www.trakom-slo.com Zadobrova 69 3211 Škofja vas ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 GSM\E d.o.o. 031 652 437 Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 Šentjur do 0 — » ŠENTJURSKE novice ; 2014 \ 352(497.4 Šentjur) Š COBISS o SENiTJUJRSKC 0111865,4 Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, APRIL 2014, cena 2 EUR*Bfc INTERVJU Z MARTINOM CMOKOM Gasilstvo« občini Šentjur je v zelo dobrem stanju © PISKOVA IN DRAPIC: Najuspešnejša športnika leta 2013 © NA TERENU S POLICISTI: Ne pišejflle položnici © ENERGIJA PRIHODNOSTI: Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur 77 1 144118 7 5 007 Naročite CLV c:'t; i r “ n r\ i ~ -n n n \ t~\ n n 15 L6 j©WFIJD(igTn] IBS 1 ® © ■TilNI GCafiim h® w®š®? Izberite: Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 2Q EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Zak I indie želijo vedeti, kaj se dogaja p ■ ,. jim bodo prijazno postregli zd kako so se odrezali domači Za ceno le dveh kavic vam ponujamo Postanite tudi vi del r Vaša ekipa Sentj ij iz lokalnega okolja. Pohitite! Število nagrad je omejeno! .^ae~_ ___ _ ______ _^cr_ _ _ _ - r -------— — — — — — — — — — — — — — — n DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. | Izbral sem darilo št.: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: I I Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev | niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado I prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon | 03/ 620 02 52. • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica v • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč | ' - • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg | Bar OMW Šentjur 1 Kavarna Leva d a Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Pizzerija Zanzibar )■ Slaščičarna Jana Kava bar Rifnik fij f H M © ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI NA NASLOVNICI Izpostavljeno VALENTINA ZIDAR IZ ŠENTJURJA, PEVKA PRI PERPETUUM JAZZILE FOTO: JURE GODLER Uvodnik sodelavka Šentjurskih novic JE VRAG ODNESEL ŠALO? X 7"as je danes že kdo potegnil V ali pa ste koga morebiti potegnili vi? TX rvi april je dan, ko se spo--L mnimo, kaj smo ostalih 364 dni v letu,“ je pred leti zapisal Mark Twain. Prvi april velja za neuradni praznik norcev in šaljivcev in na ta dan si lahko brez slabe vesti koga privoščimo. Čeprav ima marsikdo občutek, da se kdo, predvsem ‘z vrha’, iz nas norčuje celo leto. /r-'Vb tem se poraja vprašanje, W ali smo Slovenci (še) šaljivi narod. Se znamo pohecati, pa ne le iz drugih, to je najlaže - tudi iz sebe in svojih pomanjkljivosti? Se še lahko šalimo v času, ko se zdi, da nas obkrožajo same slabe in neprijetne novice? Znamo tudi v slabem odkriti smešno plat? P ociološke teorije vlogi hu-L_/ morja v družbi pripisujejo velik pomen. Je več kot gola sprostitev. S humorjem in šalami se sproščajo družbene napetosti, pravijo. Humor je lahko odlično orodje za kritiko stanja v družbi. Humor ima moč, da nam odkriva norosti sveta. Preko humorja lahko izrazimo tudi tisto, kar je sicer prepovedano. TS~ ako ga sprejemamo, predv--LVsem, če svojo puščico usmeri na nas in naše slabosti, pa pove zelo veliko o tem, kakšen človek smo. Ga znamo sprejeti na način, da postanemo boljši? SODOBNE VZGOJNE SMERNICE Predavanje, ki bi ga morali poslušati starši Marko Juhant in Simona Leve. Sta predvala o pravilni vzgoji otrok. » Piše: Jure Godler Ljudska univerza Šentjur in OŠ Franja Malgaja Šentjur sta družno organizirala predavanje, ki bi ga moral slišati vsak starš. Avla šole, ki služi kot nadomestni prostor za prireditve v času obnove kulturnega doma, je bila kljub lepemu in toplemu vremenu skoraj povsem polna. Direktorica Ljudske univerze Šentjur, Jelka Godec, se je že uvodoma pošalila, da sta predavatelja Marko Juhant in Simona Leve skoraj bolj zasedena kot ansambel Modrijani. Predavatelja sta izdala tudi knjigo »Varuh otrokovih dolžnosti« in del pravilne vzgoje otroka sta v predavanju tudi doživeto povzela. Simona Leve je svetovalna delavka in logopedinja, mama dveh skoraj že odraslih otrok, Marko Juhant pa je socialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, oče dveh že odraslih otrok. Praktični primeri Svoje vzgojne prijeme sta podkrepila s številnimi praktičnimi primeri. „ Večino teh metod poznamo že od otroštva, a jih pri svoji vzgoji ne uporabljate. Zakaj? Ker jih ne marate. Ne marate jih pa zato, ker so jih uporabljali že vaši starši na vas in delujejo,“ je predavanje začel Juhant. „ Zadnje generacije otrok, ki prihajajo v šolo, so izredno razvajene generacije, so razvajeni otroci razvajenih starševje stanje današnjih otrok opisala Levčeva. Čas je, da v vzgoji otrok obrnemo nov list. Oblačenje Večina staršev svoje manjše otroke obleče primerno vremenu in jih obuje za šolo. Razmišlja namesto otrok. „Že navsezgodaj mama otroka oropa tega, da bi mislil s svojo glavo, “ nadaljuje Levčeva. V šoli ga sleče, obuje v copatke. „Nato pa ta ista mama pričakuje, da bo ta otrok v tretjem ali četrtem razredu povsem samostojen." Da si bo takrat otrok sam pripravil šolsko torbo, da bo notri šolska oprema ... Žal pa to ne gre. Vzgoja in sposobnot lastnega razmišljanja se začne že pri zelo majhnih otrocih. „Na tak način iz zdravih otrok delamo invalide. “ Imajo vse zmožnosti, da prevzemajo odgovornosti za DEJSTVO Knjiga Na koncu sta predavatelja ponudila še svojo knjigo z naslovom Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami. Knjigo je možno tudi naročiti tudi preko spletne strani čmrlj.si (s črko č, o.p.). šolo, takoj ko prvič prestopijo šolski prag. Namesto tega pa to delamo starši namesto njih. Otroci so srečni takrat, ko dobro opravijo neko delo - svojo dolžnost. Bolj kot se mora za neko stvar potruditi, večje bo otrokovo zadovoljstvo - bolj se mu bo gradila samozavest. Vrednote „ Počasi, zelo po tihem so se zamenjale vrednote," je prevzel predavanje Juhant. Naši starši so nam želeli, da bi bili delovni in pošteni, danes otrokom vcepljamo druge vrednote, želimo jim, da bi bili uspešni in srečni. Pozabljamo pa, da so lahko otroci uspešni NEPRESLISANO vBm »Slovenija je ekonomsko padla na glavo in se sesedla sama vase.« Robert Polnar, podžupan ;v> Občine Šentjur Ravnatelj OS Franja Malgaja Šentjurje izkoristil odlično predavanje za govorilne ure. in srečni, brez da bi bili delovni in včasih, brez da bi bili pošteni. Družba je prežeta s tem. Naši starši so vedeli, kako narediti delovne otroke - dali so nam delo. Otrokom moramo že kmalu dati konkretne zadolžitve, zjutraj vstani, si umij zobe, pripravi zajtrk. „ Mami, kaj bova pa zdaj delali?" je eno večnih vprašanj otrok, ki pričakujejo, da jih bodo starši, vzgojitelji in drugi venomer motivirali in se z njimi ukvarjali. Sami ne znajo ničesar, potem pa se starši čudimo, zakaj se otroci ne znajo sami učiti, ne da bi kdo od staršev sedel zraven njih. Zares pa so otroci sposobni neverjetnih stvari, ko jih obremeniš in ko vidiš, da uživajo v rezultatih težkega in napornega dela. „ Zadovoljstvo pride od opravljenih dolžnosti in težje ko so dolžnosti, večje je zadovoljstvo, “ doda socialni pedagog. Štiriletni otrok zna upravljati sesalec - če ga naučite, šestietniki morajo znati tudi oprati perilo. Otrokovo okolje 'nabašemo1 z dragimi stvarmi, namesto da bi jih z izkušnjami, ki so veliko vredne. Spodbujanje Otroke je treba postaviti pred izzive in jih spodbujati. Še posebej takrat, ko jim nekaj ne gre. Odličen primer so vezalke na čevljih. Ko otroku še po petem neuspelem poizkusu ne gre, mu starši raje kupimo čevlje na ježke. Prav bi bilo, da skušate otroka pri delu spodbujati: „Potrudi se še malo, poglej, kako dobro ti gre, jutri bova še malo povadi-la, pa bo šlo. “ Mi pa namesto tega iščemo hitre rešitve, ker se nam vedno mudi, otroka pa ob tem prikrajšamo za izkušnje. Otroci si morajo pridobivati izkušnje in pri tem jih starši spodbujajmo. „ Otrokova dolžnost je, da dnevno opravlja vse naloge, priprave na šolo in da bere," je še dodal Juhant. Predavatelja sta se v svojem predavanju dotaknila tako mlajših otrok kot tistih, ki so prišli v puberteto. Najvažnejši nauk pa sta prihranila za konec: »Starši, vsak dan povejte svojim otrokom, da jih imate radi, ter se z njimi pogovarjajte, tudi o stvareh, ki niso povezane s šolo.« ANKETA Dan lažnivcev Ali kdaj koga potegnete za prvi april? Prosim, izpostavite en najbolj zabaven poteg. » Spraševal je: Zoran Borovšak Sara Nassib, Planina “Seveda. Ko smo dokončali hišo, sem poklicala partnerja, da so nam iz hiše pokradli vse žlebove. Seveda to ni bilo res.” Danica Bednjanič, Šmarje pri Jelšah „ Včasih sem večkrat koga, sedaj pa manj. Težko bi izpostavila. Sin je recimo prijatelja nahecal, da se jim je pokvaril avtomobil. On jih je iskal, oni pa so bili pa doma in se smejali. V gostinstvu smo včasih večkrat kakšno sodelavko naplahtali, da ima raztrgane hlačne nogavice. “ Patricija Gajšek, Šentjur “Včasih že. Moji otroci me najraje potegnejo s kakšnimi vsakdanjimi malenkostmi, naprimer slabo oceno, ali da je bilo v šoli kaj narobe.” Ivan Tojnko, Šentjur „Z veseljem koga potegnem, ker si tudi drugi privoščijo mene. Takole na hitro težko izpostavim kaj, vedno pa pazim, da potegavščine niso boleče, ampak samo zabavne. “ m/rz /n, DA Je PA/Š/A Sfo/VLA-D / ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI S pravim znanjem do službe? Delavci v proizvodnji, vrtnarji, vozniki, gradbeniki in strojniki so v tem času najbolj iskan kader na območju Urada za delo Šentjur. Delodajalci. Preverili smo, kdo v tem času še zaposluje. » Piše: Nina K robat Delavci v proizvodnji, vrtnarji, vozniki, gradbeniki in strojniki so v tem času najbolj iskan kader na območju Urada za delo Šentjur. Medtem ko na tem območju beležimo najvišjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih treh letih, čudi podatek, da nekatera podjetja kadre DEJSTVA V Brezposelnost in zaposlitve Na območju Urada za delo Šentjur je bilo konec februarja 1.256 registrirano brezposelnih oseb, od tega 663 žensk. To je skoraj 4 odstotke več kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so delodajalci Zavodu sporočili 66 prostih delovnih mest. Lani se je na tem območju zaposlilo 592 brezposelnih. iščejo neuspešno. Pri vseh večjih podjetjih v Šentjurju in Dobju smo preverili, ali v tem času zaposlujejo, toda z nami so bila pripravljena sodelovati le tri: podjetja Farme Ihan - MPR, Ahac in Kea. Iščejo mesarje V Farmah Ihan - MPR imajo trenutno 63 zaposlenih, kar je 20 manj kot pred tremi leti, ko so beležili najvišje število delavcev. Iz podjetja so sporočili, da trenutno iščejo predvsem usposobljene mesarje za delo v proizvodnji in prodajo mesa v mesnicah, toda neuspešno. Takoj bi zaposlili tri delavce, če bi jih našli. Največ zaposlenih V podjetju Kea v tem času zaposlujejo 178 delavcev, kar je največ v zgodovini podjetja. V obstoječih enotah podjetja sicer več ne zaposlujejo, bodo pa še zaposlovali ob odpiranju novih enot, predvsem prodajalce, pravi direktor Boštjan Kukovičič. V podjetju Ahac pa trenutno zaposlujejo 54 oseb. Rekordno število zaposlenih so imeli julija 2012 - 84, predvsem na račun 20 sezonskih delavcev. „ Trenutno zaposlujemo le v primeru fluktuacije in sezonsko pogo- jenega dela, predvsem od junija dalje, za nekje tri do šest mesecev," je povedal direktor Roman Moškotevc in dodal, da iščejo le kadre z izkušnjami, s šolanjem zaposlenih pa bi radi dvignili njihovo izobrazbeno strukturo. „Zelo dober in usposobljen kader je sicer res težko pridobiti, ker je večinoma že zaposlen in nezainteresiran zamenjati službo. Razen za mnogo višjo plačo, kar je za našo branžo precejšna težava. Naša želja je, da bi zaposlovali mlade, vendar je težava tudi v tem, da je treba šolanju mladega kadra nameniti veliko časa, ki ga mentorji nimajo dovolj. Na žalost pa mladi, razen računalniške pismenosti, ki je samoumevna, posedujejo zelo malo uporabnih znanj in veščin. “ DEJSTVA V Brezposelnost v državi V celotni državi je bilo januarja prijavljenih 129.843 brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti seje zvišala v vseh starostnih skupinah. Najvišja je bila spet med mladimi (15-24 let), 34-odsto-tna, najnižja pa v starostnem razredu 40-44 let, in sicer 9-odstotna. 1 2 3 4 5 Martin Cmok. Poveljnik GZ Šentjurje prejel srebrni grb Civilne zaščite. Denis Drapič. Postal je Športnik leta 2013. Mojca Pišek. Postala je Športnica leta 2013 Vladimir Artnak. Predsednik Atletskega kluba Šentjur se je izkazal z organizacijo državnega prvenstva v krosu. PGD Šentjur. Šentjurski gasilci so prejeli Plaketo Civilne zaščite. ’ *- -v Zlatko Zevnik. Predsednik TOD Ponikva skrbi za rastišče velikonočnice, projekt Učna pot po Ponikvi pa je izbran za zgledni primer. Matej Berk. Športni učitelj na OŠ Planina pri Sevnici je pripravil in domiselno vodil otvoritev telovadnice na šoli. Čebelarji na s^imu Občina Šentjur, ki je bila na natečaj1. Čebelarske zveze Slovenije izbrana čebelam najbolj prijazno občino leta 20* v Sloveniji, se je sredi marca predstavi*3 na Celjskem sejmu v sklopu Dni slove1’ skega čebelarstva. Sodelovala so čebelarska društva Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Planine P' Sevnici, Slivnice pri Celju in Blagovne . Rifnik 17, 3230 Šentjur m (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Zaključni račun in 'copy — paste' poročila Občinski svet Šentjur. Na 22. redni seji so svetniki potrdili zaključni račun 2013. » Piše: Jure Godler Začetek seje občinskega sveta Šentjur je bil ponovno vroč. Svetnik Jože Koržeje predlagal, da se spremeni famozni 143. člen Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur. Svetniška skupina SDS je v dokumentu zapisala, da je določilo člena, ki omejuje delovanje Asfaltne baze Kovač na 10 let, protiustavna in škodljiva za gospodarski razvoj. Gradivo za predlagano spremembo so dobili svetniki na mizo. Korže je predlagal, da se njegova pobuda obravnava kot 8. točka dnevnega reda in ne pod pobudami pri 16. točki dnevnega reda, kot je predlagal župan mag. Marko Diaci. Jurij Malovrh se je strinjal z obravnavo, vendar je točka potrebna širše presoje, kar so mu pritegnili 'županovi svetniki’. Po drugem glasovanju in eni uri od začetka seje so pobudo pustili tam, kjer je bila predvidena. Zaključni račun Povprečnina na prebivalca še vedno pada: za leto 2013 je znašala 536 evrov, kar se seveda pozna pri prihodkih občine. Sredstva so bila porabljena namensko. Občina Šentjur je realizirala 85 odstotkov glede na sprejet rebalans in skupni odhodki so bili v vrednosti 16,8 milijonov evrov. Prihodki, skupaj s prihodki krajevnih skupnosti, so znašali 15,8 milijonov. V razpravi je Jože Artnak okaral pripravljavce poročil o delovanju KS Blagovna, Vrbno - Podgrad in Dramlje. „Poročila so slaba in pomanklji-va, nimajo finančnih kazalcev," je izpostavil. Poudaril je tudi, da je še vedno neenoten sistem poročil, nekatera poročila kraj venih svetov pa so bila poslana tudi brez sklepov svetov KS. Pritegnil muje tudi Korže, ki je poročila označil kot spise za peti razred osnovne šole in vse po istem 'šimelcu'. Debata se je razvila tudi okrog javne razsvetljave. „Ko pade mrak in se prižge javna razsvetljava, spuščamo rolete," je svetlost karikiral Korže, pritegnila mu je tudi Jelka Godec. Direktor OU Jože Palčnik mu je odgovarjal, da so v občini z nakupom LED svetil prihranili že 40.000 evrov na leto, na nekaterih cestah pa je osvetitev zahtevana in ni možnega izklopa vsake druge svetilke, kot je predlagal Korže. Zaključni račun so z enim zadržanim glasom sprejeli. DEJSTVA r " „ Neprehodni SCS Debata v zaključnem računu je nanesla tudi na zloglasni pločnik in zaprto pot pri Šolskem centru Šentjur. Ker se, kot kaže, zaplet ne bo rešil z mediacijo med občino in direktorjem šole, se bodo Občinarji obrnili še na ministrstvo. Cveto Erjavec je še spomnil na dokument med nekdanjo ravnateljico mag. Nevenko Cmok in občino, kije bil pred desetletji podpisan in seje z njim uredil prehod občanov mimo šolskega dvorišča. Kot kaže, pa je ta dokument izginil med zadnjo poplavo v Šentjurju. Svetniki so celo sprejeli sklep, naj se zadeva reši v najkrajšem času. 0 spremembi 143. člena so svetniki debatirali v predzadnji točki. Uspešni podjetniki o gospodarstvu Okrogla miza. Svetniška skupina SDSjeorganizrala razpravo z naslovom Podjetništvo in gospodarski razvoj. » Povzel: Jure Godler Organizatorji so se potmdili in na zanimivo razpravo o podjetništvu povabili najuspešnejše slovenske podjetnike. Tako so v Dramlje prišli Japec Jakopin, solastnik podjetja Seaway — snovalec jadrnic, Franc Jager, solastnik podjetja Jagros, kije 17. najbogatejši Slovenec ter Franc Preložnik, solastnik podjetja Etra. Razpravo je povezovala Jelka Godec, ki je poskušala izvedeti, kaj je tisto, kar naredi podjetnika uspešnega in kakšni so napotki vsem tistim, ki stopajo na samostojno pot v svetu podjetništva. V sproščenem vzdušju so bile skupne ugotovitve, daje na poti do uspeha potrebno trdo delo, veselje do dela in vztrajnost. Porazi so del te poti in jih je treba vzeti kot izziv in ne kot točko, kjer obupaš. Službe ne padejo v naročje „ Neproduktivno je sedeti doma in čakati, da bo služba padla na tebe. Nobena služba ne bo pozvonila na vrata in rekla: Tukaj sem, vzemi me, “ je odločen Jakopin. Preložnik je med drugim svetoval, da se je treba prilagajati novim razmeram. Moti ga neprilagojenost izobraževalnega sistema razmeram v gospodarstvu, nepovezanost gospodarstva in izobraževanja. Jager pa je dodal, da bi moral tudi vsak ekonomist prijeti za praktično delo, živeti delo in le tako bi razumel gospodarski in ekonomski razvoj. „ Pri nas je podjetnik tisti, ki ga pošljejo teč na olimpijske igre, s tem da ima nahrbnik in v njem enega študenta in enega upokojenca. Tako smo Slovenci težko konkurenčni drugim državam v gospodarstvu, “ je okarikiral podjetništvo Jakopin. Udeleženci so dobili veliko motivacijskih vzgibov za nadaljnje uspešno delo, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. JELOVICA PSC CEUE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: do 27% popusta na okna ugodne cene notranjih vrat HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA Korže ostaja predsednik šentjurske SDS Zbora se je udeležilo 58 članov stranke. vanje odbora, ki deluje na političnem, humanitarnem in socialnem področju. »Po vseh teh letih plodnega dela je stranka SDS v Šentjur- DEJSTVA Volitve Zaprto listo kandidatov za organe odbora stranke je predlagal Lovro Perčič. Za predsednika je bil ponovno predlagan Jože Korže, za člane izvršnega odbora pa: Aleksandra Šuster Močnik, Zdravko Hribernik, Jelka Godec, Robert Žvegler, Lovro Perčič, Anton Ljubej, Zoran Leskovšek, Nina Žlof, Vili Kramaršek, Alojz Modic, Branko Oset, Janko Pušnik, Franc Arzenak in Ludvik Tonko. Za nadzorni odbor pa so bili predlagani: Srečko Zupanc, Boštjan Rezar, Marko Modic, Ludvik Strašek in Anton Germek. Prisotni so organe stranke brez razprave soglasno potrdili. Stari oz. novi predsednik seje zahvalil za zaupanje in obljubil še nadaljnje dobro delo odbora. ju postala ustvarjalec družbene in politične sfere. Imamo urejeno delo v izvršilnem odboru, ženski odbor, krajevne odbore, največ svetnikov v občinskem svetu, največ predsednikov krajevnih skupnosti. Smo najaktivnejša stranka v občini,« je stranko opisal predsednik 00 Jože Korže. Opozoril je na nadaljnje trdo delo in »da nas ne bo premagala malodušnost ob sedanji politični situaciji.