlo zelo zimemo pot, ki naj ma noibetni struni v tem rasnem času ne povzroča razburjenja, zajedajoč se, da bo itudi podjetje tako uvidevno, da reši čiun prej to .zadevo ugodno za delavstvo. Podjetje se dalj časa ni zganilo. Dne 2«. februarja se je vršil prvi informativni razgovor. Dno 1. marca jo uprava odgovorila odklonilno, .ker v smislu zapisnika od 20. decembru 1939 draginja ni porasla za 10 odstotkov. Organizacijo so ponovno pritiskale na ugoditev predlogov. Dne 12. imarca je uprava ponovno odklonila predloge s pripombo, da jih zmanjšamo. Organizacije iso dne 13. marca vložile pismen odgovor, da predlogov no morejo zmanjšati, dokler so .ne vršijo razgovori, in stavile rok do 23. marca, da naj uprava odgovori jasno, kuj imisli. Dne 23. murca jo bil zopet odklonilen odgovor, da uprava vztraja na zmanjšam ju predlogov. Vršil se je nato posvet zbora organizacij dno 23. marca, ki je z željo, da pride do mirne rešitve tega gibanja, zmanjšal predlogo za peto točko glede stanovanjsko doklade in če so vrši razgovor na jpozneje do 28. marca. To se jo sporočilo podjetju. Razgovor se je vršil, pa je bil zopet samo informativen in ni bilo nobenega rezultata. Ho isti večer se jo vršil sestanek delavstva, iki je bil .polnoštevilno obiskan, razen tistih, ki so bili na delu. Po izčrpnih poročilih funkcionarjev je bil Minki v spomin! Količevo, 7. aprila 1940. Minka, tako mlada si nas zapustila, v najlepših letih življenja! Ravno ko si hotela pred oltar, ti je smrt stopila na pot in namesto pred oltar si morala v grob... Usoda te je iztrgala tvoji materi, kateri si bila hraniteljica. Saj te je mati tako ljubila, storila je vse, da ozdraviš, a ni ti bilo usojeno. Bila si dobra,poštena,zato si bilapriljublje-na pri vseli. Temu dokaz je bil tvoj lepi pogreb. Prišlo je veliko število 'tovarišev in tovarišic, ki smo te spremili na tvoji zadnji poti. Minka, prišla jo pomlad, ki si jo tako želela, kajti upala si, da ti pomlad vrno zdravje. A glej, ista pomlad to je položila v prezgodn ji grob. Marsikatero oko so je i solzilo, iko sta se ob grobu poslovila od tebo z ganljivimi besedami tovarišica Burgar v imenu k ršč. socialističnega delavstva in tov. Kovač v imenu centrale JSZ. Ker si vedno ljubila petje, so ti tovariši zajieli lepe žalostimke. Minka, počivaj v miru! Tvojim domačim pa nase odkrito sočutje! soglasno sprejet sklep, da so 1. aprilu odpovo kolektivna pogodba, če ne pride do zaključka. Če bi se pa razgovori ugodno zaključili, se pa odpoved prekliče. Uprava Združenih papirnic je 29. murca imela sejo in sklenila, da pristopi h konkretnim razgovorom 2. aprilu, kar je bilo organizacijam sporočeno 30. marca. Zopet so je vršil posvet zbora organizacij, ki je zaradi nezaupanja, da jiodjetje zopet ne zavleče za en mesec te zadeve, ki je za delavstvo življenjske važnosti, potrdil sklep sestanka delavstva. Tako je bila po centralni'Organizaciji 1. aprila odpovedana kolektivna jiogodba. Podjetju pa jo bila še vedno dana možnost, da so 7. ugodnim zaključkom odpoved prekliče brez ozira na datum. Podjetje pa je odpoved vzelo na znan je, zato se bo sedaj sklepala nova kolektivna pogodba. Delavstvo mi stavilo novih ali večjih zahtev, kot jih je 29. januarja in na teh vztraja. Delavstvo je mirno in bo 'ta unir tudi ohranilo, če ga no bodo kaki neumestni manevri s struni podjetju razburili. Prepričani simo, da bo tudi podjetje storilo vse, da pride skoraj do pogajanj in nove pogodbe. Kamnik Naš poziv v »Deluvski pravici« št. 13 jo ostal brezuspešen. Zaradi tega smo biili primorani tatvino prijaviti orožnikom. Pripomniti moraimo, da s tem člankom nismo imeli namena škodovati ugledu društva »Kamnik« ali g. knjižničarju, ker navedenih .stvari nismo izročili v varstvo miti društvu niti g. knjižničarju. Torej ti pri vsej stvari .niso nič prizadeti. Pač pa smo to dali v sli ra ni bo pomočniku g. knjižničarja v društvu »Kamnik«. On pa je biil dva meseca odsoten in med tem časom se je izvršila tatvina. Zato smo so precej začudili članku v listu »Pod Grintovci«, kjer pisec članku navaja, da so bile navedene knjige v knjižnici in se zarudi nemarnosti nihče ni brigal izanje. Po članku sodeč se še vedno nahajajo itam. Resnici ma ljubo pa moramo pripomniti, da omenjeni članek v celoti no ustreza resnici, iker omenjenih stvari ni bilo v knjižnici niti takrat, ko smo jih zahtevali od pomočnika g. knjižničarja niti jih ni sedaj. V nedeljo 14. t. m. je predsednik. skupino osebno vprašal za nje. Pomočnica g. knjižničarja mu je odgovorila, da navedenih knjig ni. Ko smo brali omenjeni članek v »Pod Grintovci«, upoštevajoč ton, v katerem jo .pisan, in da je vrh tega še neresničen, smo inehote dobili vtis, da je oisec članka nestriino pričakoval prilike, da stopi v akcijo proti JSZ. Ne mislimo, da je inamenoma poročal neresnico. Puč ,pa mogoče v svoji gorečnosti ni imel časa prepričati se o resničnem istamju. — Na našem občnem zboru in na zadnjem članskem sestanku je bilo sklenjeno, da vsak član prispeva 0.50 din ma mesec za list KDM. Vse organizacijske zaupnike pozivamo, da pri pobiranju redne članarine poberejo tudi omenjeni prispevek. Članstvo pa prosimo, naj so po možnosti odzove. — Dovoli, tovariš urednik, še nekaj besed o tako imenovani »inteligenci«. Nedavno je šel nek naš tovariš ipo končanem dolu v tovarni v igozd po suhljad. On preživlja .s svojim zaslužkom osemčlansko družino in težko kupuje drva. Na pot« sreča skupino učiteljic iz kamniške šole. Delavec so odkrije in jih pozdravi. Ker pa je bil ineobrit in umazan od dela v 'tovarni ter s košem na rami, se nobeni ni zdelo odzdraviti. Pravijo, da je pozdravljati olika, odzdraviti jo pa dolžnost. Priporočamo ima.lo več srčne kulture. Delavstvu pa več samozavesti! Zavedati se moramo, da smo enakovredni člani človeške družbe. Seveda ipa so tudi .med izobraženci izjeme. Dol pri Ljubljani Delavci »škarparji« pri Savi i.n Bistrici preživljamo zelo težke čase. Draginja nas jo tembolj prizadela, ker nismo doslej še nič uspeli v prizadevanju za zvišanje plač. Poleg tega še letošnja huda zima, ki nam je onemogočila delo ter smo rmoraili_ veliko število delovnih dni praznovati, medtem iko ismo (prejšnje zime delali. Torej dva udarca, draginja i.n zimsko prazinovanje. Na dvakratno akcijo, ki jo je na banski upravi pokreniln JSZ, smo dobiili odgovor, da so bodo plače zvišale šele z novim preračunom. Sedaj jo JSZ že dobila pristanek, da se jKtnovno vršijo pogajanja za a višanje plač, ki bodo tudi rodila uspeh. Dne 28. aprila t. 1. bo po prvi sveti maši v Klečali pri »Lenčku« sestanek. Pridite vsi iin točno: vsaj do pol 8. ure. Slišali bomo poročilo o doseženem uspeh« in kako bo z letošnjim delom ter koliko je za to določenegu denarja. Velika vprašanja SEDANJEGA ČASA Pariški