« Finančno poročilo občinskega odbora je predstavil Ludvik Žafran. Odbor ima dva računa, eden je račun občinskega odbora, drugi pa je račun svetniške skupine. Na občinskem odboru so iz leta 2012 prenesli 852 evrov, 4.709 evrov pa je bilo vseh prihodkov v letu 2013. Odhodkov je bilo za 2.471 evrov, trenutno stanje na zadnji dan leta 2013 pa je 3.090 evrov. Finančno poročilo svetniške skupine je podala Jelka Godec. Prihodkov je bilo za 9.200 evrov, porabili pa so jih za Volilni zbor. V prostorih gasilskega doma v Dolgi Gori so se zbrali člani šentjurske SDS. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Člani in članice šentjurskega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke so sklicali volilno letno konferenco v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Dolga Gora. Zbralo seje 58 članov stranke, ki so ponosno stali ob taktih himne SDS — Slovenska pomlad. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik odbora Jože Korže. Opravičil je nekatere eminentne goste, kot je npr. dr. Vinko Gorenak, ki je zaradi obveznosti ostal v Ljubljani. Delovno predsedstvo, ki je vodilo zbor, so sestavljali delovni predsednik Janko Pušnik, Jože Kadenšek in Marija Volavšek. Delovni odbor Korže je kronološko opisal delo- Jože Korže ostaja predsednik SDS. prenosni računalnik, poslanske večere, humanitarne akcije itd. Žafran je podal tudi poročilo o delovanju svetniške skupine, ki gaje okarikiral na primem zadnje seje, ko je šentjurski občinski svet sprejemal občinski prostorski načrt. Kako je stranka, kljub očitkom, da „brem-zajo“ postopek in da nagajajo županu dosegla, da se je sprejem odloka opravil na dveh sejah. Prav tako je opozoril na sedaj že zloglasni člen, kjer je bila življenjska doba Asfaltne baze Kovač na Planinski vasi omejena na 10 let. Spregovoril je tudi držanozbor-ski poslanec mag. Štefan Tisel, ki je povzel aktualno politično dogajanje. Čestital je ponovno izvoljenemu predsedniku, ki je „zaščitna znamka šentjurskega odbora SDS.“ Zbrani člani so po volitvah še povečerjali, se poveselili in družili pozno v noč. 700 podpisov za odprtje arhivov Če ste se v teh dneh sprehajali po šentjurskem Mestnem trgu, ste verjetno pri vhodu v občinsko stavbo opazili stojnico. Med 13. februarjem in 19. marcem je bil namreč čas, da ste oddali svoj podpis za izvedbo referenduma proti zapiranju arhivov nekdanje UDBE. Po mnenju vodstva SDS je zdaj, ko novela zakona o odprtju arhivskega gradiva zaradi ščitenja dostojanstva omenjenih v gradivih ni bila sprejeta, edina možnost, ki ostane, referendum. Za referendum potrebujejo 40.000 podpisov, šentjurski občinski odbor SDS pa je bil zadolžen za zbir najmanj 500 podpisov. Ob tem je Jelka Godec, podpredsednica OO SDS povedala: „ Trenutno je zbranih nekaj več kot 700 podpisov, kar je v Šentjurju največ do zdaj zbranih podpisov za katerikoli referendum. Menim, da je to zelo velik uspeh odbora. Odziv ljudi je bil glede na rezultat zelo pozitiven. Vedno se najde kdo, ki na takšen ali drugačen način izraža svoje mnenje, vendar se s tem nismo obremenjevali. Prebivalci želijo, da se ti arhivi odprejo za javnost in se ta zadeva s preteklostjo že končno reši, da lahko zadihamo s polnimi pljuči in odidemo naprej v prihodnost. “ (Z. B.) Vodstvo šentjurske SDS je bilo ob toliko zbranih podpisih veselo. @ Iz naših krajev Podpis pogodbe za nov vodovod z izvajalcem Tomažem Hohnjecem. Gradili bomo nov vodovod Planina-Dobje. Skupni projekt dveh občin bodo končno začeli izvajati. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Vodovodni sistem na območju krajevne skupnosti Planina pri Sevnici ne omogoča več priključevanja novih uporabnikov na obstoječe vodovodno omrežje. Prav tako v sušnih obdobjih večkrat zmanjka vode. S podobnimi problemi se soočajo tudi v občini Dobje. V iskanju rešitve so ugotovili, da lahko najbolj racionalno rešijo problem s skupnim projektom, ki bo zagotovil nemoteno in zadostno oskrbo prebivalcev. Zato sta se občini skupaj prijavili na 6. razpis iz naslova Reginalni razvojni programi in bili na razpisu uspešni. Uspešni na razpisu Iz razpisa so pridobili 532.000 evrov, celotni projekt pa je ovrednoten na 1.031.293 evrov. Na območju KS Planina pri Sevnici bodo zgradili novo vodovodno omrežje iz Vejic mimo Golobi-njeka in Planine do Sv. Križa v skupni dolžini 7.864 metrov. V Vejicah bosta aktivirana tudi dva nova vodna vira Zelence in vrtine VP2 - Vejice, kjer bo zgrajeno še črpališče, na Planini in Sv. Križu pa dva nova vodohrana. Na območju občine Dobje bo dograjen DEJSTVA r Milijon Vrednost vseh del, ki naj bi bila zaključena do konca avgusta, znaša 1.031.293,59 evrov. vodovodni sistem med Završami in Večjim Brdom v skupni dolžini 1.874 metrov in to skupaj z novim črpališčem, vodohranom in razbremenilnikom. Tretja lokacija izgradnje vodovoda je med naseljema Paridol in Repuš v skupni dolžini 1.661 metrov. Zgodovinskega pomena Na javnem razpisu za izbor izvajalca je bil kot najugodnejši ponudnik izbran samostojni podjetnik Tomaž Hohnjec iz Podčetrtka. Z deli bodo pričeli takoj, končali pa v avgustu letos. „ Skupni projekt je pomemben za obe občini, saj bomo z njim uredili dolgotrajen problem oskrbe s pitno vodo. Celotna dolžina voda je okoli 10 kilometrov, od tega je 8,8 kilometrov novih vodov,“ je ob tem povedal župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. „ Današnji podpis s skupnim izvajalcem del je zgodovinskega pomena tudi za našo občino,“ je dodal še župan občine Dobje Franc Leskovšek in nadaljeval: „S tem bomo zagotovili stabilnejšo vodooskrbo za desetletja. “ „ Podpis pogodbe je za KS Planina pri Sevnici zelo pomemben. Kljub temu, da se Planina napaja iz dveh virov, je za krajane vode premalo, prav tako bo poskrbljeno tudi za boljšo požarno varnost, “ je dodal še predsednik Sveta KS Planina pri Sevnici Rihard Stopinšek. (J. G.) ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si ULL£Aj[]33 ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. UU°AjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Iz naših krajev @ Telovadnica. Na Planini pri Sevnici seje končala zadnja faza naložb. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Epilog po koncu rekonstrukcije in dozidave Osnovne šole Planina pri Sevnici je bilo slavnostno odprtje nove šolske telovadnice. Z obnovo in dozidavo telovadnice so tako končali prenovo šole med leti 2011 in 2014. Najprej so v sklopu tega projekta zgradili zunanje igrišče, v celoti so prenovili šolo, končali pa s telovadnico, ki jo zdaj kličejo 'Lepotica'. Vzdevek za telovadnico zagotovo drži, saj je objekt verjetno daleč najlepši v naši občini. Za telovadnico je Občina Šentjur namenila 1,5 milijona evrov, naložbo pa je izvedlo celjsko podjetje Remont, izbrano kot naj cenejši ponudnik. Občina Šentjur je na razpisih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter na razpisu Fundacije za šport pridobila sofrnancerka sredstva v višini 470.045 evrov. DEJSTVA Prodaja železa Predstavnik sindikata planinskega podjetja Asfalt Kovač je šoli podaril darilni bon v vrednosti 328 evrov, ki so ga delavci zaslužili s prodajo starega železa. Slovnostni govori Proslavo ob slavnostnem odprtju je domiselno zrežiral učitelj telovadbe Matej Berk, ki je prevzel tudi vlogo voditelja, kar mu je šlo odlično od rok. Seveda pa brez slavnostnih govorov ni šlo. „ Temu projektu pravim trilogija. Začelo se je z izgradnjo zunanjega igrišča v letu 2011, modernizirali smo šolo, zdaj pa odpiramo še telovadnico. Učenci in vodstvo imajo zdaj ustrezne pogoje za ustvarjanje programa devetletke,“ je povedal šentjurski župan mag. Marko Diaci. Predstavnik ministrstva Aljuš Pertinač pa ni spregovoril o tem, kakšen bo davek na Lepotico, kot ga je izval voditelj Berk. „Na ministrstvu smo veseli, da Matej Berk bi se poleg svoje profesije lahko lotil tudi voditeljstva. Celotni kraj ima zdaj novo podobo. se je projekt pravočasno in uspešno končal, kar je v teh časih že prava redkost. Šola ni samo kraj izvajanja procesa vzgojno-izobraževalnega dela, ampak tudi kulturni, družabni in športni center kraja, “ je povedal Pertinač. Spregovorila je tudi 'vodja odprave', ravnateljica Mateja Zendzianowsky: „ Pravijo, da so vse dobre stvari tri, v to smo začeli verjeti lani aprila, ko so se začela dela za novo telovadnico. “ Ravnateljica je zaslužnim podelila zahvale za izgradnjo Lepotice. Domislena proslava Po zahvalah in govorih se je začel program, ki so ga pripravili učenci šole. Ti so pod budnim očesom Berka prikazali nekaj šolskih telovadnih prvin. Berk je na duhovit način prikazal tudi pasti, s katerimi se sooča pri telovadbi — kako varovati starejše, že odraščajoče učenke. Kako pri malo težjih prvinah vidi namesto učencev advokate, ki tečejo proti njim ... Zelo dobro je oponašal tudi nekatere slovenske politike, kar je nekaterim gostom izbrisalo nasmeh z obraza, večina pa se je odlično nasmejala. Sam se je preizkusil tudi v petju, kar je ponovno opravil odlično. Zaplesali so tudi učenci, zapelje šolski zbor pod vodstvom Mateja Romiha. Prireditev se je zavlekla kar precej čez uro in pol. Po prireditvi so se gostje okrepčali še s planinskim golažem in sladkimi dobrotami, ki so jih napekle domače gospodinje. Trak so prerezali ravnateljica Mateja Zendzianowsky, predstavnik ministrstva Aljuš Pertinač in župan mag. Marko Diaci. ŠKMŠ 'ŽrUDBftSKttUJB MLA^H Š^fiOUFi iBl CESTA MILOŠA ZIDANŠKA 28 3230 ŠENTJUR ffl info@skms.net « www.skms.net J 031/404-146 6 03/746-41-00 URADNE URE: >£* PET 15.00 - 17.00 SOB 09.00 - 11.00 AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/ 622-220 Martin Laubič s.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje EN IN STROPOV GSM: laubic.martin@siol.net 04Ji S72 302 Zaposlitveni klub z novim pris' Člani zaposlitvenega kluba Vojnik - Šentjur, ki je eden izmed šestih tovrstnih klubov v Sloveniji, so se problema brezposelnosti lotili na malce drugačen način. Sami so si organizirali karierne zmenke z osmimi delodajalci, ki so prihajali iz vrst tako javnega kot zasebnega sektorja. Na njihovo povabilo na zmenek so se odzvali: Osnovna šola Frankolovo, Razvojna agencija Kozjansko, Občina Vojnik, podjetji Adecco in Ave, Društvo za osvoboditev živali, Radio Celje in Upravna enota Šentjur pri Celju. Projekt 'Služba me ne išče' sicer vodi Zavod Nefiks. Zaposlitveni klub vodita Mladinski center Šentjur (Razvojna agencija Kozjansko) in Občina Vojnik. Omogočili so jim poizkusne zaposlitvene razgovore, da bodo v prihodnje, ko bo šlo zares, lahko bolje pripravljeni. Mladi so imeli z vsakim delodajalcem možnost petnajstminutnega razgovora, v katerem so bili vprašani tisto, kar bi bili vprašani na pravem razgovoru za službo. Potem pa je sledil del, ko so dobili povratno informacijo o svojem nastopu, svoji prepričljivosti in predloge izboljšav. (J. G.) Številni mladi so opravili karierne zmenke s potencialnimi delodajalci. Intervju »Gasilstvo v občini Šentjur je v zelo dobrem stanju" Martin Cmok. Poveljnik Gasilske zveze Šentjurje član Štaba za vodenje večjih intervencij pri Gasilski zvezi Slovenije, dobitnik dveh priznanj civilne zaščite, naj prostovoljec leta 2012 in še bi lahko naštevali. V njegovi bogati gasilski karieri so ga nagradili s številnimi odličji. Čeprav je zaposlen v Cinkarni Celje, praktično ves svoj prosti čas posveča prostovoljnemu delu v različnih društvih. Temu priča tudi dejstvo, da je najin intervju, ko se gred dnevi dobiva v uredništvu Šentjurskih novic, omejen na pičlih 10 minut. » Pogovarjala seje: Nina K robat Zelo ste dejavni na različnih področjih. Najbrž ves prosti čas posvečate prostovoljnemu delu. • Poleg gasilstva sem predsednik vinogradniškega društva Sveti Urban Gorica pri Slivnici. Do nedavnega sem bil dolgo tudi predsednik čebelarskega društva. Sem tudi v Setu Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, pa v štabu občinske civilne zaščite in še bi lahko našteval. V vseh društvih je res veliko dela - kot predsednik moraš voditi veliko aktivnosti, da lahko uspeš pri ljudeh. Prejeli ste že veliko odlikovanj in priznanj, poleg bronastega in srebrnega znaka civilne zaščite ste postali naj prostovoljec leta 2012. Kaj vam pomenijo te nagrade? • Priznanja mi veliko pomenijo, tako kot tudi biti prostovoljec. Za vse te nagrade moraš izredno veliko narediti v kraju in izven, da te prepoznajo širom Slovenije. • Med gasilce sem stopil leta 1979 kot mladinec. Navdušil me je stric, ki je bil s srcem in dušo predan tej organizaciji. Nato ste hitro napredovali - katere so za vas najpomembnejše prelomnice v vaši karieri gasilca? • Najpomembnejše prelomnice so bile naslednje: hitro izobraževanje za čine specialnosti in hitro prevzetje poveljevanja slivniškemu društvu. Zatem prevzem poveljevanja v občinah Šentjur in Dobje ter sodelovanje v štabu vodenja večjih intervencij v Sloveniji. Pogosto ste gasilci prvi na kraju različnih nesreč. Kaj vam šviga po glavi, ko naletite na kakšen res grozljiv pogled? • Največ je raznih požarov, poplav, drugih naravnih nesreč. Po glavi ti šviga več stvari: kako boš čim hitreje pomagal prizadetim, kako voditi intervencijo, da se ne bi poškodovali gasilci. Če pogledate vse svoje pretekle intervencije, katera je bila najtežja in zakaj? • Najtežja intervencija je bila na Bohorju, kjer je bil gozdni požar na nedostopnem terenu. Bohor je namreč prekrit z več kot tisoč hektari gozda. V takšnih intervencijah si skoraj nemočen, ampak s treznim razmišljanjem in dobrimi sodelavci ti uspe. Pred to intervencijo mi je bila dobra izkušnja požar na Krasu. Svoje znanje nenehno dopolnjujete, udeležujete se usposabljanj. • Kot poveljnik občinske zveze se moraš zelo pogosto udeleževati raznih predavanj, posvetov v domačem kraju ali na Gasilski zvezi Slovenije. Kot predavatelj čez zimo svoje znanje prenašam tudi na druge gasilce. Kako ocenjujete trenutno stanje gasilstva v občini Šentjur? Koliko intervencij imate na leto, kako je s članstvom? • Gasilstvo v občini Šentjur je v zelo dobrem stanju. Vsako leto imamo od 38 do 60 intervencij. Vseh članov v 11 gasilskih društvih, skupaj z mladimi, je preko 1.500, od tega približno 400 operativcev, ki so usposobljeni in pripravljeni na hitre posege. Vedno več imamo mladih gasilcev, tako da ni bojazni za podmladek, članstvo se nam nenehno povečuje. Gasilcem ste se pridružili že v mladih letih. Kdaj ste stopili med gasilce in zakaj pravzaprav? »Gasilstvo v občini Šentjur je v zelo dobrem stanju. Vedno več imamo mladih gasilcev, tako da ni bojazni za podmladek, članstvo se nam nenehno povečuje.11 Vemo, da se danes varčuje na mnogih področjih in tudi gasilci niste izjema. Želite na kaj še posebej opozoriti? • Manjše opozorilo bi bilo, da nam občina in država ne bi več zniževali financ. Dobivamo tudi vedno več nalog, pojavljajo se spremembe zakonov, življenjska doba zaščitne in reševalne opreme je omejena. V kakšnem stanju so gasilski domovi po občini? • Gasilski domovi so v dobrem stanju. Nekaj društev se sicer sooča s prostorsko stisko, zato bo treba domove izgraditi na novih lokacijah. Kako je z gasilsko opremo? Je ustrezna, potrebna obnove? • Strojni parki so v dobrem stanju, prav tako oprema, s to razliko, da ima zaščitna in reševalna oprema prekratko življenjsko dobo. Vsi vemo, da je oprema predraga za gasilce, zato bi bilo treba podaljšati njeno življenjsko dobo. Ste zadovoljni s pogoji dela? Kaj pogrešate? Kaj je dobro? • Trenutno sem zadovoljen z delom, na določenih področjih bi se seveda dalo še kaj izboljšati, če bi imeli več denarja. Predvsem bi nabavili dodatno opremo, ki nam zdaj primanjkuje. Denarja za vseh 11 društev je nekje 170.000 evrov in v zadnjem času se skoraj ni nič zmanjšalo. Glede na trenutno situacijo občine zelo veliko prispevajo za gasilce. Kaj pričakujete od lokalne skupnosti? Kakšni so sicer vaši odnosi z njo? Od lokalne skupnosti pričakujemo še naprej takšno sodelovanje, kot je bilo do sedaj. »Priznanja mi veliko pomenijo, tako kot tudi biti prostovoljec. Za vse te nagrade moraš izredno veliko narediti v kraju in izven, da te prepoznajo širom Slovenije.11 Poklon tudi našim gasilcem Priznanja. Ob dnevu civilne zaščite tudi Martinu Cmoku in šentjurskim prostovoljnim gasilcem. » Piše: Nina Krobat Prvega marca obeležujemo dan civilne zaščite (CZ) in v tem času se vsako leto s priznanji zahvalijo tistim, ki za zaščito in reševanje naredijo največ. Na regijski slovesnosti ob dnevu civilne zaščite v Štorah so 7. marca priznanji izročili tudi 'našim' gasilcem. Cmoku srebrni grb Martin Cmok, poveljnik Gasilske zveze Šentjur (GZ), je tokrat prejel srebrni grb civilne zaščite. Kot so med drugim zapisali v obrazložitvi, je že kot mlad fant stopil v gasilske vrste in hitro začel razvijati sposobnosti za timsko in prostovoljno delo. Hitro je napredoval, svoje znanje vseskozi dopolnjuje in ga prenaša tudi na mlajše. Kot poveljnik GZ že četrti mandat skrbi za operativno sposobnost in opremljenost vseh šentjurskih gasilskih društev. „Pri vodenju večjih intervencij in ob odpravi posledic naravnih nesreč je odločen in odgovoren, s pridom uporablja svoje znanje in izkušnje, zato tudi povabilo, da že drugi mandat sodeluje kot član Štaba za vodenje večjih intervencij pri Gasilski zvezi Slovenije. Za dosedanje delo je prejel številna priznanja in gasilska odlikovanja, bronasti znak civilne zaščite, lani pa mu je predsednik Borut Pahor podelil naziv 'Prostovoljec leta',“ so še utemeljili organizatorji. Plaketa šentjurskim gasilcem Plaketo CZ so namenili predstavnikom Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur, saj letos obeležuje 140-letnico delovanja in že od vsega začetka skrbi za izboljšanje požarne varnosti v Šentjurju. „ Gasilci so vse do danes