dnevnik »FIGARO« prinaša 20. imarca 1940: »Jugovzhod Evrope in bližnji Vzhod sta v računu tretjega Rajha neposredno področje izkoriščanja in odskočna deska, s katere misli kreniti prej ali slej proti Aziji. Za Ruse je to najbolj posvečeno področje njihovega zgodovinskega imperializma. Kar tiče Italije, kot je bila tradicija Benetk, gre za zono privilegirane trgovine, zagotovljene z naseljenskimi »kolonijami«. Za narode pa, ki žive na ozemlju, so ti kraji domovina, iz katere so s težavo zadnje stoletje napravili lastne države, ki jim je danes treba na ta ali oni način ohraniti neodvisnost. — Tri skrbi in cilji vodijo Nemčijo glede evropskega jugovzhoda: nadzorovati in v lastno korist razvijati vse pridelke Balkana, ki so ji potrebni za vdrževa-nje vojnih rezerv, medtem, ko poskuša organizirati Rusijo; zavarovati pred zavezniško intervencijo pota, ki po Donavi in Črnem morju ali čez Ukrajino vežejo Rajh z velikimi petrolejskimi področji Kavkaza in Južne Rusije; dobiti časa za ureditev gospodarske in vojaške mreže proti britanskim in francoskim postojankam na Srednjem Vzhodu, da bi odtrgala z zahodnega bojišča del zavezniških sil. Da se onemogoči odpor balkanskih držav proti prevzemu vse njihove proizvodnje s strani Nemčije, zadostuje, da jih izolira od zaveznikov, ki pogosto ponujajo boljšo ceno za te proizvode — obenem pa obvezati balkanske države, da demobilizirajo svoje vojne sile. Izolirane in brez vojaške moči — kakšno upanje naj iinajo na kak odpor? Da bi obvarovala pred kakršno koli morebitno zavezniško intervencijo Črno morje, Kavkaz in ostala bližnja področja, je potrebno prisiliti Turčijo k nevtralnemu zadržanju, ki bi branilo prehod zavezniškim ladjam skozi morske ožine.« Belgrujska »POLITIKA« 7. aprilu v članku »Nemčija v vojni — nemško preživljanje«: »Široki sloji sploh malo govore, pred tujcem pa se najmanj. S tujcem ne marajo govoriti o preskrbovanju. Radi poslušajo pripovedovanje o življenju v drugih državah. Namesto odgovora nn vuše vprašanje, če morejo zdržati s kartami, vam bo povprečni Nemec največkrat postavil tole vprašanje: Prosim vas, kaj mislite, koliko časa bo trajala ta vojna? Mi mislimo, da bo v šestih mesecih končana...« ANDRE MAUROIS, francoski pisatelj v knjigi »Umetnost življenja*: »Da se upostavi prava svoboda — ona je namreč veliko dobro — niso potrebne samo svobodne ustanove, ampak tudi duševna vzgoja. Toliko, kolikor se bomo naučili spoštovati zakonitega voditelja, da prenašamo opozicijo, da poslušamo tudi razloge nasprotnikov in posebno, da dvignemo korist domovine na strankarske strasti in osebne koristi — toliko bolno vredni svobodnegu naroda. Svoboda ni človekova nezastarljiva pravica — ona je dobrina — za katero se je treba vedno znova vsak dan boriti.« CHURCHILL, angleški mornariški minister, v .govor« 12. aprilu o vojni na Norveškem: »Mislim, da moramo smatrati v mno-gočem nemško mornarico pohabljeno. Ali če pomislimo na brezobzirnost, s katero so nemški kancler in njegovi svetovalci žrtvovali obstoj nemškega brodovju v tem predrznem in smelem podjetju, moremo zamisliti, da je to samo predigra za mnogo večje dogodke na kopnem. Videti je, da smo prišli v prvo odločilno razdobje vojne.« »OSSERV ATORE ROMANO«, dne 13. aprilu: »Nikdar ni brezsmiselna borba zn obrambo rodne zemlje. Ta borba predstavlja moralno korist, ki stoji iznad vsakega političnega prilagojevanja, ki bi moglo narekovati prilagoditev položaju. Vsak pošten človek, ki ljubi svojo domovino, gleda s spoštovanjem na male narode, ki so pripravljeni tudi s slabšimi močmi braniti svojo zemljo.« Profesorji univerze v Montevideu (Urugvaj) so objavili iule proglas: »Sila smrtno ograža najvisje kulturne vrednote. Razglašamo vroče občudovanje in globoko človečansko složnost z narodi, ki branijo stvar pravice. 4 - st.i? - 1940____________________________________________DELAVSKA PRAVICA p Glavna skupščina bolniškega fonda za državno prometno osebje v Belgradu V dvorani Domu jugoslovanskih inženirjev in arhitektov se je vršila 27., 28. in 29. marca glavna skupščina bolniškega fonda za državno prometno osebje. Glavno skupščino tvorijo na oblastnih skupščinah izvoljeni delegati. Ljubljansko oblastno upravo bolniškega fonda jo zastopalo 10 delegatov, in sicer 5 izvoljenih in 5 od železniške uprave imenovanih delegatov. Naloga prvih je, da zastopajo interese in koristi članov (bolniškega fonda, drugih pa, da zastopajo delodajalca odnosno železiniško upravo. Med delegati, ko so bili izvodje.ni na kompromisni listi, je bil tudi zastopnik Jugoslovanske strokovne izveze tov. Reberšek. Slovenski delegati zastopajo 13.218 aktivnih železničarjev, skupno z rodbinami pa 25.975 članov. Letošnja glavina skupščina v Belgradu jo bila izredno važna. Sprejet je bil predlog o decentralizaciji bolniških fondov. S finančno samoupravo bolniškega fonda posamezne oblastne uprave lahko samostojno razpolagajo s prispevki članov in dotacijo državnih prometnih ustanov, tako da ne bo tireba prihranjenega denarja, ki se ni izčrpal v posameznih partijah, pošiljati v Belgrad. S tem seveda prevzamejo oblastne uprave tudi vso odgovornost za prometno gospodarstvo, ker v bodoče ne bo nobenih naknadnih kreditov za prekoračenje posameznih partij (na primer za hranari-no, zdravila itd.) Glavna skupščina bolniškega fonda je razpolagala v dnevih zasedanja z mnogimi milijoni di-nairjev; tako je bil odobren naknaden kredit v znesku 4 milijone dinarjev za izidavo sanatorija za pljučne bolezni na Golniku. Če bo šlo vso po srečd, bo ta sanatorij že jeseni služil svojemu namenu. Opremljen bo najmo-derneje, tako da bo res ustrezal tehniki sodobne medicine. Celokupni stroški sanatorija bodo znašali okrog 9 milijonov dinarjev. S tem bo tudi ■končana preko 10-letna borba za zgraditev tega sanatorija. Odobren je bil tudi naknaden kredit v znesku 8 milijonov za zidavo bolnišnice v Belgradu, tako da bodo znašali skupni stroški železničarske bolnišnico v Belgradu 30 milijo noj dinarjev (ker ima Belgrad nešteto drugih virov za zidavo bolnišnic, je vprašanje, če je bila železničarska bolnišnica za prestolnico neobhodno potrebna?). Za bolnišnico v Sarajevu je bil tudi odobren naknadni kredit v znesku 5 milijonov dinurjev, skupni stroški bolnišnice znašajo torej 15 milijonov dinarjev. Za bolnišnico v Zagrebu se je tudi odobril naknadni kredit v znesku 5 milijonov dinarjev, tako da bo stala železniška bolnišnica v Zagrebu 21 milijonov dinarjev. Bolnišnico se gradi za obolele člane bolniškega fonda v zagrebški in ljubi jamski direkciji. Odobreni so bili še različni naknadni krediti za dograditev dependansa na vencu Firuške gore (oblastna uprava Novi Sad) 3 milijone dinarjev itd. Propadel jo seveda med drugimi predlog ljubljansko oblastne