sledili izzivom in zahtevam lokalne skupnosti in vestno ter požrtvovalno opravljali svoje delo, “ so med drugim organizatorji utemeljili v obrazložitvi. Šentjurski gasilci so prejeli plaketo civilne zaščite. Na Osnovni šoli Hruševec Šentjur so gostili regijsko tekmovanje iz znanja fizike. Tekmovali mladi fiziki 133 otrok. Se je udeležilo regijskega tekmovanja v fiziki na Osnovni šoli Hruševec. » Piše: Polonca Jazbinšek Osnovna šola Hruševec Šentjur je bila v petek, 21. marca, gostiteljica regijskega tekmovanja iz znanja fizike za srebrno Stefanovo priznanje. Sodelovali so učenci 31 osnovnih šol iz celjske regije, ki jih je na uvodni prireditvi poleg ravnatelja šole Šentjur Roberta Gajška pozdravil tudi župan šentjurske občine mag. Marko Diaci. Popularizacija fizike Letošnjega tekmovanja iz znanja fizike, kije tokrat potekalo pod vodstvom Marice Kamplet, se je udeležilo 133 tekmovalcev iz osnovnih šol celjske regije. Cilji tekmovanja so širjenje znanja in poglabljanje že osvojenih znanj, primerjanje znanja med učenci, popularizacija fizike, odkrivanje in spodbujanje za fiziko nadarjenih učencev, izpopolnjevanje v eksperimentalnem delu, motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja fizike ter spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij. Da so osnovnošolci šentjurske občine uspešni v naravoslovju, govori podatek, da je letos kar pet učencev že osvojilo zlato priznanje iz znanja astronomije, seveda pa je treba omeniti tudi dve zlati priznanji iz znanja sladkorne bolezni, ki sta jih usvojili učenki OŠ Hruševec. Najboljše učence s tokratnega tekmovanja iz znanja fizike čaka državno tekmovanje, ki bo v soboto, 5. aprila, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Upamo, da bo med njimi čim več šentjurskih. V kulturnem delu so nastopili učenci OŠ Hruševec- Žiga Rajh na harmoniki, plesalca Neli Čadej in Domen Romih ter Eva Škoberne in Laura Martinčič na klavirju. Letošnjega tekmovanja iz znanja fizike se je udeležilo 133 tekmovalcev iz osnovnih šol celjske regije. Zlate flavtistke Flavtistke Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur so se v začetku marca pod mentorstvom profesorice Diane Štih v Beogradu udeležile mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko. Pomerile so se v različnih kategorijah, in sicer v solo flavti ter v komornih pihalnih zasedbah. Povsod so bile izjemno uspešne, saj so se vse uvrstile na najvišja mesta in s tem prejele prve nagrade ter zlata priznanja. Izkazale so se flavtistke Maruša Alegro (v kategoriji B je osvojila prvo nagrado), Iza Pia Peperko (prva nagrada v predkategoriji A) in kvartet flavtistk v zasedbi Maruša Alegro, Neja Fajdiga, Ema Kačičnik, Nina Kovačič - prvo nagrado so osvojile v kategoriji A). V kategoriji solo flavta je tekmovalki Marušo in Izo Pio pri klavirju spremljala Valentina Zidar. Mentorica vseh navedenih uspešnih tekmovalk je profesorica flavte Diana Štih. (J. G.) Flavtistke so »pobrale« prve nagrade. @ Reportaža IZKORIŠČAJO SONCE Sončna energija prihodnosti Stanislav Kokol in Klavdija Debeljak stavita na obnovljive vire. Loka pri Žusmu. Na meji z občino Podčetrtek bo zrasla ena največjih slovenskih sončnih elektrarn. 2,2 milijona. Naložbo so financirale tuje banke, domače razumevanja nimajo. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Da je sončna energija energija prihodnosti in da sodi v obnovljive vire energije, je vsem že nekaj časa znano. Pred nekaj leti so bile sončne elektrarne pri nas modni hit. Država je na začetku ponudila visoke subvencije za vlaganje v obnovljive vire in podjetjem se bo investicija v celoti povrnila preračunano v šestih do sedmih letih. V poplavi vlog za subvencije in za visoko ceno dobavljene energije, so cene na trgu začele padati, subvencije usihati. Država pa namesto v to čisto energijo vlaga v pregrešno drago in zastarelo tehnologijo termoelektrarn. Med največjimi Na robu naše občine bo v mesecu aprilu začela pošiljati energijo v omrežje največja šentjurska in tudi ena izmed največjih slovenskih sončnih elektrarn. Pogovarjali smo se z lastnikoma te ogromne naložbe, s Stanislavom Kokoljem in njegovo partnerko Klavdijo Debeljak. „Na potovanju po Španiji in Nem- DEJSTVA V Statistika V letu 2012 je prva elektrarna proizvedla 845.000 kWh ter imela 1345 sončnih ur, kijih ne dosegajo na Primorskem. Vsaka elektrarna se razprostira na 10.000 kvadratnih metrov. Neto površina večje je 4.900 kvadratnih metrov in ima 2.771 panelov, druga manjša pa ima neto površino 4.600 kvadratnih metrov in 1.940 panelov. čiji sva videla prve sončne elektrarne. Ko se je odprla še prva pri nas, sva ugotovila, da sva tudi midva lastnika posestva s pravo sončno lego. Odločila sva se, da greva v to naložbo. “ Od zamisli do realizacije je prišlo pred petimi leti. Kot prva je zrasla večja, 650 kW sončna elektrarna, ki je bila postavljena v letu 2011, pred dvema mesecema pa sta pod njo začela z izgradnjo nekaj manjše 483 kW, ki bo električno energijo začela oddajati v slovensko energetsko omrežje v začetku aprila. Za prvo, večjo elektrarno sta prejela najbolj ugodne subvencije in po preračunih se bo naložba povrnila v šestih do sedmih letih. Pri novi pa so se subvencije precej zmanjšale, naložba se bo odplačala šele čez 12 do 13 let. Tehnologija V bližini parcele, na kateri je postavljena sončna elektrarna, teče 20 kW visokonapetostni daljnovod, v katerega se bo dovajala energija. Poleg elektrarne je bilo treba zgraditi tudi dve lastni transformatorski postaji. Tehnologija sončnih kolektorjev se iz dneva v dan spreminja - se izboljšuje. „Na trgu so že paneli s 23-odstotnim izkoristkom,“ razloži Kokol. Prva njegova sončna elektrarna je izgrajena po tehnologiji monokristala -tehnologiji, ki dela tudi na fuzijsko svetlobo, ne samo na moč sonca. „ Drugo sončno elektrarno smo kupili od slovenskega podjetja Bisol, obe elektrarni, stara in nova imata zelo dobre parametre izkoristka," pove sogovornik. Gradijo podjetje EKOD iz Buč. Življenjska doba teh modulov naj bi bila tudi do 40 let. Zanimivo je tudi dejstvo, da ta elektrarna leži na takšnem območju, da dosega celo večji izplen, kot če bi bila postavljena na Primorskem. Vložek „ V izgradnjo obeh elektrarn smo vložili preko 2,2 milijona evrov," pove Kokol. „Za ta namen smo pridobili sredstva tujih evropskih bank, uložila pa sva tudi dobršni del svojih sredstev," nadaljuje. V neformalnem pogovoru in sprehodu med sončnimi paneli pa žalostno prizna, da je za posojilo zaprosil skoraj vse slovenske banke, ki so za to zahtevale nenormalna poroštva in nedosegljive pogoje za odobritev kredita. Iz avstrijske banke so prišli predstavniki kar sami v Slovenijo in mu odobrili posojilo. „ Čeprav sedaj posojilo redno odplačujemo, nam vsako leto ostane dobršni del sredstev," nam zaupa podjetnik. Banka je mesečno anuiteto prilagodila mesecem, ko sončna elektrarna proizvede največ energije - čez poletje torej odplačujejo najvišje obroke. Dovoljenja Obe elektrarni bi že postavili v letu 2009, vendar se je zapletlo pri soglasju priklopa Elektra Celje, vse dokler „se nismo pritožili na Agencijo za energetiko RS". Leta 2011 so pridobili vsa potrebna soglasja. Vso energijo je podjetnik prodal podjetju Gen-I. S tem podjetjem je že sklenjena pogodba za prodajo energije tudi za novo sončno elektrarno, ki se gradi. Gleda naprej „Moja želja je, da še nadgradimo sončno elektrarno, postavimo še nove panele, še povečamo moč," je povedal Stanislav Kokol. „Pravim, da mora podjetje, ki ga ustanoviš, rasti in ne stagnirati. “ Leta 2004 je Kokol postal invalid in se ni mogel več ukvarjati s polaganjem ploščic, kot je to počel prej dvajset let. „ Marsikdo gleda na invalide kot na tiste, ki živijo na državnih plečih, meni to ni bil cilj, iskal sem nekaj drugega, kar bom lahko počel, “ doda. „ V teh kriznih časih ne moreš pričakovati, da ti bo država vse nudila, tvoja dolžnost je, da sam iščeš delo, ki ga lahko opravljaš. “ Prvo elektrarno sta zgradila za svojo pokojnino, drugo za štipendijo za otroke, da se bodo lahko izšolali do poklica. „Ne moreš le čakati, da ti bo nekdo domov vse prinesel. To je mogoče bilo v prejšnjem sistemu, zdaj pa je tega konec," zaključi misel poslovnež. Stara in nova elektrarna bosta proizvedli 1MW električne moči. msfcpa uredniutvo@lS'rskeAnovice25?14'_Reportaža @ Nujnost lokalne samooskrbe in priložnost za zaposlitve Zaskrbljujoče je, da uvažamo hrano, ki je za nameček prekontaminirana, pravi Komat. Anton Komat. Priznani naravovarstvenik je predaval o samooskrbi in nakazal rešitve. » Piše: Bogdan Rahten Člani Mladinskega centra Šentjur so 17. marca organizirali predavanje naravovarstvenika, ekologa in aktivista Antona Komata, ki je lepo napolnilo občinsko sejno dvorano. Gre za izjemno obveščenega in načitane-ga neodvisnega strokovnjaka, ki se uspešno postavlja po robu različnim okoljskim manipulacijam, kakor tudi odtujeni vladajoči kasti, zato ga lahko označimo tudi kot novodobnega ljudskega tribuna. Pet kriznih dogajanj Čeprav lahko po njegovem „globalno sranje rešimo le na lokalni ravni", se je najprej lotil razlage globalnega zapleta, in sicer petih kriznih dogajanj, ki so nas oz. nas bodo prizadele v prihodnjih letih. Ekonomija - koncept množične potrošnje je protievolucijski in vodi v prepad. Namesto nje se mora uveljaviti paradigma 'od zibke do zibke', ki temelji na lokalno dostopnih materialih in lokalnih praksah uporabe ter vzdrževanja izdelkov. Energetika - zaradi kopnečih zalog zalog je nujen prehod na novo energetsko osnovo družbe, saj je sedanji podoben letu letala, za katerega še ni zgrajeno letališče za pristanek. Prehrana - tudi pridelava hrane temelji na nafti, vendar je bila pred de- DEJSTVA Uvažamo, namesto izvažamo V Slovenijo uvozimo za 2 milijardi evrov hrane, velik del povsem nepotrebno, saj bi jo lahko pridelovali doma, s tem pa si odžiramo več kot 100.000 delovnih mest. Samooskrba je padla na tako nizko raven, da bi ob širši krizi v regiji kot nepomembna država preprosto ostali praznih krožnikov. V zadnjem desetletju smo izgubili 15.000 kmetij, kar bi moral biti alarm prve stopnje. Po zunanjih analizah lokalna oskrba s hrano prinaša nekajkrat več dohodka kot katerakoli druga gospodarska dejavnost, mi pa se temu odrekamo. setletji energetska bilanca pozitivna, sedaj pa za 1 kalorijo hrane porabimo kar 10-krat več. Rešitve so v lokalni in biotski pridelavi z lastnimi varietetami rastlin, ki smo jih izgubili že 85 odstotno. Voda mora ostati skupna in javna dobrina vseh ljudi, vključno z ekoremediacijami vodotokov (naj-novejši trend je betoniranje pod krinko poplavne varnosti) in najstrožjim varstvom vodnih virov, kamor gotovo ne sodi polivanje kontaminirane gnojnice. Zdravstvo - na tem področju se porabi že 15 odstotkov narodnega dohodka. Glavni delež obolevanja prinašajo kronična degenerativna obolenja povezana s prehrano, ki je polna hormonskih motilcev. Rešitev je ponazoril z besedami: „Ko bo kmet prideloval zdravo hrano, ko bo zdravnik učil, kako preprečevati obolevanje in ko bo učitelj poučeval sonaravno kmetovanje. “ Klima - zaradi človekovih vplivov se dogajajo nihanja ekosistemov, ki so medsebojno v dinamičnem ravnovesju, kar pomeni, da vsak nerešen problem predstavlja novo pokonci postavljeno domino, ki se kaj lahko prekucne. Ceneno zastrupljanje otrok Zaskrbljujoče je, da uvažamo hrano, ki je za nameček prekontaminirana. Komat je navedel, da so v raziskavi šolske hrane v Mariboru ugotovili, da je takšne kar 58 odstotkov. Povečini je prišla iz Padske nižine, najbolj onesnaženega območja v Evropi. Sistem javnega naročanja s favoriziranjem najcenejših ponudnikov je povzročil, da zastrupljamo lastne otroke. Od kmeta do šole je mogoče Ravno v Mariboru so na Teznem z zaledjem vzpostavili verigo, kjer šole in vrtci sodelujejo z lokalnimi kmeti. Ti so po preračunih stopili skupaj, usposobili mlin in poskrbeli za logistiko. Zanje je samo pri kruhu ostalo trikrat več, starši pa so plačevali polovico manj! Prav tako je pomagalo tudi, ker so starši zahtevali lokalno pridelano hrano. K premiku so prispevali tudi šolski vrtovi. Smo kaj takega sposobni izpeljati v Šentjurju? Zgolj ugašanje luči enkrat na leto ni dovolj. Ekologija je odnos do narave in sočloveka. V tujini že spreminjajo predmetnike, da se tudi predmeta kot sta fizika ali matematika poučujeta v naravi, ki je pri nas otrokom tako rekoč ukradena, saj postajajo sužnji računalnikov oz. sorodne tehnologije. Ponekod aktivne tudi občine V ZDA so za povečanje samooskrbe po drugi svetovni vojni uvedli program Vrtovi preživetja. V Angliji imajo program Hrana 2030, ki vključuje vse družbene sfere, eden od bistvenih ukrepov pa je zmanjšanje živinoreje, kjer je energetski deficit tridesetkraten. Tudi pri nas vse več občin ljudem omogoča ugodno vrtnarjenje na manjših parcelah in povpraševanje praviloma presega ponudbo. Povezovanja v smislu organizacije različnih segmentov družbe se dogajajo tudi na nivoju skupin občin, predvsem v zahodni Sloveniji, kjer kot koordinatorji nastopajo razvojne agencije in škofjeloška kmetijska zadruga, ki je dojela resnost situacije. Pri nas smo ob tovrstnih vabilih za zdaj še soočeni s pomilovalnimi pogledi. @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. ULL°}v{}33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si KOMENTAR Modri angeli Verjetno ni nikogar med vami, ki si ni kot otrok želel postati policist (priznam, tudi jaz sem si). Takrat je bila to resnično častna služba, v kateri so te občani spoštovali. Ker sam izhajam iz tako rekoč policijske družine, saj je bila moja mama vse življenje policistka, mogoče na to službo gledam malo drugače. Vendar so za njih sedanji časi vse prej kot rožnati. Dvanajsturni delovnik, dotrajana oprema in vozila (nazadnje so novo službeno opremo dobili v letu 2012), na terenu v vsakem vremenu, poleg tega pa se tudi odnos občanov do policije iz leta v leto slabša. O njih poslušamo anekdote, vendar se, ko smo v stiski, še vedno obrnemo prav na njih. Čeprav sem pred tem že dokaj dobro poznal delo policije, po preživeli noči z njimi na njihovo delo gledam še malo drugače. Ko veliko ljudi zjutraj pije kavo in načrtuje nov dan, so naši modri angeli veseli, ker lahko gredo domov. Glede na vse bolj zaskrbljujoče stanje v družbi, lahko tudi zadnjič. Spoštujmo njihovo delo, saj lahko s skupnimi močmi izboljšamo varnost na cestah in v državi. Njihov odnos do vas je odraz vašega odnosa do njih. Zato tisti, ki imate vedno 'probleme s policaji', zamislite se. Mogoče pa srž problema ni v njih, ampak v vas. Pomislite. Tudi oni bi verjetno raje bili doma pod toplo odejo ali pa se družili s prijatelji, vendar skrbijo, da bo naša država bolj vama. (Z. B.) NOC 5 POLICISTI Policisti ne pišejo le položnic Na terenu s policisti. Skupaj s policisti smo preživeli delovno noč in lovili vinjene voznike. Pestro in nevarno. Policistom se na terenu pripeti marsikaj. » Piše: Zoran Borovšak Sobota. Ura je ena zjutraj. Ko večina državljanov spi ali se zabava, stojim pred policijsko postajo in kličem pomočnika komandirja Martina Kumra, da mi pride odpret vrata. Po uvodnem pogovoru z njim se okrog dveh zjutraj odpravim na teren s policistoma Dejanom in Markom na nočno delo. Oba sta bila v službi že od 18. ure prejšnjega večera, saj n-jun delovnik traja 12 ur. Da gre zares, sem dojel šele, ko smo se pred policijsko postajo usedli v belo-modri avtomobil. To noč so namreč policisti policijskih postaj Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Šentjur opravljali poostren nadzor nad prisotnostjo alkohola v organizmih voznikov. Patrulja, kateri sem se pridružil na nočnem delu, je bila zadolžena predvsem za zgoraj omenjeni nadzor, vendar je kljub temu opravljala tudi ostala opravila policije. Iz vsake od zgoraj naštetih postaj je bila to noč ___ vpoklicana ena dodatna patrulja, skupaj pa so poostren nadzor opravljali najprej na območju PP Rogaška Slatina, nato PP Šmarje pri Jelšah, zadnji pa je prišel na vrsto Šentjur. Nihče pijan Nekaj čez drugo uro zjutraj smo parkirali v Črnolici, na strateški točki, kjer smo lahko ustavili vozila, ki so peljala iz smeri Šentjurja, Kozjanskega in Gro-belnega. Po nekaj minutah čakanja so se že pripeljali prvi avtomobili. Od vseh avtomobilov, 55 jih je bilo, je pri 15 je alkotest pokazal do 0,24 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, pri enem izmed njih pa je pokazal nad dovoljeno mejo. Do približno pol četrte ure zjutraj je noč potekala mirno in rutinsko. Vmes nas je nasmejala mlajša gospodična, ki je, ko nas je opazila, zavila na dvorišče stanovanjske hiše, parkirala in se odločila pot nadaljevati peš. Da se policistom na terenu pripeti marsikaj je dokazala tudi neka oseba, kije verjetno izjemno utrujena pripeta leže počivala na zadnjem sedežu avtomobila. Neizkušeno oko bi jo, glede na njen položaj, preprosto ocenilo za mrtvo. Akcija! Okoli pol štirih pa se je mirnost DEJSTVA Preizkus z alkotestom Med preizkusom alkoholiziranosti mora biti mobilni telefon vsaj 0,5 metra oddaljen od elektronskega alkotesta. Med zadnjim zaužitim alkoholom in opravljanjem alkotesta mora miniti vsaj 15 minut, 5 minut pred opravljanjem pa prav tako ne smete kaditi. Če se z rezultatom alkotesta ne strinjate ali nočete podpisati, vam policisti lahko odredijo strokovni pregled zdravnika z odvzemom urina in krvi za analizo. končala. Na avtobusnem postajališču v naši neposredni bližini je ustavil mlajši voznik s kombiniranim vozilom in nas obvestil o prometni nesreči. Renault Clio črne barve na strehi na travniku ob cesti. Ko smo se posedli v avtomobil, se je začel naval adrenalina. Med razmeroma hitro vožnjo do lokacije nesreče smo v avtomobilu molčali in upali na čim boljši izid. Pri takšni nesreči nikoli ne veš, kakšne so posledice in zakaj niso že sami poklicali policije oziroma reševalcev. Ob prihodu na kraj dogodka smo si oddahnili, saj so bile posledice nesreče k sreči le zvita pločevina in podrt znak. Mlajši moški, sicer vidno pretresen, je ob našem prihodu že hodil okoli vozila, zraven pa so bili tudi prijatelji. Kot voznik je seveda moral opraviti alkotest, ki pa ni pokazal prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Na kraju nesreče sta policista napisala zapisnik in se pogovorila z udeležencem, izdelala skico nesreče in fotografirala kraj nesreče. Vse to delo nam je vzelo skoraj uro in pol dragocenega časa. Nihče ne ve, koliko vinjenih voznikov, ki bi lahko povzročili bistveno hujšo nesrečo, se je v tem času peljalo po cesti. Nato smo se po posvetu z nadrejenimi odpravili do Goričice, kjer