skupščine, da se odobri kredit 1.400.000 din za nakup doma (Beli križ) v Rogaški Slatini, ki naj bi služil na želodcu obolelim članom. Izmed ostalih predlogov se je sprejelo: Vsi naknadni zahtevani krediti za kritje prekoračenih postavk v letnih preračunih v skupnem znesku 4,590.000 din in Ljubljana dobi 400.000 dinarjev. Že več let se slovenski delavski delegati borijo pri centralni upravi, da se doseže sprememba v naredbi o zavarovanju drž. prometnega osebja za slučaj bolezni. Ta naredim je za delavstvo, ki spada pod pravilnik o del. drž. promet, ustanov silno krivična. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 Da se prizna obolelemu delavcu hra-nanna za slučaj potrebe za vse leto, odnosno zdravljenje od sedanjih 26 na 52 tednov. Železniški inastavljenci, ki so gotovo inanj izpostavljeni vremenskim neprilikaim in nevarnemu delu v delavnicah, ki so nehigienične in zakajene, že uživajo te pravice, dočim jih delavstvo, ki spada pod pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov, no uživa. Preko 40.000 delavcev železničarjev ne uživa te pravice. Predlog jo zagovarjal tov. Reberšek, ki jo glavni skupščini orisal vso tragiko delavca-železiničarja, kadar je priklonjen na bolniško posteljo in mu poteče dovoljena doba bolovamja. S statističnimi dokazi je utemeljil krivico sedanje naredbo za slučaj bolezni: nakar je glavina skupščina predlog sprejela. Sicer se delavci železničarji ne smejo čuditi, ker jih zastopajo na glavni skupščini komaj trije delegati-delavci, med 45 delegati. Vsi drugi so namreč nastavljenci in veliko višjih uradnikov. Torej ti trije delavski delegati zastopajo preko 40.000 delavcev, zato jo razumljivo, da je njihov položaj zelo težaven. Ne odrekamo na-stavljenceni in uiradiništvu razumevanja, vendar pri najboljši volji ne morejo zagovarjati delavskih teženj v taki obliki, kot to zastopa lahko delavec. Sprejet je bil tudi predlog oblastne uprave Ljubljana, da naj bi centralna uprava g. ministra za promet opozorila na člen 219. obrtnega zakona, da v pravilniku o delavcih uveljavi določbo v smislu omenjenega paragrafa, tako da bodo delavci za prvi teden bolezni prejemali poleg hrana-rine tudi nezmanjšano mezdo. Nadalje da se uvede proporčni volilni sistem pri volitvah za skupščino, ker je sedanji večinski volilni sistem zastarel in krivičen, aktivno in pasivno volilno pravico tako obvezni in (neobvezni člani bolniškega fonda, ne samo za skupščinarje, temveč tudi samoupravne organe bolniškega fonda. Tako je Jugoslovanska strokovna zveza zopet pokazala, da stoji budno na straži za pravice delavstva vseh panog, tako tudi za delavca-železni-čarja. Zavarovanje poljedelskega delavstva Zakon o zavarovanju delavcev je uvedel pri nas zavarovanje za tri primere (bolezen, nezgodo, starost in onemoglost) skoro za vse vrsto delavstva in je izvzel samo poljedelsko. Tako je - ostala polovica slovenskega delavstva nezavarovana. Poljedelskemu delavstvu se je dalo le zavarovanje za primer poškodbe pri poljedelskem stroju. Odkar se je pa to zavarovanje razširilo po posebni pogodbi tudi na kmečke posestnike in člane njihovih družin, je izgubilo po zakonu določeni samo delavski značaj. Imamo sicer zakonito predpise, ki določajo, kakšne dolžnosti ima kmečki posestnik do obolelega svojega uslužbenca. So pa ti predpisi posel-skih redov bivših -dežel že tako stari, da jih kmetje