smo pričakali konec terenskega dela. Po vrnitvi na policijsko postajo je policista čakala še približno ura urejanja in pisanja poročil o noči, nato pa sta se odpravila domov na težko prigaran in predvsem zaslužen počitek. Enkrat policist, vedno policist Naporno. Po 12-urnem delovniku sta nam policista zaupala nekaj prednosti in slabosti dela pri policiji. » Piše: Zoran Borovšak Po opravljenem nočnem delu sem se pogovoril še s policistoma, katerima sem se pridružil. Dejan je star 28 let in je v policiji osem let. Marko je star 30 let, modro uniformo pa ponosno nosi štiri leta. Povprašal sem ju nekaj stvari o delu v policiji, prednostih in slabostih te službe ter o dogodkih pri delu, ki bi jih izpostavila. Dotrajana oprema, birokracija Za policijo sta se odločila, ker je bila to želja iz otroštva, prav tako pa sta želela delati dobro in pomagati ljudem. Prednost dela v policiji vidita, ker je to državna služba in je plača vedno petega v mesecu in ko prideš iz nočne izmene, lahko greš spat, ko gredo drugi v službo. Vendar pa malokdo pomisli, da sta celo noč delala. Kot slabosti sta izpostavila to, da nikdar ne moreš sleči uniforme. Ko si enkrat policist, te to zaznamuje za vse življenje. Tudi prijatelji imajo, čeprav nisi v službi, do tebe neko distanco. Ko sem ju povprašal o problemih pri delu, sta se nasmejala in začela naštevati: „ Oprema je dotrajana, računalniki zelo počasni, varčuje se tudi pri obleki in obutvi. Zadnjo novo osebno opremo smo dobili pred dvema letoma. Namesto, da bi se več posvečali delu na terenu, imamo ogromno birokratskega dela. Prav tako pa je policijska postaja potrebna obnove „V Nemčiji ne delajo tako“ Odnos občanov do policistov je zelo različen. Nekateri so korektni, nekateri izjemno nesramni. Odnos je precej povezan tudi s količino popitega alkohola. Imata cel kup zanimivih anekdot. Nekega voznika sta z modrimi lučmi in sireno ustavljala od Šentjurja skoraj do Zidanega Mosta. Pri vsakem primernem mestu sta prižgala modre luči in sireno, voznik pa se za njiju sploh ni zmenil. Ko jima je le uspelo, je voznik povedal, da v Nemčiji tega ne delajo tako. Tam se zapeljejo pred avtomobil in ga tako ustavijo. Med letošnjim žledom sta bila poklicana na ogled prometne nesreče, ker je občanu na avto padlo drevo. To drevo je avtomobil malo poškodovalo, ko so ogled in pisanje zapisnika skoraj končali, pa seje na avto podrlo še drugo drevo, kije avtomobil povsem uničilo. „ Včasih obravnavamo kakšen primer nasilja v družini in nas kasneje ustavi kateri od svojcev in se nam še enkrat lepo zahvali za naše opravljeno delo. Takrat vidiš, da tvoje delo le nekaj velja in ti postane toplo pri srcu. V takšnih primerih dobiš energijo za nadaljnje delo, “ je še dodal eden izmed njiju. Nedvomno je policijska služba precej stresna. Kot sta sama izpostavila, velja to: enkrat policist, vedno policist. Kljub slabim pogojem in dotrajani opremi se fantje in dekleta v modrem trudijo, da bi izboljšali varnost na naših Vidno utrujena Marko in Dejan po nočni izmeni cestah in državi nasploh ter ne obupajo, pred odhodom domov. Reportaža ANKETA Alkohol in volan, da ali ne? Ustavljene voznike smo vprašali, kaj storijo, ko vedo, da bodo uživali alkohol in kakšno je njihovo mnenje o policistih. » Spraševal je: Zoran Borovšak Anti G. (ustavljen ob 2:35, alkotest 0,00): „Alkohol in vožnja seveda ne sodita skupaj. Zelo malokdaj kaj spijem, kadar vozim. Mogoče kdaj, ko nazdravimo. Moje mnenje o po- stopkih vedno obnašali korektno in prijazno. Skratka, z njimi imam same dobre izkušnje. Njihovega dela jim nikakor ne zavidam. Na žalost večina ljudi na njih gleda, kot da so nebodigatreba na cestah." Romana H. (ustavljena ob 2:35, alkotest 0,00): „ Niti slučajno ne sodita skupaj. Vedno sem bila proti temu. Če bi se pripetilo kaj takega, bi si raje naročila taksi, kot se peljala domov, vendar to ni potrebno, saj sploh ne pijem. Izkušnje so zelo dobre. Prav vesela sem, ko jih srečam. Včasih sem vozila časopis in sem z njimi imela vedno zelo dobre in korektne izkušnje. “ Alja K. (ustavljeni ob 3:05, sopotnica v vozilu): „To nikakor ne gre skupaj. Kadar vemo, da bomo pili, vedno vzamemo s sabo nekoga, ki ne pije, si naročimo taksi ali pa tam prespimo. O policistih menim, daje prav, da so aktivni, saj včasih kar ne morem verjeti, kaj se v teh časih dogaja po naših cestah." Ivan S. (ustavljen ob 3:09, alkotest 0,00): „Menim, da nikakor ne greta skupaj. Glede na moje delo, razva-žanje časopisa, praktično nimam časa, da bi šel popivat. Izkušnje imam dobre. Vedno so bili prijazni in korektni. Z njimi se srečujem praktično vsako noč. “ Mateja Š. (ustavljeni ob 3:22, sopotnica v vozilu): „Ne gresta skupaj. Po navadi si prevoz organiziramo tako, da en izmed nas pač ne pije in se tako varno pripeljemo domov. Raje bi šla peš, kot pa se peljala s pijanim bro. Rada vidim, da me ustavijo, še posebej, če je med njimi kak čeden policist." 4 m m ■ *i 1 ti Z novimi škarjami nad staro kavčino Rezitev. Staro modro kavčino so strokovno porezali. » Piše: Jure Godler Za potomko stare trte modre kavčine iz Maribora, ki se vije po Ipavčevi hiši, že nekaj let skrbi mestni viničar Jurij Malovrh. Tudi letos seje ob tradicionalni rezi-tvi trte zbrala stara ekipa - mestni viničar, župan mag. Marko Diaci, vinska kraljica s Svete Helene in peščica gledalcev. Povezovalka kratkega programa Polonca Mastnak se je pošalila, da bo tokratni rez vinske trte potekal skoraj v intimnem vzdušju ter za to okrivila lepo vreme. „Za drugo leto moramo naročiti vreme, kot smo ga imeli ob rezitvi lani, ko je snežilo, bilo pa vas je veliko več. “ Iz lanskega obilnega pridelka modre kavčine je Aleš Stopar naredil marmelado, sprešali so še malo vina, nad katerim je bdel mestni viničar. Nove škarje Gospodar vinske trte - župan Diaci je mestnemu viničarju, ki je prejšnja leta tarnal, da nima za piti in ne dovolj dobrega orodja za delo, podaril županovo vino in škarje za trto. S tem sta nadaljevala simpatičen dialog prejšnjih let. Malovrh mu ni ostal dolžan in priporočil še boljše električne škarje, ki jih je s seboj prinesel Edi Kolar, „ takšne, kot si jih vinogradnik samo želi. “ Prav tako je županovo darilo označil za predvolilno, saj bo župan ponovno kandidiral: „Na hitro smo ocenili županove škarje, ki so zelo kvalitetne, tako da bodo še na- slednji mandat zdržale, “ je šaljivo odgovoril na županovo gesto. Vinsko trto, ki je lani obilno rodila, sta skupaj z Alojzem Krajncem kar dvakrat oplela, sladokorna stopnja vina modre kavčine pa je bila zelo nizka. Vino je pitno in ga „ lahko v vinogradu spiješ tudi liter in še vedno brez skrbi režeš. “ Obljubil je, da bodo letos poskrbeli, da bo trta še bolj ubrana, jo povečali ter podaljšali. „Zanjo so skrbeli tudi likovniki, ki so jo redno zalivali - z vodo, ne s čim drugim,“ se je hudomušno pošalil Malovrh. Stari običaji Prisotne je pozdravila tudi vinska kraljica Valerija Tanjšek. „ Udeležba na teh dogodkih je moje poslanstvo in trudim se, da predstavljam vinogradništvo, tradicijo in domače ljudi. “ Trta potrebuje, da obrodi veliko ljubezni in truda. Za popestritev dogodka je poskrbel harmonikar Andraž Frece, sicer študent Akademije za glasbo. Letošnjo rezitev potomke stare trte si je ogledal celo mariborski mestni viničar Stane Kocutar, kar se ne dogaja prav pogosto. DEJSTVA V Stara trta ...je zaščitena kot naravni spomenik ter je simbol Maribora in vse vinorodne Slovenije. Častitljivo starost žametne črnine na mariborskem Lentu so znanstveno dokazali že leta 1971. Sicer pa si v štajerski prestolnici že nekaj let neuspešno prizadevajo, da bi Staro trto uvrstili na Unescov seznam svetovne dediščine. Nove škarje bo mestni viničar uporabljal vsaj štiri leta. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. uredni5tvo@sentjurskenovice.5i UUdAjflSS ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. ULk£A-ž[}33 urednistvo@sentjurskenovice.si V spomin na padle na Resevni Resevna. Minilo je 69 let od tragičnega dogodka, ko so nemški vojaki obkrožili partizane na Resevni, » Piše: Jure Godler Na juriš in Hej brigade jo ponovno odmevalo1'11 iasi, tokrat v izvedbi šentjurskih ipavcev. Natačno 18. marca 1945 so na tem mestu padli številni borci, med njimi najbolj znana Cvetka Jerin in Dušan Lah. Okoli 40 borcev II. bataljona Kozjanskega odreda, polnih upanja na lepšo prihodnost, je na Resevni našlo večni počitek, veliko pa sojih tudi zajeli in usmrtili v Starem piskru in v zaporu v Mariboru. Proslavo že vrsto let organizirajo člani Zveze borcev za vrednote NOB v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji in društvi. Pred spomenikom, ki se bohoti z novo zvezdo, ob njem pa novi drogovi za zastave, se je zbrala pisana množica obiskovalcev. Proslava je potekala po ustaljenem vzorcu. Častna straža, prapori, zapeli so pevci Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, ki jih je tokrat vodil Matevž Goršič. Učenci in učenke Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur so kot vsako leto pripravili tudi recital v spomin na padle borce. Scenarij, ki se že vrsto let ponavlja, različni so le govori, pa še ti so nam zveneli kot 'že slišano'. Neprecenljiv mir Namesto predsednika Zveze borcev za vrednote NOV Bogomirja Ulbinga je prisotne pozdravil podpredsednik Anton Špan. „15 grobovi naj bodo večen opomin, kako je vojna kruta in kako nepre-cenjliva sta mir in svoboda, “ je povedal Špan in kratko opisal tragični dogodek na Resevni. Bistveno več časa si je za osrednji govor vzel podžupan Robert Polnar. Poudaril je pomembnost upora Slovencev proti okupatorju. „Naši očetje so v popolnem brezupu, do konca ponižani, hitro prišli iz odpora v oborožen upor.“ Osvobodilno fronto in partizanstvo so takoj označili za terorizem in banditizem. Je potem vsaka samoohranitvena organiza- cija, ki se iz obupa bojuje proti resničnemu terorju — terorizem, se je spraševal podžupan. Okrcal je tudi ljudi, ki danes „glasno terjajo razumevanje za ravnanje nasprotnikov osvobodilne fronte, za njihovo vojaško in politično sodelovanje z nacističnim in fašističnim okupatorjem, z dejanskim uničevalcem slovenskega naroda. “ Spraševal se je, od kot se tako rovtarstvo razglaša za jedro slovenstva, od kod tolikšna zaplankanost? Okarana oblast Svojo ost kritičnega govora je usmeril tudi v družbenopolitično dogajanje v Sloveniji. Presahnilo je vsako nacionalno vodenje, sanirati moramo banke, izvesti reformo trga dela, zdravstveno reformo in poskrbeti za privatizacijo. Okrcal je tudi oblast, ki vodi državo v poglobljeno recesijo in v socialni zlom. „Ljudje, ki danes zasedajo prostore, namenjene vrhnjim elitam, niso nikoli nič ustvarili, samo požrli so dediščino in nam pustili svoje dolgove. “ Po končani proslavi so se številni pohodniki podali proti planinskemu domu na Resevni, kjer jih je čakal golaž. 100 žensk na Žusem z mučeniki Pohod. Tradicionalnega pohoda se je letos udeležilo nekaj manj pohodnikov. » Piše: Jure Godler Ob prazniku žena so člani Planinskega društva Žusem že petič zapored organizirali pohod „100 žensk na Žusem", tokrat tudi z mučeniki. Popoldne se je okoli 110 pohodnikov zbralo pri Turistični kmetiji Žurej — Ječovo. Med njimi je bila naj starejša udeleženka stara 76 let. „Pohod organiziramo ob dnevu žena in na ta način počastimo žensko populacijo. Seveda pa so na pohod vabljeni tudi moški udeleženci, zato smo ob imenu pohoda simbolično dodali 'z mučenikije povedal organizator pohoda Simon Mansutti. „ Na pohod seje običajno podalo okoli 150 udeležencev, vedno pa je med njimi več kot 100 žensk. Letos je bila malenkost slabša udeležba, saj je lepo vreme in začetek vrtnih opravil terjalo svoj davek. Tudi po klinih Pohod se je začel pri Turistični kmetiji Žurej. Planince je pot vodila po strmi poti na vrh Žusma, tudi po nekaj klinih in jeklenicah, kar je pot precej popestrilo. Za varnost so poskrbeli člani Planinskega društva Žusem. Na vrhu so se udeleženci okrepčali z aperitivom, pohodnice so prejele vrtnice in spominke. Po postanku so pot nadaljevali proti Lovskemu domu na Žusmu, kjer so pohod končali. Na koncu so izžrebali še nagrade, ki jih je podelil center VVellness Aspara. Na začetku pohoda je zbrane v imenu Občine Šentjur pozdravila Judita Methans Šarlah. Izpostavila je dejstvo, da občina veliko vlaga v razvoj športa in rekreacije. Srečno pot udeležencem sta zaželela tudi predsednika Sveta Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan in Sveta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Vladimir Artnak. Lepa skupinica se je na pot podala ob domači glasbi in za slovensko zastavo. Pomladni extempore Slikarska kolonija, ki jo vodita Anita Koleša iz šentjurske izpostave JSKD in Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik, je svoje čopiče odložila že lanskega septembra. Ker pa veleva navada, da svoja umetniška dela razstavijo tudi v samem kraju, kjer so dela nastala, so po jesenski Galeriji Zgornji trg, svoja dela razstavili še v gasilskem domu v Dolgi Gori. V upanju po čimvečji odzivnosti tamkajšnjih krajanov, so razstavo del združili še z materinskim praznikom — z njihovo najbolj odzivno prireditvijo. Šestnajst umetniških del si je zato ogledalo precej obiskovalcev, razstavo pa so obiskali tudi številni avtorji del. Tako se je Dolga Gora pridružila že kar precej dolgemu seznamu krajev (Loka pri Žusmu, Kalobje, Ponikva, ...), kjer je gostovala slikarska kolonija. Zbrane ustvarjalce in obiskovalce prireditve ob materinskem dnevu je pozdravil tudi predsednik Sveta KS Dolga Gora, Franc Arzenale. (J. G.) Razstave so se udeležili tudi številni umetniki. Skupina pohodnikov je ponosno stopala za slovensko zastavo, (foto: jure Mer j j •• v*4’- Pohodniki so morali del poti plezati po skalah. iFoto:Aiešžavski) Iz naših krajev ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si ulL°Aj{]33 ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. Uu5A_y33 urednistvo@sentjurskenovice.si Iz naših krajev (21) S poljubi stopili v pomlad Plesno-instrumentalni trio je bil zagotovo svež veter. Pomladni koncert. Glasbena šola je tovrstni koncert organizirala že dvanajstič. » Piše: Jure Godler Učitelji Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur že več let organizirajo pomladne koncerte svojih učencev za starše in druge poslušalce. Tokrat je bil za izvedbo te prireditve zadolžen profesor klavirja in orgel Simon Jager. Koncert so tudi prvič prestavili iz Šentjurja v telovadnico šole na Blagovni, ki se je znova izkazala s čudovito akustiko in primerno velikostjo. Verjetno bo, tudi ko bomo Šentjurčani dobili nov kulturni dom, ta kar precejšnja konkurenca novemu objektu, kar ugotavljajo tudi glasbeniki sami. Dvanajstič Pomladanski koncert je že dvanajsti po vrsti, ki gaje organizirala glasbena šola. Tokrat so natančno zadeli tudi datum, saj se je prvi pomladni dan začel ravno pol ure pred uradnim začetkom koncerta. „ Če pomislimo na kraj Blagovna, nam na misel najprej pridejo štorklje, ki si vsako pomlad spletejo gnezdo v bližini, “ je povedala ravnateljica Simona Zdolšek. V nagovoru seje spomnila tudi mamic, ki so v marcu praznovale kar dva praznika. Pomen starševstva, družine, odnos med otrokom in materjo pa je bila rdeča nit tokratnega koncerta. „ Otrokova prva ljubezen je mama, ki ju vse življenje povezuje nevidna močna nit. To sožitje so izrazili posredno - z glasbo, “ je poetično zaključila ravnateljica. Nastopajoči Nastopilo je 77 otrok, ki so zaigrali v osmih instrumentalnih zasedbah. Zaigrali so tolkalna komorna skupina, orkester harmonik, instrumentalni plesni trio, trio klarinetov, pihalni trio, kitarski orkester, godalna komorna skupina ter pihalni orkester. Tokrat so organizatorji zadeli tudi dolžino koncerta, ki je bil ravno prav dolg. Izpostavljamo instrumentalno-plesni trio, v katerem so igrale in plesale Špela Jezovšek, Daniela Preskar in Eva Vrečko. Zanimiv gibalni plesni performans je spominjal na Harlekina, ki ga poznamo tudi iz Ipavčevega baleta Možiček. Poleg samega koncerta se je med nastopi odvijala zanimiva igrica, ki sta jo pripravila Nataša Aškerc in njen sin Maj. Maj je zaigral psička, ki je iskal poljubčke. Na koncu koncerta ugotovi, da je najboljši poljubček ravno od njegove mamice. Vse obiskovalke koncerta so v premoru pred zadnjimi nastopajočimi prejele šopke cvetja. DEJSTVA Glasbena šola Glasbena šola je v Šentjurju začela delovati oktobra 1968 v sklopu Delavske univerze. Dve leti kasneje je prišla pod okrilje Osnovne šole Šentjur. Leta 1972 sije pridobila prostore na sedanji lokaciji na Ulici Dušana Kvedra 29. Z januarjem 1976 je postala samostojen zavod, ki nosi ime slavnih skladateljev. Konec letošnjega leta bodo učenke in učenci zakorakali v novo šolo v Zgornjem trgu. Perpetuum jazzi- le. Koncert, ki so ga mnogi pričakovali že dlje časa, se je končno zgodil. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Naša verjetno najbolj znana slovenska vokalna skupina Perpetuum jazzile je svoj nastop pripravila v telovadnici OŠ Hruševec Šentjur. Šentjur so si izbrali za svoj glasbeni performans ravno na pobudo Šentjurčanke Valentine Zidar, ki poje pri tem zboru že peto leto. „Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi, “ so zapisali člani PJ na svoji internetni strani. Perpetuum jazzile je zaslovel s svojo interpretacijo skladbe Tota - Africa. Za tem je šla njihova pot slave samo še strmo navzgor. Zadnja leta zbor vodi švedski dirigent Peder Karlsson, ki ga v Šentjur žal ni bilo, so pa zato v njegove čevlje stopili Sandra Fe-ketija, Samo Vovk in Luka Černe. Acappella Kljub težjim socialnim razmeram v Sloveniji in precej zasoljeni ceni vstopnic - 25 EUR, so PJ-ji napolnili Pevci Perpetum jazzile so na oder povabili tiiiipz qŠ Hruševec Šentjur in skupaj zapeli glasbeni hit Africa. hruševsko telovadnico do zadnjega kotička. Močni ritmi, bogate harmonije in energični zvoki so tisto, kar kot zbor radi proizvajajo in dajejo publiki skozi a cappella skladbe. Perpetuum jazzile, čeprav je bilo včasih slišati, kot da z njimi igra celoten orkester, vse zvoke - bobne (beatbox) in bas proizvajajo le sami s svojimi vokali. Pri skladbi Africa pa so se jim na odru pridružili še pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Hruševec Šentjur, ki jih vodi Blanka Pasarič. S svojimi priredbami skladb Luka Černe in Valentina Zidar. so naelektrili ozračje in na koncu za svoj nastop dobili stoječe ovacije občinstva. Kavica Dva dni kasneje, ko se je vročica koncerta Perpetum jazzile le malo polegla, smo se na kavici srečali s Šentjurčanko Valentino Zidar in z njenim partnerjem Luko Černe-tom, glavnima 'krivcema' za sobotno 'ekstazijo'. V sproščenem pogovoru smo odkrili ozadje tega popularnega zbora. Petje v Perpetuum jazzile je način življenja, „saj ves prosti čas, ki ti ostane, nameniš zboru, “ prizna Zidarjeva. „V zboru pojem že deseto leto in sem vpet v delovanje in organizacijo, “ nadaljuje Čeme. „ Včasih trpi tudi služba,“ skesano prizna. Zbor vadi dvakrat tedensko, včasih pa se zgodi, da imajo v tednu tudi več ^ nastopov. „Tudi tri, štiri 'špile' smo že imeli," nadaljuje pevka, „tako da smo včasih skoraj vsak dan skupaj. “ V zboru poje okoli 50 pevcev, na koncertih pa število variira zaradi odsotnosti zaradi bolezni, službe in dragih neodložljivih obveznosti. „Še sama se ne spomnim natančno, zakaj sem ^^^^^s^ideležikuivdicijt^eipetun^azzT le," priznava Zidarjeva, „»verjetno zaradi skladbe Africa, ki je bil takrat pravi spletni hit," nadaljuje. Pravi, da je kot brucka v Ljubljani imela dovolj časa, zato seje udeležila avdicije. „ Takrat si nisem predstavljala te širine in kako se bo razvilo, “ prizna. Afrika kot prelomna Skladba Tota z naslovom Africa, ki jo je izvajal Perpetuum jazzile, je kot prva slovenska glasbena skupina na priljubljenem Voutubu dosegla preko milijon ogledov. Danes ta izvedba šteje že preko 16 milijonov ogledov. Po desetletnem vodenju zbora so se razšli z dirigentom Tomažem Kozlevčarjem, nasledil ga je Šved Peder Karlsson. „Novi zborovodja nas je povezal in v ospredje postavil druge pevce ter jim vlil več samozavesti, dal nam je pravo energijo, “ pove Černe. S pevci je delil petindvajsetletne izkušnje, ki jih je imel v skupini The real group, in uspeh je tu. Pevci so v zboru zelo povezani, so kot velika družina. Ob srkanju kavice smo še sproščeno kramljali ter obljubili, da Perpetuum jazzile ponovno vidimo v Šentjurju, če ne prej, pa čez deset let. Podarili Šopek sreče Učenci Osnovne šole Slivnica pri Celju in otroci iz tamkajšnjega vrtca so na materinski dan pripravili tradicionalno prireditev Šopek sreče. V kulturno--gasilski dom v Gorici pri Slivnici so povabili vse mamice, babice, dekleta in žene, pa tudi očetje, dedki in možje so bili dobrodošli. Najmlajši so deklamirali pesmi, po- svečene mamicam, nastopile so citrarke, harmonikar, trobentač, mladi plesalci, folkloristi in pevski zbor. S petjem, plesom in zvoki instrumentov so tako vsem zbranim polepšali praznični dan. Pred oder so poklicali še Vladimirja Artnaka, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri na- Mladi so pripravili zanimiv kulturni program. stajanju prireditve in obenem vsem žensko pa je razveselil še z rdečim materam voščil ob prazniku, vsako nageljnom. (V. A.) Tadej Toš zvezda otroškega parlamenta Razmere v družbi. Mladi debaterji so se znova pogovarjali o aktualni temi. » Piše: Jure Godler Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur že vrsto let pripravlja otroški parlament, kjer lahko osnovnošolci razpravljajo o določenih temah. Tokratni otroški parlament je bil že 24. po vrsti. V goste so povabili Anito Ogulili, sekretarko državne ZPM, Tadeja Toša, igralca in standup komika ter Mojco Zupanc, mladinsko aktivistko. „ Danes bomo spregovorili brez zadržkov, brez ovir. Povejte tisto, kar vam je v srcu, kar vas moti, “ je uvodoma pozdravila zbrane Albina Karmuzel, organizatorica dogodka. Tema letošnjega parlamenta so bile razmere v družbi. Sklepe otroškega parlamenta bodo na koncu zapisali in izvolili tudi predstavnika, kijih bo zastopal na državnem otroškem parlamentu. Razmere v družbi Spregovorilli so tudi gostje. „V MCŠ delamo z mladimi od 13. pa tudi do 30. leta. Ta meja se iz leta v leto povečuje, “ pove Mojca Zupanc. Mlade vidi kot zagnane, angažirane, ki vidijo svoje priložnosti, kjer prihaja do rezultatov. „Po drugi strani pa je veliko takih, ki so izgubljeni in ne najdejo iz hiše," pove mladinska aktivistka. „ Verjamem, da se iz vsake slabe zgodbe lahko napravi dobra zgodba," o stiski otrok pove Ogulinova. Izrazila je željo, da danes spregovorijo otroci o svojem počutju, kam sodijo, kaj pogrešajo. „Želela bi slišati, kakšni so odnosi med vami, v vaših družinah," je nadaljevala sekretarka ZPM. Državni parlament v roke otrok Tadej Toš se je na svoje vprašanje, če je s humorjem lažje reševati razmere v družbi, predstavil na zelo zanimiv način. „Na življenje lahko pogledamo tudi iz drugega zornega kota in ravno humor potrebujemo v Sloveniji," je začel komik. Od izkušenj, ki jih je doživel med obiskovanjem krajev po Sloveniji, Tadej Toš zagotavlja, da mora biti dovolj hrane in dela za vse. „Mi starejši bi morali poslušati mlade, ker to, kar smo storili dosedaj, očitno ni dobro. Saj če bi mi to naredili dobro, se danes o tem ne bi pogovarjali," doda komik. „ Mladi ljudje bi želeli vse spremeniti, srednja generacija bi želela stvari le reformirati - malo popraviti, stari ljudje pa si ne želijo spremeb. In ravno stari ljudje so danes tisti, ki držijo vse niti v rokah, zato da se njim ne bi nič spremenilo, ker je njim dobro tako, kot je, “ zaključi Toš. DEJSTVA Delo v skupinah Mladi parlamentarci so se nato razdelili v štiri skupine, vsaka s svojim mentorjem, ter pripravili predstavitve o temah, ki so jim bile dodeljene. Tako so skupine predstavile svoje mnenje o humanitarni dejavnosti, ekonomskih razmerah, izobraževanju, političnih razmerah, odnosih doma, v šoli in okolju, ter o njihovi vlogi v družbi - kaj se lahko odrasli naučijo od njih. Otroški parlament je debatiral o razmerah v družbi. (22) Fotoreportaža ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. urednistvo@5entjurskenovice.si DD2Kj[]33 —v, _ .^ ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL2014. ULL£AjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Fotoreportaža (23) Šentvidski kulturni dom so zavzeli kavboljci in kavbojke i^oMauaRomih) — ŠENTVID PRI PLANINI Šentjursko vvellness podjetje je pripravilo pustovanje z Na Ponikvi so pustovale tudi princeske, delavnicami. Odrasli pari so se zavrteli tudi v Hotelu Žonta- Številne maske so zaplesale tudi po ritmih priljubljene zumbe. ust je bil masten okoli ust tudi na I Šentjurskem. Na -L pustno soboto so po naših krajih organizirali številna pustna rajanja. Za najmlajše so začeli v Aspa-ri, kjer se je pustnih delavnic udeležilo nekaj malčkov. Ti so se posladkali s krofi in sokom ter zabavali ob Mačku Muriju in drugih otroških skladbah. Ponikva V Kulturnem domu Ponikva se je zbralo lepo število mask, tako starih kot mladih. Ponkovško pustno rajanje že vrsto let organizira Društvo prijateljev mladine. Ob ritmih glasbe, za katero je poskrbela ekipa Top-DJ, so se zavrtele princeske, miške, nindže, kavbojci, Vikingi, m&m bombončki in drugi. Vsi, ki so pravilno odgovarjali na vprašanja klovnese Auguštine, so prejeli čokoladice in druga darila. Tema vprašanj pa je bila po večini naša najboljša smučarka Tina Maže in olimpijske igre. Izbirali so tudi najboljše maske. PGD Šentjur Prvič so sobotno rajanje pripravili tudi v Prosto- voljnem gasilkem dmštvu Šentjur. Slabih trideset mask je plesalo ob pesmicah. Komisija pa je izbirala najboljše in tiste, ki najbolj „žurirale“. Z obiskom so bili organizatorji zadovoljni in med maske razdelili številne nagrade. Obljubljajo pa, da bodo sobotno pustno rajanje še pripravili. Hotel Žonta Tradicionalno pustno rajanje za tiste malo večje maske se je dogajalo tudi v šentjurski hiši dobrot -Hotelu Žonta. Za dobro voljo in ples je poskrbel Ansambel Lipovšek, maske je ocenjevala komisija. Utrujene od plesa so se maske lahko okrepčale z večerjo. Med njimi je bilo tudi nekaj običajnih plesalcev. Z zabavo v Hotelu Žonta je obiskala tudi večja skupina Vikingov in seksi čistilke. Mestni trg Na pustni torek se je na šentjurskem Mestnem trgu PGD ŠENTJUR JE PRVIČ ORGANIZIRAL PUSTOVANJE. odvila otroška maškarada, ki jo tradicionalno organizira Društvo prijateljev mladine Šentjur. Prireditev prirejajo že deset let zapored. Ne preveč topel dan je odgnal marsikatero pustno šemico, vseeno se je rajanja udeležilo lepo število otrok. Med njimi ni manjkala niti kakšna starejša maska. Maškare so skupaj z voditeljicami zaplesale tudi zumbo. Najbolj pri- dnim, glasnim, smešnim in izvirnim maskam so podelili nekaj lepih nagrad. Na obisk so prišli kurenti, ki so se z glasnimi zvonci pomešali med ostale otroke. Videti je bilo veliko živalskih vrst iz risanih junakov. Med njimi so bile pikapolonice, čebelice, miške, škrati, gusarji, klovni, vojaki, Indijanci. Vse maske in ostale obiskovalce so postregli s slastnimi krofi. Zimo so odgnali kurenti. Maske so rajale tudi v Gasilskem domu Šentjur. let zapored prireja DPM pustno rajanje na osrednjem trgu. DEJSTVA Maškara K pomenu besede 'maškara, pustna šema' obstajajo še izrazi: pustar, pustnjak, pustnik, fašenk in kurent. Izraz pustnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen 'pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji'. \ je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju. Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar, je verjetno nastala iz besede 'mesopust', to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu 'opusti meso'. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karneval v pomenu 'praznovanje pusta' ali 'pustovanje, pust'. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni 'štiridesetdnevni post'. Pustovanje z Donačko Maske. V Kavarni Center so zimo odganjale skupaj z Ansamblom Donačka. » Piše: Vid Aužner Na pustno soboto je za odlično pustno norčijo poskrbel Ansambel Donačka. Njegovi člani so v lokalu nastopili že lani in na obiskovalce naredili dober vtis. Tako je bilo tudi letos, ko so rajali s številnimi zanimivimi maskami, ki so prizorišče napolnile do zadnjega kotička. Nagrade za najlepšo oziroma najbolj izvirno masko žal ni bilo, a vendarle je bilo vzdušje pravo vse do jutranjih ur. O Donački Ansambel Donačka prihaja iz Rogatca, prepoznavni pa so po svoji posebni energiji, ki jo podajajo s svojo drugačnostjo v narodno-zabavni in zabavni glasbi. Najbolj so prepoznavni po zvenu violine, ki jo igra pevka Barbara Žerjav. Donačka je glasbena skupina, katere začetki segajo v leto 2005. V Rogatcu, natančneje pod Donačko goro, se je takrat po naključju začelo družiti pet glasbenih prijateljev. Tako so si tudi ponosno nadeli ime po naravni znamenitosti tega kraja, Donački gori, ki jo mnogi imenujejo kar štajerski Triglav. V živo izvajajo različne zvrsti glasbe in animacije na raznovrstnih prireditvah. Vodja ansambla je Matjaž Kitak, ki igra kontrabas, bas kitaro, pozavno in poje. Marko Žerjav, Barbarin brat, igra klarinet, saksofon, klaviature in poje. Tadej Horvatič prihaja s Ptuja, igra pa ritem kitaro in prav tako poje. Na koncertu v Šentjurju so se predstavili z novim članom na harmoniki in klaviaturah, Maticem Vihrom. Kavarno je obiskalo veliko izvirnih pustnih mask. Ob zvokih ansambla Unikat je zaplesala tudi predsednica društva Albina Kolar. Podeželska mladina zastavila cilje DPM Šentjur. Člani so pregledali delo v lanskem in zastavili načrte v tem letu. » Piše: Vid Aužner Člani Društva podeželske mladine Šentjur so se na začetku marca sestali na 22. občnem zboru. V Gorici pri Slivnici je zbrane najprej pozdravila predsednica društva Albina Kolar, ki je predstavila delo društva v letu 2013. Kaj so in bodo počeli? Pohvalila je vse, ki so karkoli pripomogli pri raznih tekmovanjih in igrah, še posebej pa državne kmečke igre na Slomu pri Ponikvi. Šentjurska podeželska mladina seje lani sicer udeležila tudi poletnih dejavnosti ob reki Kolpi. Jeseni so se člani odpravili na izlet in trgatev ter skupaj obeležili konec leta. Tudi letošnje leto bo precej pestro. V program dela so vključili pripravo raznih kvizov in iger. Udeležili so se marčevske skupščine Zveze slovenske podeželske mladine. Konec tega meseca so v Šentvidu pri Grobelnem pripravili regijski kviz na temo kmetijstva. Kot vsako leto se bodo tudi letos udeležili regijskih kmečkih iger. Na občnem zboru so med drugim razrešili člane upravnega odbora in opravili volitve v organe upravnega odbora. Pravilnik DPM Šentjur ostane nespremenjen, spremenil se je samo sedež društva, ki je zdaj na novi lokaciji, na Cesti Leona Do-brotinška 3 v Šentjurju. Ob koncu je sledil še pozdrav gostov, pobiranje članarine in pogostitev z večerjo ter zabavo z ansamblom Unikat. Ta poskrbel za odlično glasbo, ob kateri so se udeleženci občnega zbora zabavali in plesali do jutranjih ur. Športni minikoncert Minikoncert! neznanih rock skupin so že stalnica v programu Študentskega kluba mladih Šentjur. Zaradi prenove šentjurskega kulturnega doma so ostali brez legendarnega prizoršča, ki so ga imenovali Prostor. Zato so iskali nov primeren, ali pa vsaj delno primeren prostor za zabavo. In našli so ga v bližini svojih poslovnih prostorov -na šentjurskem bazenu oz. v stavbi v športnem parku, kjer ima bife v najemu Marjan Bohorč. Glede na to, da je bil takšen minikoncert prvič na novi lokaciji, si organizatorji niso nadejali tolikšnega obiska, kot je bil. Številni mladi, ki so tovrstne dogodke pogrešali, so se zgrnili na novo lokacijo in plesali do jutranjih ur. Organizatorji tokratnega minikoncerta so bili di(v) jaki, podmladek ŠKMŠ-ja. Igrali so domači Flapjacks, Y-generacija in skupina Jacksons. Z malo zamude se je med mladimi pojavila tudi kakšna pustna šema. (J. G.) Mladi so novo prizorišče dobro sprejeli. Iz naših krajev Člani Folklornega društva Sveti Štefan so na občnem zboru predstavili poročilo za preteklo in program za to leto. Zelo dejavni folkloristi Uspešno končali leto. Člani Folklornega društva Sveti Štefan so ugotovili, da je njihova nova igra največji dosežek lanskega leta. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič Člani Folklornega društva Sveti Štefan so na občnem zboru predstavili poročilo za preteklo leto in program za letošnje leto. Program iz preteklega leta se je nadaljeval v letošnje, saj so že v mesecu oktobru začeli z vajami za gledališko igro v štirih dejanjih katere besedilo je napisal domačin Karel Artiček. Ohranjajo dediščino „Za izvedbo igre smo imeli kar nekaj težav z nabavo vojaških oblek in druge opreme. Zato se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali. Letos bomo začeli zbirati stare slike oblačil iz našega okolja. Na ta način bomo pridobili idejo za nova oblačila oziroma noše“, je napovedal predsednik društva Martin Slatenšek. Sočasno se intenzivno pripravljajo na območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki bo v mesecu aprilu v Šmarju pri Jelšah. „Že dolgo si želimo, da bi šmarska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirala srečanje odraslih folklornih skupin. Udeležile se ga bodo skupine iz Velenja, Celja, Rogaške Slatine, Rogatca in tri iz občine Šmarje pri Jelšah, “ je povedal vodja JSKD Šmarje pri Jelšah David Stupica. Občnega zbora so se kot gostje udeležili tudi člani mešanega pevskega zbora Društvo žena in deklet Gerečja vas pri Ptuju, Štajerski Mišo, Vaški kuharji, predstavniki domačih društev in podžupan Občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket. V pričakovanju obletnice Stefanski fantje. Pevska skupina Kulturnega društva Sveti Štefan letos praznuje dvajsetletnico. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Ivan Grobelšek Na marčnem občnem zboru so člani Kulturnega društva Sveti Štefan pregledali zelo intenzivno delo preteklega leta, saj so bili dejavni in prisotni skoraj na vseh prireditvah tako doma na Kozjanskem kot drugje v domovini. Izvedli so 50 pevskih vaj in obnovili okoli 15 starih ljudskih pesmi. Kupili so si tudi nove obleke za nastope. „ Tudi v prihodnje bomo sodelovali na nastopih in prireditvah v krajevni skupnosti Sveti Štefan. Skupino Stefanski fantje bomo okrepili z novimi, mlajšimi čla- ni in v društvo povabili čim več krajanov. Obiskali bomo prijatelje na Hrvaškem in zdomce v Frankfurtu. V mesecu oktobru bomo pripravili slavnostni koncert ob naši 20. obletnici, “ je naštel predsednik Robert Samec. Še več načrtov V načrtu imajo tudi ureditev ogrevanja v prostorih kulturnega društva in zamenjavo obstoječega stavbnega pohištva. Predsednik Krajevne skupnosti Jakob Romih se zaveda problemov društva in je pripravljen tudi denarno pomagati. „Seveda tudi brez nastopa Vaških kuharjev ni minil noben družabni dogodek. S tem člani društva ohranjajo ljudsko petje in igranje ter ga prenašajo na bodoče rodove," je člane pohvalil vodja JSKD Šmarje pri Jelšah David Stupica. Na občnem zboru so bili prisotni tudi predstavniki domačih društev in podžupan Občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket. Člani Kulturnega društva Sveti Štefan so bili lani zelo dejavni, pevce pa letos med drugim čaka 20-letnica. Učna pot po Ponikvi je finalist V mesecu januarju 2014 je organizacija Umweltdachverband s sedežem na Dunaju v okviru mednarodne študije 'Biodiverziteta & Leader' objavila mednarodni razpis za prijavo Leader projektov, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo in s kulturnimi pokrajinami. LAS Od Pohorja do Bohorja je na omenjeni razpis prijavila Leader projekt 'Učne poti po Ponikvi'. Z vzpostavljeno kraško vodno in geografsko zgodovinsko učno potjo prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter k boljši osveščenosti nas vseh o značilnostih domače pokrajine in ekološki osveščenosti o nujnosti ohranjanja in zaščite naravne dediščine. Omenjeni projekt je bil izbran kot dober primer ohranjanja biodiverzitete skozi program Leader, zato bo s strani Razvojne agencije Kozjansko kot upravljavca LAS Od Pohorja do Bohorja, predstavljen 3. aprila 2014 na mednarodni konferenci Biodiverziteta&Leader na Dunaju. (J. G.) Za rastišče in učno pot skrbi TOD Ponikva. (26) Iz naših krajev Na sejmu Flora zmagala Dobjanka Simona Romih. Zmaga jo je osebnostno in karierno še dodatno nadgradila. » Piše: Jasna Romih Tretji marčevski vikend je potekal 19. Mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture Flora. V njegovem sklopu je potekalo tudi tekmovanje mladih cvetličarjev do 25. leta starosti. Med 20 ustvarjalci se je do zmage zavihtela Simona Romih. Posamično je prejela tretje mesto za izdelek presenečenja, prvo pa za šopek in fantazijsko kreacijo, kar ji je skupno prineslo zmago. Tema-materinska ljubezen Cvetličarji so morali izdelati presenečanje, pod katerim se je skrivala izdelava paralelnega šopka, šopka konstrukcije in fantazijske cvetlične konstrukcije. Simonina konstrukcija je predstavljala vrč ljubezni, saj je po njenih besedah prav mama tista, ki je ne glede na vse, polna ljubezni in le to deli ter razliva med druge. Da je pa poudarila toplino in ljubezen mame, je uporabila nežne barve in materiale, ki le to predstavljajo, vključno z volno. Kljub temu, da je v zadnjem času, lahko bi rekli, že navajena zmagovati, je imela pred in med tekmovanjem mešane občutke. „Pred tekmovanjem sem imela občutek, da sem se premalo pripravljala, saj imam tudi veliko dela s študijem v Ljubljani. Takoj po koncu sem se tudi zavedala manjših napak, ki sem jih storila, vendar sem vseeno očitno izdelala najbolj tehnično in estetsko dovršene izdelke, kar me je izjemno razveselilo in dalo ponovni zagon za naprej. “ Simonine cvetlične kreacije so prepričale žirijo. Čakali na sklepčnost Upokojenci. Združili občni zbor in praznovanje materinskega dne. » Piše: Zoran Borovšak Zadnji marčevski torek so v hotelu Žonta v Šentjurju zborovali upokojenci. Ker je bil ta dan materinski dan, so se odločili, da bodo za članice matere pripravili zabavo. Občni zbor se je začel ob 13. uri, ker pa je bilo od 983 članov prisotnih le 140, so morali počakati pol ure, da so dosegli sklepčnost zbora. Zbor je brez glasov proti potrdil vsa poročila in tudi predloge za podelitev priznanj in zahval društva. Društvene nagrade tokrat niso podelili, ampak jih bodo na praznovanju 64-letnice društva v oktobru, ali ob kakšni drugi primerni priložnosti. Priznanja zaslužnim Na zboru so podelili tudi priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Priznanja je podelil podpredsednik zveze Veljko Kolar. Pisno priznanje sta prejeli Cveta Hus in Gizela Mogilnicki. Zaradi Prejemniki priznanj z gosti. upravičene odsotnosti pisnega priznanja ZDIJS ni prejela Marija Aužner. Bronasta plaketa pokrajinske zveze je šla v roke Faniki Opalic in Slavici Čoklc. Po podelitvi je Veljko Kolar še nagovoril zbrane: »V imenu predsednika vas moram pohvaliti, saj ste res eni najboljših. Za uspešnost društva je seveda zaslužen tudi vaš predsednik. Bil sem že na mnogo občnih zborih, zato vam zagotavljam, da ima vaša občina za starejšo populacijo izjemen posluh.