več ne poznajo in me izvajajo. Tudi poljedelski delavci ne vedo zanjo in tako ostajajo njihova določila samo — na papirju. Je pa tudi Štiritedenska skrb, ti je mi-lo/onti gospodarju za bolnika, zeTo krartka. Količkaj resna bolezen traja preko te dobo. In kaj potem? Potem naj skrbi za bolnika občina. To se pa tudi otresajo bremen, kakor koli se morejo. Poljedelski delavec pa ostane prepuščen samemu sebi. Obrtni zakon, ki velja, kar se tiče delavstva, tudi za poljedelsko delavstvo, sicer zboljšuje deloma njegov gmotni položaj za začetek bolezni. Toda kako naj uveljavljajo te določbe kmečki uslužbenci, ko jih no poznajo in ko se v veliki meri no izvajajo niti pri ostalih strokah delavstva, ki jo vendar le še precej zavedno in strokovno organizirano, med tem ko tega za kmetijsko ne moremo trditi? Potrebno je zato, da se naloži skrb za kmetijskega delavca ob bolezni, nezgodi, ali starosti zavarovalni ustanovi, ki bo delavstvo ščitila, skrbela za izvajanje zavarovanja in dajala poroštvo, da bo delavec res dobil, kar bo zakon ali uredba določila, da mu gre. Potrebno je torej, da se izvede tudi zavarovanje poljedelskega delavstva v okviru OUZD-ov! Kaj naj bi bila naloga tega zavarovanja? Brez dvoma je poljedelski delavec naj večji revež, ko se postara ali tako obnemore, da no more več sam delati in si služiti kruha. Redki so taki, ki imajo srečo, da so so osamosvojili s prihranki ali prižemitvijo na posestva. Zato je najprej potrebno zavarovanje za starost in onemoglost, ki bo dajalo starostne in onemogilost-ne podpore — rente. Bolniške primere smo že omenili. Za primor bolezni, bi se morala urediti vsaj zdravniška pomoč ter zdravila. To jo najmanj, kar so mora zahtevati in dati. Isto velja tudi za vse poškodbe pri poljedelskem delu. Če je bolezen ali delanezmož-nost zaradi bolezni ali obratne nezgode krajša, daje kmečki posestnik še nuprej navadno osikrbo. Ce pa je dela-neiziinočinocrt dalljSn. «o pa vsnk potrudi, da se znebi za delo nesposobnega delavca. Malo je delavcev, ki bi se mogli v takih primerih kani zateči. Preti jim beračenje in spanje po hlevih. Zato bi bilo potrebno, da bi dajala zavarovalna ustanova takim dolgotrajnim bolnikom tudi podporo v denarju. Krog podpirancev se lahko seveda tudi omeji na najpotrebnejše v opisanem smislu. Zavarovanje poljedelskega delavstva jo potrebno, da se vsaj nekoliko omeji »beg v mesta«. Krščansko strokovno organizirano delavstvo ga je vedno tudi zahtevalo, vendair dolgo brezuspešno. V zadnjem času se zdi, da se napravlja korak naprej in sicer mimo ter premišljeno. Mi želimo možem, ki so bavijo z zadevo, čim več sreče pri delu in da bi znali pridobiti za stvar, ki bo koristila desettisočem, tudi predstavnike tistih krogov, od katerih je tudi precej odvisno, da bo zadeva čirn-prej izvedena. Zakaj se podpisujem pod članke Slišal sem, da nekateri dvomijo, da jaz v resnici pišem članke, ki jih prinaša »Delavska pravica« z mojim podpisom. Da v tem pogledu ne bo dvoma, moram povedati, da vse članke z mojim podpisom pišem sam; uredništvo pa popravi kako slovnično napako, ki se vrine med vrste. Zakaj delam to? Cul sem neko bridko resnico, da razni pisci časniških člankov brez podpisa, dostikrat napišejo neresnične stvari, zaradi katerih nastajajo celo tiskovno pravde in odgovorni urednik in še druge po zakonu določene osebo morejo priti pred sodišče in biti tudi obsojene, med tern, ko pisec morda veselo žvižga: »Kaj nam pa morejo?« To sem tudi jaz osebno poskusil. Bil sem svoječasno »slamnati mož« pri štirih ali petih listih. Zdi so mi, da bi bilo časopisje veliko bolj obzirno in dostojno, če bi bila poročila in članki s polnim imenom podpisani ali pa z gotovimi znaki zaznamovani njihovi pisci. Seveda ima tudi to svojo težave in stvarne pomisleke, posebno pa sedaj, ko se posebno v politiki dela veliko za osebne koristi. Politične stranke dostikrat po svojih glasilih napadajo nasprotnike na čisto Strokovnim skupinam tekstilnega delavstva! Po sklepu seje z dne 7. aprila t. 1. > se vrši v nedeljo 21. aprila ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v prostorih JSZ občni zbor »Zveze tekstilnega delav- { stva«. Vse delegate skupin tekstilnega I ^ delavstva pozivamo, da se občnega J ^ zbora gotovo udeleže in prineso s se- 1 boj od funkcionarjev podpisana po- : oblastila. divjaški način. Odgovornost za to pa naj nosi »odgovorni urednik«, ki je vsaj pri nas drugače le slabo plačani uslužbenec uredništva. V listu kakor jo »Delavska pravica«, kjer se dela »za Bog (Ionaj« jo pa to še bolj nerodno. Jaz nimam nobenega osebno koristnega ali koristi iščočega interesa, zato se pa podpisujem. Toda podpis nima drugega pomena, kakor olajšati odgovornost urednika, in pa zaznamovanje pisca v zahvalo organizaciji, ki tako krepko in pošteno nastopa in brani stan delovnih ljudi. Zdi se mi to celo potrebno v času, ko so krivično napada edina res krščansko socialistično delavska organizacija brez dokazov in navajanja nepravilnih dejanj, celo po ljudeh, ki bi morali govoriti le čisto resnico po zapovedi: »Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega«. Da^ ne bom zašel v ta greh, se bom pa še nadalje podpisoval pod svoje članke, če jih bo uredništvo »Delavske pravice« hotelo sprejemati! Jože Gostinčar. Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu! Delavsko zadružništvo Vrhovci. V nedeljo je imela Splošna posojilnica svojo I. redino letno skup-š ino. Udeležba je (bila kar lepa, saj so je udeležilo 21 zadružnikov. Odborniki so podali svoja poročila, iz kate- , rili jo bilo razvidno, da je novo ustanovljena kreditna zadruga zaključila svojo prvo poslovno razdobje z lepim uspehom. Njen celoten promet je znašal 657.635 din. Posojil je Splošna posojilnica izplačala 27. Njena posojila so bila poceni: s 6% obrestmi. Tega se prosilci tudi dobro zavedajo, da jih drugje za tak račun ne dobe! To je tudi naš namen, da nudimo delovnemu človeku poceni kredit. Splošna posojilnica je štela konec leta 1939. skupno 43 zadružnikov z 52 deleži. Po poklicu se njeni zadružniki delijo takole: 1 krnet, 1 obrtnik, 3 uradniki, 4 razni poklici in 34 delavcev. Mislimo, da nam sedaj ne bo nihčo očital, da imamo kakšne drugačne namene, ikot smo jih povedali ob ustanovitvi in jih v prvi poslovni dobi z dejanji pokazali. Kdor je svojo prošnjo naslovil na Splošno posojilnico, se mu je ugodno rešila, čo je le imel pogoje o jamstvu, ki so po naših pravilih predpisani. Delavstvo razume zadružno udejstvova-njo pošteno, pravično, nepristransko in za socialnogospodarsko pomoč revnemu človeku. Teh smernic se bomo držali tudi v bodoče, in če nam Bog da, bomo še dosegli lep razvoj na zadružnem polju v svoji ožji in širši okolici. Delavstvo pa naj se toga do- bro *u>Cete.pra