« Upokojence sta nagovorila še župan mag. Marko Diaci, ki je v svojem govoru obljubil dobro sodelovanje po občinskih močeh tudi v bodoče, omenil pa je še pretekle in prihajajoče projekte v občini. Z govori pa je zaključil predsednik Ernest Zidanški iz DU Slivnica pri Celju. S tem je bil uradni del zaključen, nadaljevala pa ga je točka razno ob zvokih glasbenika Gašperja Jelena. Materinski dan v Centru Skupina Pegaz. Materinski dan so skupaj z njo obeležili v Kavarni Center. » Piše: Vid Aužner Kavarna Center je nekaj dni pred materinskim dnem gostila Skupino Pegaz iz Rogaške Slatine. Skupaj z obiskovalci so obeležili materinski dan. Kavarna tokrat ni pokala po šivih, kot smo tega vajeni. Razlog lahko najdemo tudi v dejstvu, da se je začela sezona najrazličnejših koncertov in veselic. Na zabavo je prišla predvsem mlajša generacija, starejših je bilo le za ščep. Kljub temu pa seje nekaj plesnih parov veselo zabavalo. Nova članica ansambla Nina Smej je goste očarala s svojim glasom in stasom. Njihov novi član je vsestranski Damjan Pasarič, ki je poskrbel za zabaven program in zaigral na diatonično harmoniko. Zai- grali so tudi nekaj svojih skladb ter izpolnili kakšno glasbeno željo, tako da je bil večer popoln. Kdo so Pegazi? Pegaz je igriva, nagajiva, zanimiva glasbena skupina za vse priložnosti, sestavljena iz glasbenih prijateljev, ki so v preteklosti delovali v raznih sestavih. Sedaj pa jih je veselje do kakovostne in raznovrstne glasbe združilo v skupino. Čeprav je naziv skupine tesno povezan z Rogaško Slatino, od koder prihaja vodja skupine Ljubo Oberski, so Pegazi vseslovenska skupina, saj člani prihajajo iz Štajerske, Koroške, Prlekije in Ljubljane. Njihov glasbeni repertoarje zelo pester in zajema narodno-zabavno, popularno domačo in tujo pop in rock glasbo, večne popevke in zimzelene. V tem sestavu igra tudi Šentjurčan Bernard Belina. Na posebno željo zaigrajo tudi kakšno koračnico in zapojejo 'a capella'. Milenko Strašek v pogovoru z voditeljico Majo Furman. Poezija je čudenje Milenko Strašek. Literarni večer ob svetovnem dnevu poezije. » Piše: Jure Godler V čast svetovnemu dnevu poezije, ki je 21. marca, so v Knjižnici Šentjur pohiteli in tri dni prej pripravili pesniški večer z Milenkom Straškom. Pesnik, novinar in urednik literarne revije Obrazi sicer izhaja iz Pilštanja. Napisal je nekaj sto pretežno literarno zastavljenih reportaž in zapisov o življenju ljudi v Sloveniji in v zamejstvu. Pozornost je kot literarni zvrsti posvečal tudi portretu. Zadnje čase, od leta 2000 naprej, ga navdihuje kozjanska pokrajina. Leta 2009 je izdal pesniško zbirko Mejaši mojih gmajn, leta 2013 pa še zbirko Z zgodbami se bom pokril. Avtor za drugo leto snuje še tretjo pesniško zbirko. Obe dosedanji zbirki je predstavil na literarnem večeru v knjižnici. Direktorica knjižnice Tatjana Oset ga je predstavila z besedami: „Je eden tistih avtorjev, ki kozjansko pokrajino intimno čuti in to zapisuje v verzih:“ Obuja stare besede Pesniški večer je vodila Konjičanka Maja Furman, ki jo šentjurska knjižnica večkrat povabi k sodelovanju. Očaran nad motiviko Kozjanskega in kozjanskimi klenimi ljudmi je Strašek svoj pesniški opus namenil ravno temu. V zapisani besedi večkrat obuja star kozjanski jezik, besede, ki ne obstajajo v knjigah slovenskega knjižnega jezika. „ To je moja lastna domača naloga, “ prizna pesnik. Pesniško ga največkrat izzovejo vsakdanji impulzi. „ V vsaki stvari, ki jo dovolj dobro pogledaš, je nekaj, kar je možno ubesediti,“ nadaljuje. V svojih pesmi se z zvokom in ritmom približa dogodkom. Marsikje se v njegovi poeziji ponavljajo prve in zadnje vrstice, bodisi rima ali cel stavek. Ponekod uporabi tudi magistrale. Poezija je za Straška čudenje, neke vrste božji dar. Umetnost je živost in svoboda. Poezija je nekaj dobrega. Na koncu literarnega večera so maloštevilno občinstvo organizatorice dogodka povabile še na pravo kozjansko kapljico. Jaz pa k vojakom grem Nova igra. Člani Folklornega društva Sveti Štefan so z novo dramsko uprizoritvijo nasmejali obiskovalce. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič, Ivan Grobelšek Člani Folklornega društva Sveti Štefan so prvo nedeljo v mesecu marcu predstavili gledališko igro z naslovom Jaz pa k vojakom grem. Tako so se po štirih letih, odkar so uprizorili zadnjo igro »Poroka po štefansko« znova preizkusili v dramski umetnosti. Plod domačinov Igro v štirih dejanjih je napisal domačin Karel Artiček, ki je ponovno dokazal svoje široko znanje in zavedanje pomena ohranjanja ljudskega izročila. V prvem dejanju prikaže tipični odhod v vojsko, slovo od domačih, svoje ljubezni, prijateljev in predvsem slovo od domačega okolja. V dmgem dejanju na trenutke na zelo komičen način prikaže prihod v kasarno in skozi vloge igralcev predstavi multietničnost prebivalcev nekdanje države. Na račun tega in skozi njihove različne navade ter običaje dodobra nasmeji nabito polno dvorano na svetem Štefanu. V zadnjem dejanju se vojak Janko ravno na pustni torek vrne domov. Pričakajo ga maškare in seveda srečna mama in njegova ljubezen. „Na tem mestu je treba poudariti odlično odigrane vloge vseh igralcev, ki so se tako vživeli v svoje vloge, da bi gledalec, če jih osebno ne bi poznal, pomislil, da so morda res pripadniki druge narodnosti", je po igri povedal David Stupica, vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Šmarje pri Jelšah. Konec je srečen, kar je tudi prav, saj mnogi domačini nimajo priložnosti pogosto videti gledališke igre in je prav, da takrat, ko jo, dvorano zapustijo nasmejani in se še dneve doma spominjajo smešnih prizorov. Z novo igro so se ustvarjalci s Svetega Štefana zelo izkazali. vrtnarstvo ‘Vengust Katja Čavš s.p. univ. dipl. ing. agr. Osredek 1, 3230 Šentjur Te!./fax: 03/ 574 13 68, Mobitel: 031 355 895 E-mail: vrtnarstvo.vengust@gmail.com Tudi plesalo se je ob zvokih Ansambla Pegaz. (28) Naši ljudje DEJSTVA Poučevat sta šli v Afriko Odprava v Kenijo. Niti sanjali nista, da bosta toliko doživeli, se naučili in spoznali. » Piše: Jasna Romih Sara Zupanc in njena prijateljica ter študijska kolegica Živa Grobelšek sta se po koncu študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani odločili, da izkusita malo drugačen svet. Svoje znanje sta podajali kenijskim otrokom, živeli sta z ljudmi, katerim nasmeh na obraz nariše prav vsaka dobra beseda, hvaležni pa so praktično za čisto vse. Od odločitve... Sara je pred diplomo razmišljala o pobegu iz sveta, polnega presežkov. Podobno je razmišljala tudi Živa, zato sta se odločili povezati z ravnateljico kenijske šole Marianna Glorious Academy. In tako se je vse začelo, iz ideje, želje ter nekajmesečnega razmišljanja, ali je sploh varno odpotovati v Kenijo, že zaradi jesenskega zloglasnega terorističnega napada na nakupovalno središče VVestgate v Nairobiju. Naposled sta se odločili, da se odpravita v to tropsko deželo. Ravnateljica je bila nad tem več kot navdušena, saj je po Sarinih besedah biti gost v Keniji nekaj 'od Boga poslanega' še v posebno, če je gost belec oz. 'mzunga'. ... do poučevanja Situacija pa seje spremenila, ko je v času poučevanja Živa na eni izmed naših slovenskih šol dobila pripravništvo. Ministrstvo ni imelo posluha za opravljanje pripravništva iz Afrike ali pa za prestavitev izvajanja, zato je morala odpo- Kupili sta koše Sara in Živa sta izvajali tudi program učenja o Evropi, naši kulturi, higieni in ravnanju z odpadki. Slednje se jima je zdelo še posebej pomembno, zato sta s pomočjo donatorjev kupili koše za smeti za prav vsak razred. Teh do sedaj niso imeli, zato so smeti metali kar po tleh. tovati nazaj v Slovenijo. Kljub njenemu odhodu seje Sara odločila ostati v Keniji, saj se je počutila odgovorno do donatorjev, sponzorjev in vseh tistih, ki so ju ves čas podpirali. Odločitev ni bila lahka, saj so med tem časom oropali hišo, kjer sta živeli. Mislili so, da imata kot mzungi veliko denarja, ali pa vsaj zlatnine. Na srečo niso našli denarja in dokumentov, kamero in računalnik pa sta imeli s sabo v šoli. Kar je Saro na koncu prepričalo, da ostane, so bili prav otroci, otroci katerih oči so sporočale, da jo potrebujejo. Tamkajšnji pouk Poučevali sta v njihovem uradnem jeziku, v angleščini, a vse skupaj je potekalo bistveno drugače kot pri nas. Pouk se namreč tam začne že ob sedmih zjutraj, konča pa ob petih popoldne. Učenci so ju vsako jutro pričakali oblečeni v uniformah, v tišini, v klopeh, ob prihodu so vstali in ju pozdravili. Nato je pouk potekal neprekinjeno, vse do zgodnjega popoldneva, ko so imeli otroci čas za kosilo in molitev — vsak k svojemu bogu. Po kosilu so imeli počitek kar v učilnici, kjer so sedeli na svojih prostorih v čisti tišini, vse dokler nista prišli nazaj. Temu je sledilo še nekaj ur pouka, na koncu šolskega dne pa so vedno še vsi skupaj zmolili. Sam potek pouka je bil naporen tako za učitelje in učence, vendar se po njunih besedah ni bilo težko navaditi na to. Zares šokantno jima je bilo to, da kenijski učitelji še vedno izvajajo disciplinske ukrepe s palico. Zadnji dan poučevanja osmošolcev. Sara med poučevanjem o Sloveniji. Razlike med našimi in tamkajšnjimi otroki Kenijski otroci so po Sarinih besedah zelo disciplinirani, učenje imajo za privilegij in ne nujo kot veliko otrok v Sloveniji. Učitelja spoštujejo, verjamejo vsaki njegovi besedi, prisluhnejo mu v prav vsem in nemalokrat so jim učitelji celo več kot starši. Tamkajšnji otroci po Sarinih besedah nimajo toliko stvari kot pri nas, le par oblek, šolsko uniformo, igrače pa le, če si jih sami izdelajo iz odpadnih in naravnih materialov. Prav tako nimajo računalnikov, televizije ter ostale tehnike, ki sojo deležni slovenski otroci. „ Glede na to lahko rečem, da imajo slovenski otroci res vse. Seveda so tudi pri nas žalostni primeri, vendar pa je v Keniji več teh in malo takšnih, ki jim je omogočeno vse“, zaključuje Sara. Športnik leta (29) Piškova in Drapič najuspešnejša športnika leta 2013 Športnik leta 2013. Razglasili so najuspešnejše šentjurske športnike. ■ Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Že tradicionalno so v petek, 7. marca, v Telovadnici šentjurskih olimpijcev na OŠ Franja Malgaja Šentjur proglasili najboljše športnike leta 2013. Slavnostni gostje bil podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Branko Žnidarič. 0 pomenu športa „ Celotna Slovenija je še v znamenju športa, olimpijske radosti, bleska številnih kolajn, solza sreče, nadčloveške volje in naporov,“ je uvodoma začel voditelj Luka Žerjav. „ Vrhunski šport zahteva celotno predanost, ne pozna polovičarstva,“ je zbrane športnike nagovoril župan mag. Marko Di-aci. Poudaril je dejstvo, da Občina precej vlaga v šport, konec koncev so pred kratkim odprli telovadnici, in sicer na Osnovni šoli Dramlje in Osnovni šoli Planina pri Sevnici. Zbrane je nagovoril tudi Branko Žnidarič: „ Športna dejavnost je pomembna in plemenita, je tudi druženje in sodelovanje. V športu stkejo skupne interese tudi tisti, kijih drugače v življenju ne bi. “ „Letos bomo prvič podelili priznanja najboljšemu športniku in športnici šolarju in šolski ekipi," je kot zadnji govornik zbrane nagovoril Vladimir Artnak, predsednik Športne zveze Šentjur. „ Bodimo ponosni na svoje športnike, saj smo visoko nad povprečjem kategoriziranih športnikov tudi v primerjavi z ostalimi občinami, “je še zaključil predsednik. Podelili priznanja Že lansko leto so razglasili naj športnike in ekipe med vsemi šentjruskimi učenci, ki obiskujejo šest osnovnih šol in podružnice. Izbrancem sta Vladimir Artnak in Klemen Zdolšek, predsednik Komisije za organizacijo prireditve Športnik leta 2013, podelila priznanja. Prejela sta ju Maja Majcen za odlične rezultate v športnem plezanju in šahu, Urh Dobrine, nogometaš Nogome- tnega kluba Šampion Celje in prvak občinskega krosa. Ekipno priznanje je prejela ekipa Osnovne šole Franja Malgaja Šentj ur v sestavi Urška Arzenšek, Anja Švegler, Nika Ga-janič, Nina Knez, Sebastjan Štih, Žiga Zabukovšek Poči-valšek in Matic Štiglic. Perspektivni športniki V kategoriji perspektivni športniki so priznanja prejeli: Ambrož Amon (tek), Nejc Amon (šah) in atleti U14 Atletskega kluba Šentjur Jernej Lah, Sven Senica, Tilen Strmšnik, Jan Bezgovšek, Leon Šveglin in Lovro Vodušek. Priznanje sta prejela tudi plesalca Neli Čadej in Domen Romih, pa Gašper Škoberne in Žiga Debelak, odlična košarkarja, in Jan Žmahar taekwon-doist. Izven meja Priznanja so prejeli tudi Šentjurski športniki, ki tekmujejo v klubih izven meja naše občine: Rok Cvetko (rokomet), Klara Hrovatič (rokomet), Sara Frece (kolesarstvo), Urban Ferenčak in Gregor Krajnc (kolesarstvo) in Anja Kresnik (curling). Športni delavec Priznanje za športnega delavca je prejel nekdanji trener Košarkarskega kluba Tajfun Damjan Novakovič. Med športniki invalidi pa so podelili priznanje Jani Fiihrer (show-down) in Henriku Planku (metalcu kopja). Najboljši Priznanje za osvojeno tretje mesto za najboljšo ekipo je tokrat pripadlo ekipi Strelskega društva Rifnik v sestavi Štefan Gajšek, Viktor Smole in Bojan Jelen, druga najuspešnejša je bila članska ekipa nogometnega moštva Fosilum Šentjur iz DNŠ Mladi Upi, najprestižnejšo lovoriko pa so domov odnesli najvišji fantje — članska ekipa KK Tajfun Šentjur. V kategoriji najboljše športnice je tretje mesto pripadlo atletinji Mojci Centrih, druga je bila taekvvon-doistka Nika Zagorc, najuspešnejša pa je bila že nekaj let zapored Mojca Pišek. V kategoriji najboljši športniki občine Šentjur sta priznanje prejela strelec Štefan Gajšek in Alojz Vogrinec, uspešen motokrosist. Tretje mesto je zasedel Aljoša Molnar, tudi motokrosist, drugo mesto je zasedel Damjan Čretnik, jadralni padalec. Najboljši športnik leta 2013 pa je postal taekwon-doist Denis Drapič. Za kulturno popestritev večera so poskrbeli člani Big banda Šentjur, ki so zaigrali nekaj skladb, povezanih s športom in športnimi filmi. Oči pa so poživile mične plesalke Plesnega vala pod vodstvom Ajde Habjan. Zdravje Iz narave okusnega obroka, temveč tudi nekaj naredili za svoje zdravje. Za pripravo potrebujemo: skledo mladih kopriv, maslo, kislo smetano, česen, poper, sol in muškatni orešček. Mlade koprive (liste in stebla) operemo in na hitro blanširamo. Na maslu prepražimo nastrgan česen, ki mu dodamo blanširane koprive. Kuhamo približno 5 minut, solimo, popramo, dodamo nariban muškatni orešček in na koncu še kislo smetano ali mleko, ter zmiksamo s paličnim mešalnikom. Dober tek! Kopriva-do in dragocena Velika kopriva. Za blaženje pomladanske utrujenosti in izčrpanosti je zelo dobrodošla sveža, železa polna velika kopriva, ki nam povrne dobro počutje in energijo. » Piše: Bojana Jevšenak Koprive so najbolj uporabne spomladi, ko še ni na voljo dovolj druge zelenjave. Pri koprivi lahko uporabimo vse dele rastline: mlade nabiramo do velikosti 15 cm, liste nabiramo od maja do avgusta, pozno jeseni in zgodaj spomladi lahko nabiramo tudi korenine. Največjo moč razvije tik pred cvetenjem. Iz kopriv lahko skuhamo čaj, naredimo špinačo (iz mladih rastlin), pripravi- NAMIC I^Q33 Koprivo lahko jemo tudi svežo Dario Cortese (avtor knjige Divja hrana) uči, da lahko vršiček koprive z dvema ali tremi pari listov odtrgamo z golo roko in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To ponovimo nekajkrat, nato koprivo povaljamo med dlanema. Tako pripravljeno lahko pojemo in ... prav nič nas ne peče! mo juho, stisnemo sveži sok, pripravimo tinkturo (alkoholni izvleček), kopeli in drugo. Koprive nas grejejo in čistijo Koprivni laski, ki so na dotik pekoči, poživijo krvni obtok, kar nas pogreje. Bičanje s koprivami je bil v preteklosti v ljudskem zdravilstvu razširjen način zdravljenja revmatizma. Kopriva je prava zakladnica mineralov in vitaminov, ki odnašajo strupe iz telesa in mu hkrati dajejo energijo; pravijo ji tudi periodni sistem v malem. Kopriva pomaga pri slabokrvnosti, čisti kri, krepi telo, deluje odvajalno, spodbuja presnovo, pomaga pri revmatizmu, koristna je pri virusnih in bakterijskih okužbah, poskrbi, da so slabotni lasje spet gosti in sijoči, ... Pomladne mesece, ko so listi še mladi in mehki, s pridom izkoristimo za koprivin čaj, ki Bolj kot je kopriva mlada in sveža, bolj je zdravilna. ga pripravimo iz posušenih ali svežih kopriv; za izboljšanje okusa pa mu lahko dodamo malo kamilice ali mete. Tak čaj velja za edinstvenega od-ganjalca pomladne utrujenosti in slabega razpoloženja. Ker se vršički koprive obnavljajo, lahko s svežimi mladimi listi skozi vse leto obogatimo naše solate, saj mlada kopriva vsebuje veliko več vitaminov in mineralov kot recimo zelena solata. Koprive kot špinača S pripravo koprivne špinače si ne bomo le pripravili Ponosno sporočamo, da smo Frupi nektarji ob 50. obletnici pomladili svojo podobo. A naše bistvo ostaja mladostno! Odslej v priročnejši litrski embalaži. Naj vam veselo tečemo;) BREZ KONZERVANSOV Zdravje Kaj je periferna arterijska bolezen? Ena najpogostejših oblik napredovale ateroskleroze oz. poapnenja žil je periferna arterijska bolezen (PAB). Ta bolezen je pogostejša na spodnjih kot na zgornjih okončinah. Oblike ateroskleroze so poleg periferne arterijske bolezni še koronarna bolezen, možgansko-žilna bolezen, bolezen aorte in ledvičnih arterij. STOP AMPUTACIJAM! Preverite arterije nog PAB - periferna arterijska bolezen nog. Bolezen lahko prepoznamo tudi s tipanjem pulzov, ki so pri tej bolezni slabo ali netipljivi. » Pripravila: Nataša Jevšovar Združenje za žilne bolezni Slovenije je prejšnji teden v Celju organiziralo 'Dan žil' z namenom osveščati ljudi o periferni arterijski bolezni nog s sloganom Stop NAMIG 5^33 Kako ločimo težave z nogami zaradi bolezni ven ali arterij? Pri boleznih ven kri zastaja v okončinah, noga čez dan oteka, ponoči pa oteklina splahni. Pomaga dvignjeno vznožje. Krči v nogah se pojavljajo ponoči, koža je temno rdeča in vroča, pulzi so dobro tipni. Pri boleznih arterij je pritok krvi v okončine slabši, bolečine se pri hoji pojavljajo v mečih, koža je bleda in hladna. Ponoči pomaga, da bolnik spusti nogo navzdol s postelje, pulzi so slabo tipni. Za PAB je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. amputacijam! V Citycentru so predstavniki združenja z merjenjem rizičnih dejavnikov tveganja pregledali vsakogar, ki je želel preveriti stanje svojega srčno-žil-nega sistema. Izmerili so mu krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in preverili pulz na nogah. Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima namreč blago obliko periferne arterijske bolezni, ki pa mu ne povzroča težav. To pomeni, da se pojavljajo spremembe na žili, ni pa še znakov bolezni. Stiskajoča bolečina v mečih Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot so možganska in srčna kap. Kadar so prizadete arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni. Ta se razvija počasi in bolniku vrsto let ne povzroča nobenih težav. Šele pri napredovanj bolezni se pojavi občasno šepanje. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. V tem stadiju bolezni so slabo ali že netipljivi pulzi na nogah. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah, takrat govorimo o kritični ishemiji uda, ko se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva oziroma do razjede ali gangrene. Pri enem odstotku bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija. Pri teh je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda. V Sloveniji je od tisoč do dva tisoč bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. NAMIC =0^(133 Preventiva Z upoštevanjem preventivnih nasvetov in z rednim jemanjem predpisanih zdravil bolnik zmanjša težave na spodnjih okončinah in tudi nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi. Redno kontrolirajte krvni tlak in sladkor ter vrednost maščob v krvi. Pregledujte in skrbno negujte stopala in noge. Nosite udobno obutev. Poskrbite za redno rekreativno telesno dejavnost in zdravo se prehranjujte. Zmanjšajte vnos kalorične in mastne hrane, zlasti tiste, ki vsebuje mnogo živalskih maščob, pogosteje uživajte zelenjavo, sadje, žitarice, omejite vnos soli in alkohola. Takoj prenehajte s kajenjem. Ni Varnih' cigaret, tudi če na škatlici piše light. Naučite se katerega od načinov sproščanja: dihalne vaje, avtogeni trening, joga... Kajenje pospeši razvoj bolezni Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Sladkorna bolezen in ledvično popuščanje tudi povečata tveganje za razvoj PAB. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, povečana vsebnost homocisteina v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. V starosti od 50 do 60 let moški pogosteje zbolijo, pozneje razlik med spoloma ni. Ta bolezen zavisi tudi od vrste prehrane; pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno z morsko hrano, je redkejša. POLOŽENO NA SRCE Da ohranite arterije čim bolj prehodne, poskrbite za redno rekreacijo, vsaj pol ure na dan. Hoja z vmesnimi počitki je priporočljiva v vseh stopnjah bolezni, razen pri bolnikih s kritično ishemijo. Z redno aktivnostjo lahko telo ustvari kolaterale, nadomestne žile oz. žile obvodnice, ki zadostno oskrbijo tkivo s kisikom. Obremenitev mora biti prilagojena posamezniku. Merilo naj bo rahla zadihanost, ob pojavu bolečine v mečih naj se bolnik ustavi za nekaj minut, da bolečina popusti. ^ld',da ni nikJer*/) 't Ur Sopotnik 116-123 ib. X % s /Č/Tp, . ^ ^ skupaj gab°iV5xx ^P/acen; Dosegljivi sm° ^ V' (32) Zdravje Nasveti za vrt gospe Veronike Uporabno. V mesecu aprilu lahko sejemo in sadimo že večino vrtnin. Izjema so tiste, ki so na mraz najbolj občutljive. » Piše: Bojana Jevšenak April je mesec, ko nas na vrtu čaka kopica opravil. Ker pa zna biti vreme v tem času muhasto, se moramo sproti prilagajati vremenskim razmeram, predvsem pa paziti na zaščito posevkov pred mrazom. Pobiranje prvih pridelkov Zgodaj spomladi lahko na vrtu že režemo rabarbaro iz katere v kombinaciji z jabolki pripravimo aromatičen kompot. Zimska solata, radič in motovilec nas v tem času še vedno razveseljujejo s svojimi mladimi narastki in bogatimi rozetami. Če bodo da dovolj ogreta in temperatura zraka primerna, bodo konec meseca na plan pokukali tudi prvi, težko pričakovani šparglji. Čas setve in sejanja Če smo seme paradižnika v lončke posejali konec februarja, so sadike sedaj velike približno 15 cm. V mesecu aprilu sejemo: zgodnje sorte korenčka (amsterdamski, pariški okrogli), peteršilj, hitro rastočo mesečno redkvico (rdeča okrogla), kolerabo, grah, bob, por, blitvo, rdečo peso,... Na prosto posadimo sadike zgodnje solate, zelja, cvetače, kolerabice, itd. Večina vrtnin je enoletnic, zato jih razvrščamo po gredicah, upoštevajoč njihovo sledenje oz. kolobar. Konec marca oz. začetek aprila je čas za sejanje zgodnjega krompirja. Priporočljivo je, da si semenski krompir pripravimo sami. Pomeni, da prejšnje leto izberemo nekaj lepih in zdravih gomoljev, ter jih preko zime hranimo v primerno vlažnem in temnem notranjem prostoru (npr. klet). Zaščita pred škodljivci Na zaščito pred različnimi škodljivci moramo misliti že zgodaj, v času setve. Razdalja sajenja in sa- DEJSTVA gE£Q33 Kopriva kot škropivo in gnojilo Večjo količino kopriv namočimo v vodi, najbolje v deževnici. Če pustimo koprive namočene 24 ur, dobimo učinkovito škropivo proti ušem (zlasti proti zelenim), če pa jih pustimo dalj časa, dobimo odlično naravno gnojilo za naše vrtnine. Paradižnik, posejan konec februarja ditev je za vse vrtnine pomemben preventivni ukrep pri preprečevanju pojavljanja glivičnih bolezni in škodljivcev. Ga. Veronika svetuje, da si pri sajenju pomagamo z mešanico semena in žagovine. Na ta način zagotovimo enakomernejšo razporeditev posejanih semen, kar je še posebej dobrodošlo pri drobnih semenih, ki zrastejo zelo na gosto, kot sta na primer peteršilj in korenček. Odlično naravno sredstvo proti škodljivcem, predvsem proti ušem, je lesni pepel. Ob lepem, sončnem vremenu ga na debelo posujemo po suhih rastlinah (lahko tudi sadikah). Nakaljen zgodnji krompir, pripravljen za saditev Kronika Našel ročno bombo iz II. svetovne vojne Primož, 26. 3. 2014 -Ob 7.50 je v Primožu pri Šentjurju, občan pri podiranju stare stavbe našel ročno bombo iz 2. svetovne vojne. Posredovala sta pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi obojnimi sredstvi, ki sta pregledala območje,nevarno najdbo odstranila in prepeljala na varno v skladišče do uničenja. Našel neeksplodirano ročno bombo, (slika je simbolična) Izgubil je oblat nad vozilom in pristal na stehi. Iz ovinka na streho Drobinsko, 23. 3. 2014 - V nedeljo zjutraj ob 3:05 se je pri Drobinskem zgodila prometna nesreča. Mlajši voznik je zaradi neprilagojene hitrosti na cesti Loka pri Žusmu - Gorica pri Slivnici pri zaselku Drobinsko v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je pristalo na strehi na travniku ob cesti. Voznik je bil v vozilu sam, na srečo pa se ni poškodoval. Voznik je moral opraviti alkotest, ki pa v izdihanem zraku ni zaznal alkohola. Na kraj dogodka so prišli policisti, ki so opravili ogled kraja nesreče in napisali poročilo. (Z. B.) Pri delu v gozdu se je poškodoval Šentjur, 21. 3. 2014 - NMP Šentjur. Reševalci Okoli 14.12 se je v Jakobu NMP Celje so poškodovanega pri Šentjurju v občini Šentjur oskrbeli, s pomočjo gasilcev pri delu v gozdu poškodoval PGD Šentjur prenesli delavec. Prvo pomoč mu je do reševalnega vozila in nudila dežurna zdravnica odpeljali v SB Celje. Maske napadle Šentjurčanko Občanka, doma iz območja trije moški, oblečeni v pustne Šentjurja, je obvestila PP šeme. Dva od storilcev sta Celje, da so jo sinoči, na jo udarila, tretji pa je ukradel pustni torek, okoli 16. ure, v njeno torbico. Storilci so po Celju, v bližini podhoda pri napadu in tatvini pobegnili železniški postaji, napadli proti Teharski ulici. Zaboji z pijačo so se raztresli po cestišču, (foto: J. V.) Prevrnil tovor pijače Šentjur, 12. 3. 2014 pivovarniškega podjetja se - Črna točka na ovinku je na cesto vsul tovor. Zaradi pred kmetijsko šolo je ovire na cesti je oviran ponovno terjala svoj davek, promet, zato promet poteka Iz tovornjaka znanega izmenično enosmerno. Kronika Spregledala znak Šentjur, 9. 3. - Voznica osebnega pripeljal voznik osebnega vozila z vozila je na križišču pri šentjurskem avtomobilsko prikolico. Voznica ni Šparu spregledala prometni znak za opazila prikolice in se zaletela vanjo, prednostno cesto. Ravno takrat pa Zaradi trka se je prikolica prevrnila, se je naravnost po prednostni cesti Nastala je gmotna škoda. (J. G.) Voznica je spregledala prednostno cesto in trčila v avtomobilsko prikolico. MINI KRIMI Hitro so ga ujeli Na črpalko za goriva je 25. februarja pripeljal voznik, ki je v avto in dodatne posode natočil za 180 evrov dizla in odpeljal brez plačila. Na Lopati so mu policisti zasegli gorivo in odtujeni registrski tablici. Torbica mu je bila všeč V enem od gostinskih lokalov je gostja med nepazljivostjo ostala brez torbice in bila s tem oškodovana za okoli 500 evrov. Ne odnehata Policisti so 26. februarja intervenirali v Gmšcah, kjer sta zakonca kričala na ostale prisotne. Čez nekaj dni in v dmgi polovici marca se je zgodba ponovila in ponovno je bila napisana položnica. Poškodovan nažurki Zadnjega februarskega dne je na zabavi mlajši fant padel po stopnicah in se pri padcu hudo poškodoval, zaradi česar je bil odpeljan v bolnišnico. Varnostniki poklicali okrepitve Varnostniki v enem od šentjurskih lokalov so zaradi problematičnega gosta na pomoč poklicali policiste, ki so kršitelju izdali plačilni nalog. Preprečili samomor V Repušu pri Dobju so policisti 3. marca vstopili v stanovanje in mlajšemu moškemu preprečili sto- ritev samomora z obešanjem ter ga odpeljali v Zdravstveni dom Šentjur. Mejaška Občan je 5. marca naznanil, da mu je sosed prestavil dva mejnika, ki razmejujeta njuni parceli. V nadaljevanju postopka je bilo s pomočjo geodeta ugotovljeno, da sta mejnika točno na mestih, kjer morata biti. Sosedske iskrice I. Istega dne sta se v enem od stanovanjskih blokov sprla občana, na koncu pa oba prejela položnici. Vlomilska I. V Lopaci je neznani storilec iz vrtne ute odtujil motorni žagi in povzročil za 500 evrov škode. Vlomilska II. Neznana vlomilska ekipa je 7. marca vlomila v lovsko kočo v Tratni pri Grobelnem, od koder so odtujili nekaj steklenic vina in stekleno vazo. Vlomilska III. Istega dne je nekdo vlomil v lopo in vikend v Osredku, od koder je odtujil agregat. Vlomilska V. Istega dne so policisti po obvestilu občana, da se v Trnovcu sumljivo obnašajo tri osebe, ugotovili, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo, kjer so nepridipravi odtujili torbico z denarjem. Našel ga je sosed V nedeljo, 9. marca, so policisti izvedli iskalno akcijo za pogrešanim mladeničem, ki gaje na koncu izsledil sosed. Bežanija I. Policisti so 11. marca v Dobju ustavljali voznika, ki je vozil nezanesljivo in objestno. Voznik na znake policije ni ustavil, ampak je z vožnjo nadaljeval v smeri Dežnega. Najprej je trčil v nasproti vozeče vozilo, nato pa še v vozilo policije. V prometni nesreči je bilo telesno poškodovanih kar pet oseb. Sosedske iskrice II. V Lopaci je 13. marca prišlo do spora med dvema sosedoma, ki sta drug dragega obtoževala različnih dejanj. Pri tem so enemu izmed njih popustili živci in je udaril dragega po glavi. Do hujših posledic na srečo ni prišlo, kršitelju pa je bila izrečena globa. Vlomilska IV. Na dan žena je nekdo vlomil v starejšo nenaseljeno hišo v Gorici pri Slivnici, od tam pa je odtujil nekaj zlatnine ter lastnico oškodoval za okoli 300 evrov. Bežanija II. Istega dne so policisti na Hotunju ustavili voznika, ki nima vozniškega dovoljenja. Ko je izvedel, da mu bodo vozilo zasegli, se je s kraja odpeljal. Policisti so mu sledili in ga zaustavljali po Zagaju in Ponikvi, nazadnje pa je bil ustavljen v Slatini. Poleg zasega se mu je nabral še kup dragih kršitev ... Bogat plen Občanu iz Šentjurja je nekdo iz nočne omarice izmaknil 8000 evrov. Mladostniško nasilje V Dramljah je 16. marca mladoletnik pretepel dve leti mlajšega kolega. Do spora je prišlo zaradi igre, pri čemer se starejši ni mogel več obvladati. Pretepeni je zaradi poškodb moral iskati zdravniško pomoč. Po oplaženju postal nasilen Na Ostrožnem pri Ponikvi j e prišlo do prometne nesreče, v kateri sta se oplazili dve vozili. Po bližnjem srečanju sta oba udeleženca na kraju obstala, povzročitelj pa se ni bil pripravljen pogovarjati o reševanju zadeve, ampak je fizično napadel drugega udeleženca, mu grozil, nato pa se je odpeljal naprej. Sojenje Škobemetu Sredi marca so začeli soditi nekdanjemu direktorju in lastniku propadlega Cestnega podjetja Maribor, Drameljčanu Janezu Škobernetu. Tožilstvo ga v eni zadevi bremeni, da je upnike CPM skušal oškodovati za štiri milijone evrov, draga obtožnica pa mu učita poslovno goljufijo v vrednosti 15 tisočakov. Mfllindfld ® os 62002» ■VHvVhA urednistvo@sentjurskenovice.si Nepremičnine Prodam hišo v Hruševcu, adaptirano leta 2003, s parcelo ali menjam za stanovanje. Tel.: 051/427-197.............................. Prodani hišo, 130 m2, zgrajeno 2003, v Bovšajh, Vojn i k. Tele fon 041 709 684.. Kupim trisobno stanovanje na otoku v Celju, veliko od 70 do 90 m2. Telefon 051 667 907. Kupim zazidljivo zemljišče 1000 m2 v Celju (Lopata, Babno, Medlog, Ostrožno, Lokrovec, Trnovlje, Zadobrova, Ljubečna). Telefon 041 353029 Rogaška Slatina - Ratanska vas, prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, lesen gradbeni objekt, asfaltna cesta 20 m od parcele. Cena: 19.800 €. Telefon 041 708 198. Prodam dvosobno delno opremljeno stanovanje v Šentjurju, 50,45 m2, z balkonom, v 2. nadstropju večstanovanjske hiše, adaptirano 2012. Cena: 59.800 €. Telefon 041708198................................ Prodani vikend, 35,86 m2, v Šmarju pri Jelšah - Bodrež, objekt proizvajalca Glin Nazarje je delno grajen in delno zidan, s priključkom za vodo, elektrika v neposredni bližini. Prodam skupaj s kmetijskim zemljiščem - gozdom 1.129 m2, po ceni 23.000 €. Telefon 041 708 198. Prodam dvosobno stanovanje v Štorah, 73,90 m2, 1. nad. večstanovanjske stavbe, s kletjo in garažo. Cena 43.000 €. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje: 36.000 € in garaža: 7.000 €. Telefon 041 708 198.............. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepremicnine-mojdom.sk 040 209 960. 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen balkon, prodani. Telefon 031 613 319... V Podčetrtku - Aqualuni ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Telefon 041 355 756. Novo opremljeno stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 031 678 935. Garsonjero v neposredni bližini Term Zreče oddani v najem. Telefon 041 515 333. Novo opremljeno stanovanje v Ločah, velikost 55 m2, oddam v najem. Telefon 041 696867..... Samostojno hišo v Škalcah v Slovenskih Konjicah, zgrajeno leta 1985, P + N, tloris 121 m2, parcela v velikosti 1029 m2 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 068 196 255. Vinograd v Vinarju, 500 trsov, oddam v najem ali prodam. Telefon 031 577 107. V Slov. Konjicah v 1. nadstropju prodam trisobno stanovanje, skupne velikosti 91,60 m2. Cena 63.000 EUR. Telefon 031 653 916. Popolnoma prenovljeno 1-sobno stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 041 691 767. Samostojno hišo, cca 170 m2 bivalne površine, 650 m2 zemljišča, na Vinogradni ulici v Slovenskih Konjicah prodam. Telefon 041 699 584. V Slovenskih Konjicah zelo ugodno oddam polno opremljeno dvosobno stanovanje v zasebni hiši z vsemi priključki. Vseljivo takoj. Telefon 031616 960. V središču Rog. Slatine prodam lokal, 22 m2. Cena 2.500 EUR/m2. Telefon 031 621 706 ali elektronski naslov m i rko.j usti n(©gmaiJ;com. _ V Rog. Slatini prodam gradbeno parcelo primerno za vikend ali hišo, 1400 m2. Telefon 031296135................................ V Mestinju prodam zemljišče z zazidljivo parcelo, na Prelogah prodam vikend z vinogradom s 300 trsi. Telefon 040 619 800. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 031407915................................ V Rog. Slatini oddam stanovanje. Telefon 051672 654............................... V Rog. Slatini prodam gradbeno parcelo, 1300 m2. Do parcele je cesta, voda, elektrika in telefon ob njej. Telefon 040 610 830. V Oplotnici prodam hišo, novogradnjo, 115 m2 bivalne površine in nekaj zemljišča. Telefon.051318 184....................... V Rog. Slatini, v Žiberniku prodam enosobno stanovanje, 1. nadstropje, 46 m2, obnovljeno, opremljeno, urejena zemljiška knjiga. Cena 45;>000 EUR. Telefon 041 329 335......... Ugodno oddam stanovanje. Telefon 051852 228. V Rogatcu oddam opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 041 890 031. V Rog. Slatini, v Ul. Kozjanskega odreda prodam opremljeno dvosobno stanovanje, 3. nadstropje, 56 m2. Telefon 040 733 252. Vozila, deli Subaru impreza 1,8 4WD, letnik 95, reduktor, priklop, prodam. Cena: 640 EUR. Možna menjava. Telefon 041 557 095. Škoda felicia, 1.6, bencinar, letnik 1999, neregistriran, prodam. Telefon 031468 694. Daewoo lanos, letnik 1998, prevoženih 188.000 km, urejen tehnični pregled, prodam. Telefon 031 586 814. Prodam skuter Peugeot S1BBA speedftght 50, letnik 2005, registriran do 3/2014, prevoženih 8.000 km. Prodam zaradi starosti. Telefon 040 798 928. Stroji, naprave Rabljeno vrtno kosilnico, brezhibno, prodam. Cena 70 EUR. Telefon 051 330 922. Samonakladalno prikolico Sip 165 cm ter kunce različnih velikosti tudi za razplod, prodam. Telefon 041 764 055. Prodam električni mlin, šrotar za zrnje in ročni luščilec za koruzo. Telefon 041 849 877. Delo Iščem delo: voznik kombija ali dostavnega vozila. Pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Telefon 040132055. Iščem delo (poučevanje matematike za OŠ in SŠ). Telefon 031 756 339.... Iščem kakršnokoli delo (pomoč starejšim, varstvo otrok). Telefon 040 581412. Iščem delo (pomoč in nega starejših, čiščenje stanovanj in poslovnih prostorov). Telefon 040 805 704..... Iščem delo (inštrukcije nemščine in angleščine za osnovne in srednje šole). Telefon 041861 624. Storitve GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE. Posojila za zaposlene in upokojence. Nakazilo posojila takoj. Tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Dodatne informacije: 059 22 66 00,051 88 66 00. Živali Kupimo bikce težke od 180 kg do 250 kg. Telefon 041347 913.............. KUPUJEMO JAGENČKE. Mesnine Štajerske, d.o.o., Spodnji gaj pri Pragerskem 9,2331 Pragersko. Telefon 02 80 39 150. Prodamo žagan les za ostrešje, različnih dimenzij, opaž in bruno. Telefon 031 574 787. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke in bele, lahke, prodam. Nakup 10 nesnic- petelin brezplačno. Telefon: 031461 798, 070 270 438, 041 582 119, 5471 244, 5472 070. Jarkice - mlade kokoši nesnice, rjave, v začetku nesnosti, prodam. Cepljene so proti 9 boleznim. Telefon 031 300 922 ali 031 300 923. Prašiče, mesnate pasme, težke od 130 do 150 kg, ugodno prodam. Po dogovoru očistim. Telefon 041 978 309, okolica Ptuja. Prašiče, 120-150 kg težke, prodam. Cena 1,50 EUR/kg. Telefon 041 848 584...... Prašiče, težke od 100 do 140 kg, prodam. Cena 1,5 EUR/kg. Telefon 051205432. Bikce, težke od 50 do 400 kg, kupim. Cena do 5 EUR/kg. Tele fon 041 258 873. Pujske, težke cca 30 kg, in večjo količino suhega sena prodam. Telefon 040 414 360. Mlade telice kupim. Telefon 041 230 480. Bikca limuzin, težkega 120 kg, starega 7 tednov, prodam. Telefon 03 5763 258. Mlade breje plemenske svinje ter mlade prašiče, od 30 do 50 kg, in mladega plemenskega merjasca prodam. Možno tudi očiščene odojke. Telefon 031 629 082. Podarim tri psičke mešančke, srednje rasti, eden je star 10 mesecev - črne barve, drugi je star 4 mesece - svetlo rjave barve, tretji pa je star 3 leta - temno rjave barve. Telefon 031 701820..... Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041694124 in 02 793 05 81. 544270.... Prodamo prašiče, težke od 30 do 200 kg. Hranjeni z domačo hrano, možna dostava. Zbiramo naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031311476. Kupim krave in teličke za zakol ter bikce in teličke od 120 do 200 kg. Telefon 031743 351. Stiki Mlada, poštena, pozitivna in zanesljiva oseba z izkušnjami na področju administracije, računovodstva, kadrovanja išče delo. Simona -031806 560. 42-letni preprost, iskren, delaven fant, nekadilec, nealkoholik z manjšo kmetijo želi po tej poti spoznati iskreno in preprosto dekle, ki si želi ustvariti družino. Telefon 041 273 982. 49-letni moški (upokojen zaradi oči) bi rad spoznal žensko, ki ima rada naravo in živali. Edini pogoj je veljavni izpit B-kategorije. Telefon 041 708 419....................... Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za trajna, poštena razmerja, za različne starosti, po vsej državi. Ima veliko osamljenih ljudi, še posebej mladih fantov, ki se želijo poročiti. Informacije: 031 505 495, 03 57 26 319, 031 836 378, Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Razno Hladilnik Gorenje v: 85 cm, mini hladilnik Gorenje v: 60 cm, otroško kolo, žensko kolo, prenosnik, hišni računalnik, otroški voziček, zvočnike in glasbeni stolp, prodam. Telefon 051424 303. Ugodno prodam televizor znamke Gorenje, posodo Zepter, masažni aparat za hrbet v usnju in vsestranski sesalec na paro s funkcijo likanja. Telefon 548 38 49 ali 031 729 910. V Mestinju oddam v najem košnjo za vzrejo dveh govedi. Telefon 035 824 611 ali 030 252 407. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam, lahko pripeljem. Telefon 041 840 158.... Bukova drva, razrezana na 25,33 ali 50 cm na paletah, 70 % suha, prodam. Možen prevoz. Telefon 040 835 966.... Hlodovino in drva prodam, možna menjava za govedo od 5 do 24 mesecev. Telefon 040 243648. Dobro ohranjeno zdravniško posteljo (leseno-električno) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 305 268. Vrtne poti, 100 komadov ali manj - nove, prodam. Lahko dostavim. Telefon 051 660 180. Prodani prašiče, težke od 70 do 80 kg in 3 mesece brejo telico, težko nad 500 kg. Telefon 041767760............................ Odkupujem vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Kupim vse vrste jalovih krav in telic. Plačilo takoj, v marcu najboljše plačilo. Telefon 041 Silažne bale, bolj suhe, prodam. Telefon 041 646 452. Seno in otavo prodam, cena po dogovoru. Telefon 041377 763.... Hidravlično prešo 250-litrsko in električni mlin za grozdje (za pecljanje) in novo steklo-keramično kuhalno ploščo Gorenje prodam. Telefon 031557 311. 1000-litrske plastične cisterne, obračalnik Sip 220 in verige za spravilo lesa prodam. Telefon 040 721332. Kolo, 26 col, s prednjim in zadnjim vzmetenjem, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 031376 356. Silažne bale prodam. Telefon 041 326 554 ali 031 302 861. Suho seno, okrogle bale, prodam. Telefon 031 878 626. Silažne bale druge košnje, 15 komadov, in naravno posušen rezan hrastov les prodam. Telefon 041 624 470. Okrogle bale, ovite s folijo, 3. Košnje, prodam. Telefon 070 661931. Škop za kritje slamnatih streh prodam. Telefon 070 530 455. Silažne bale prodam. Telefon 041423 571. Vino, mešano belo in črno, modro frankinjo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041218 237. Zelo dobro ohranjeno kredenco - masiva borov les, za 160 EUR, in šivalni stroj Bagat s stolom prodam za 100 EUR. Telefon 041 658 608. Otroško športno opremo za deklici, stari 7 do 10 let, ugodno prodam - vse za le 190 evrov: 2 x kolo, smuči + pancerji, 2 para rolerjev, tenis lopar... Telefon 041445 559. Prodam moško usnjeno bundo podloženo z naravnim krznom velikosti 48 in tri kvalitetne moške obleke velikosti 46/48. Prodam ženski plašč, temno sive barve, velikosti 42. Telefon 041822 107. Prodam okrogle silažne bale sena, okolica Šmarja pri Jelšah. Telefon 041 720 496. V Rog. Slatini poceni prodam pohištvo (posteljo 200x180 cm, 2 nočni omarici, okroglo mizo, stol, bife, TV, zavese in drugo pohištvo). Telefon 041 847 408. Prodam seno v kockah. Telefon 031 437 658. Prodam bukova drva, kamionska dostava. Telefon 041 767 760. V Rogatcu prodam drva, kamion 13 m3. Možna dostava. Telefon 041 544 270. Prodam nerabljen sintisajzer elektronik keyboard Vamaha ter 60 kom dekorativnih steklenih zidakov dimenzij 0,20x0,20x10 cm. Telefon 041822 107. Po simbolični ceni prodam 3 omare lepo ohranjene, starejšega tipa, flodrane in novejšo 4-delno kredenco, spodnji del. Ugodno prodam bor in smreko, kupec siju mora sam podreti. Telefon 03 58 24 611 in 030 252 407. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVANs.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O.O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI- VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail. com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih topljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www. kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. zJ\. Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besedje 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 Šport »Moja ekipa v tretji četrtini enostavno ne obstaja,« Edi Dželalija, trener KK Tajfun Velika negotovost v H ruševcu KK Tajfun. Kljub tršemu treningu in okrepitvam, še vedno na robu izpada iz prve lige. » Foto: Oliver Kolenič Predstave šentjurskih košarkarjev še naprej nihajo. Po kakšni dobri, ko zraste upanje, da ne pride do najhujšega, pa obvezno pride poraz in to po možnosti po zatemnitvah, ki si jih profesionalci enostavno ne bi smeli privoščiti. Na srečo so možnosti za obstanek še vedno dokaj dostopne. Ekipo je v ligi za obstanek okrepil še Šibenčan Luka Petkovič, ki je statistično ekipi veliko prispeval, vendar tudi on ni mogel preprečiti padcev, ki jih v tekoči sezoni spremljamo, ne glede na to, kdo vodi ekipo. V ligi za obstanek prvi mesti vodita v četrtfinale, zadnje pa pomeni neposreden izpad. Predzadnji mesti pomenita sodelovanje v kvalifikacijah za obstanek, kjer je na sporedu razigrafanje z 2. in 3. ekipo 2. SKL. Pregled tekem 1. 3.: Tajfun : Elektra 74:63 B3C£j33 Lestvica lige za obstanek: 1. Grosuplje 12 (zmag) /10 (porazov), 2. Portorož 9/13,3.-4. Maribor NKBM in Elektra 8/14, 5. -6. Tajfun in Slovan 7/15. Med plejado novincev v Hruševcu je tudi Luka Petkovič s št. 20. (24:24,15:20,18:10,17:9); Držič in Zadnik 16, Primorac 14, Veličkovič 10, ... Šentjur-čani so dobro odigrali drugi polčas. 5. 3.: Rogaška : Tajfun 76:60 (21:13, 16:16, 29:16, 10:15); Tomaševič 16, ...Ob odsotnosti Pelca in Veličkoviča gostje niso imeli možnosti, je pa svoj potencial pokazal Tomaševič. 15. 3.: Maribor NKBM : Tajfun 81:89 (28:22,24:22,9:20,20:25); Držič 27, Zadnik 15, Veličkovič 11, Petkovič 10,... Po polčasu so se gostje dvignili v tretji četrtini in še tretjič v sezoni ugnali vijoličaste. 19. 3.: Tajfun : Portorož 71:76 (26:22, 18:11,8:25,19:18); Petkovič 18 (9 as.), Držič in S. Sebič 11, ... Po vodstvu za 11 točk je prišla katastrofalna tretja četrtina, pri čemer ni pomagala niti dobra predstava novinca Petkoviča. 22. 3.: Slovan : Tajfun 72:58 (14:17, 17:13, 21:7, 20:21); Primorac 14,... Znova zatemnitev v tretji četrtini... 26. 3.: Grosuplje : Tajfun 73:76 (19:19, 13:17,11:16,30:24); Veličkovič 21,... Ko je že marsikdo obupoval, so tajfunovci pokazali boljši pristop in, kljub približevanju Mihev-čevih v zadnji četrtini, osvojili prepomembno zmago. Razpored: 29.3. (sobota, 19.00) - Tajfun: Elektra 5. 4. (sreda, 19.00) - Tajfun : Maribor NKBM 9.4. - Portorož: Tajfun 16.4. (sreda, 19.00) - Tajfun: Slovan 19.4. (sobota, 19.00) - Tajfun: Grosuplje 22.4. (torek, 20.00) - Elektra: Tajfun /iiiiiiililiMillljiMiiiiliili lllllliililllliHi!!iailllllll!i|ji!lilililinil|||||)||jiij!j|[||||||||i;i!il|||j{il|ji|j|||||lll|jijjjj|j||iiii!i||||[|ji|jijijji)j||||j|jj|j|j|jj)j|jjjjjjj||ii||j||jjjjjj|iii|[||[jHliiiiiiiiiiij!»niiiiiiiiiiiiiiiimiiii[miiiiiiiiai)ii|ii[iniji|ji|[|j. Naša dekleta do prve futsal lovorike sploh Ekipa Ženskega nogometnega kluba Celje je v finalu prvega državnega prvenstva osvojila prestižni naslov. Celjanke so po rednem delu prvenstva, kjer so sodelovale štiri ekipe, sicer zasedle drugo mesto. Na finalnem turnirju v Podčetrtku so dekleta dan po dnevu žena presenetila sicer prvouvrščeno ekipo iz Ilirske Bistrice in zmagala s 4:3. Vidno vlogo v ekipi so igrala dekleta s Šentjurskega. Poleg kapetanke Mateje Vojsk so igrale še Vanja Tanšek, ki je v finalu dosegla zadetek, Sergeja Kos, Tjaša Špoljarič, Anja in Tanja Voga ter Nina Zdolšek. (B. R.) Slavje šentjursko-dobjanskih Celjank, foto: Drago Perko Frecetova med profesionalkami Pred ljubljansko mestno hišo so sredi marca predstavili prvo slovensko žensko profesionalno ekipo, ki bo tekmovala z imenom BTC City Ljubljana. Sestavlja jo 12 deklet, od tega štiri tujke, saj si njeni snovalci poleg letošnjega svetovnega amaterskega prvenstva želijo organizirati svetovno prvenstvo za profesionalne kolesarje in za to je konkurenčna ekipa dobrodošla. Med ducatom kolesark j e tudi Šentjurčanka Sara Frece, ki je bila lani najboljša v državi v vožnji na kronometer. ORGANIZATORJI SO SE IZKAZALI . - it “* * Najboljsir slovenski: ' v Hruševcu Kros. Za hruševsko osnovno šolo je potekalo Ji državno prvenstvu v teku v. drW° čez 'drn in strn1. > pbvemst\ » Piše: Jure Godler : » Foto: Jure Godler L—-v.. vL. ■ 1 , "" ^ DRŽAVNO PRVENSTVO V rekreativnem teku se je pgjpgjlo veliko domačih ljubiteljev teka Poleg krosa je potekala tudi razstava ponudnikov Čez drn in strn so tekli številni mladi šentjurski atle- Matevž Koleša je bil predsednik organizacijskega zdravega življenja. ti. odbora. Med drugimi si je kros ogledal tudi naj šentjurski Šarita Završek je edina od domačih atletov posegla Tudi med mladimi tekači se je za prva mesta bil hud športnik - invalid. po medaljah. boj. "V 7"Atletskem klubu Šentjur \ / (AK), ki to leto obeležuje V 20-letnico delovanja, so 15. marca pripravili državno prvenstvo Slovenije v krosu. V vseh petnajstih uradnih disciplinah so številni gledalci spremljali zanimiva dogajanja in veliko borbenosti najboljših slovenskih tekačic in tekačev. V častnem odboru prireditve so sodelovali župan mag. Marko Diaci, Vladimir Artnak, predsednik AK Šentjur in Matevž Koleša, predsednik organizacijskega odbora. Sama organizacija prvenstva je bila zelo zahtevna, sodelovalo je skoraj 50 bivših in še aktivnih atletov. Veliki in mali tekači so se pomerili kar v devetih kategorijah od U12 do naj-zanimi vej šega in najnapornejšega članskega teka. Naši rezervirano V članski kategoriji na 5 kilometrov je pri ženskah z rezultatom 18:24 prepričljivo, po pričakovanjih, zmagala Maruša Mišmaš, lani tretja na evropskem prvenstvu v krosu med mladinkami. Med člani pa je s časom 35:18 na 10-kilometrski progi zasedel prvo mesto Anton Kosmač, trenutno najboljši slovenski maratonec. V odsotnosti naše najboljše tekačice Mojce Centrih, kije na tritedenski rehabilitaciji, je najboljši rezultat dosegla Šarita Završek, ki je v kategoriji pionirke U14 dosegla drugo mesto in postala državna podprvaki-nja. Peto mesto je dosegel Ambrož Amon. V ekipni konkurenci so med ženskami in moškimi slavili atleti AD Kladivar Celje. Drugi del delovanja društva pa bodo obeležili v mesecu oktobru s svečano akademijo s kulturnim programom in z izdajo Almanaha šentjurske atletike (1994-2014). 264 atletov Med sabo seje pomerilo kar 264 atletov in 34 atletskih klubov. Poleg njih pa seje na progo po končanem uradnem delu tekmovanja podalo še okoli 50 rekreativnih tekačev. (38) Šport Planinčani proti Tajfunu Prijateljska tekma. S prvo uradno tekmo so krstili planinsko telovadnico. » Piše: Jure Godler Ekipi sta se pomešali med seboj. Novo planinsko telovadnico so krstili tudi na športen način. V goste je na Planino pri Sevnici prišla naša prvoligaška košarkarska ekipa — ekipa KK Tajfun. SSčpa Ekipi V ekipi Mladena Primorca so igrali: Franc Koželj, Milan Antlej, Darko Zupanič, Janez Romih, Miha Gračnar, Ivan Držic, Mladen Primorac, Milan Sebič, Stanko Sebič, Nik Kajtna, Luka Milovac, Kristjan Košak in Nenad Toma-ševic. V ekipi Emirja Zimica so poleg njega bili še: Janez Jančič, Milan Rajh, Tomaž Rauter, Miran Zapušek, Matic Romih, Marko Vranjkovič, Robi Ribežl, Uroš Veličkovič, Uroš Zadnik, Matjaž Cehnar, Timotej Cuk, Ivan Pušnik in Dani Kozinc. Ker bi bila očitna premoč, če bi se tajfunovci pomerli protim domačim rekreativcem, sta se obe ekipi med seboj pomešali. Organizator je sestavil dve ekipi, poimenovani po najvišjih dveh na igrišču. Tako se je prva ekipa imenovala Tajfun Emirja Zimica, druga pa Tajfun Mladena Primorca. Obe ekipi sta pokazali veliko dobrih potez. Predvsem visokorasli košarkarji Tajfuna so pokazali nekaj posrečenih zabijanj, ki so jih gledalci glasno pozdravili. Celotna tekma se je odvijala v duhu prijateljstva in vsi igralci so dobili priložnost sodelovati. Tekma se je v tem duhu tudi končala z rezultatom 70:70. Za glasbeni premor je nepričakovano, po nagovarjanju povezovalca tekme Bogdana Rahte-na, poskrbela mlada planinska pevka Marjetka Pušnik. Med občinstvom smo lahko opazili tudi kakšno plesno navijačico. Gledalcem so postregli z nekaj zanimivimi akcijami. V Celju najboljši Bohorčevi V zimski futsal ligi v Celju so drugič zapored slavili člani ekipe Bogi Team Bohorč. Zaradi enakega števila točk je bila odigrana dodatna tekma s Smrkci, končala pa se je z 2:1 za gostince. Iz iste ekipe je prišel tudi najboljši strelec, saj je Damjan Vajdič v 13 kolih skupno dosegel 23 zadetkov. V ligi je sodelovalo veliko ekip, ki sicer sodelujejo v šentjurskem tekmovanju na prostem. Poleg obeh finalistov je s četrtim mestom visoko posegel še Estudiantes ŠKMŠ. (B. R.) V zimski futsal ligi v Celju so drugič zapored slavili člani ekipe Bogi Team Bohorč. foto: Bogi team Šentjurski kategorizirani športniki F S februarjem je začela veljati ' nova kategorizacija vrhunskih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Klubi iz šentjurske občine trenutno premorejo sedem kategoriziranih športnikov. V mednarodnem razredu sta Damjan Čretnik in Mojca Pi-šek (Društvo jadralnih padalcev Lintvar) ter Denis Drapič (Taekwon-do klub Ahac Šentjur). V državnem razredu sta motokrosist Aljoša Molnar (Tekmovalno rekreativni klub Tajfun šport) in borka Nika Zagorc (Taekwon-do klub Ahac Šentjur). V perspektivnem razredu je Nejc Amon (Šahovsko društvo Šentjur), v mladinskem pa Mojca Centrih (Adetski klub Šentjur). V klubih zunaj šentjurske občine je kategoriziranih 10 športnikov. Svetovni razred ima priznan Henrik Plank (DP Jugozahodne Štajerske). Največ športnikov je v državnem razredu: Urban Ferenčak (KD Calcit Kamnik), Sara Frece (KD Rog oz. BTC City Ljubljana), Matjaž Vojsk in Urban Verhovšek (KMN Dobovec Trgovine Jager, Rogatec ). V perspektivnem razredu so trije Šentjurčeni: Klara Hrovatič (RK Celjske mesnine Celje), Rok Cvetko (RK Celje Pivovarna Laško) in Mišel Žerak (SK Branik Maribor). V mladinskem razredu sta košarkarici Eva Esih in Zala Belak (ŽKK Athlete Celje). Aktivna tudi Ferenčak in Krajnc f Z domačo sezono bo kmalu začel Urban Ferenčak, ki je še naprej član kamniškega kluba. Priprave je opravljal v toplih krajih, in sicer v Turčiji in na Cipru, kjer je za italijanski Sal-cano nastopil na etapni dirki, kjer so ga ovirale tehnične in zdravstvene težave. Nazadnje seje mudil v Izraelu. Še en Šentjurčan v kamniškem klubu, Gregor Krajnc, bo letos prvič nastopal tudi člani. Na sezono se je pripravljal pod vodstvom novega trenerja, na uvodni tekmi na Cipru pa je ob ne najbolj ugodnem spletu okoliščin zasedel 54. mesto. Šport /Oglas (39) Čretnik in Piškova na stopničkah Jadralno padalstvo. Lintvar- Zaradi vetrovnega vremena or- je vci organizirali slovensko-hrvaš- ganizatorji celotnega programa ni-ko prvenstvo. so mogli izpeljati, v konkurenci pa Sredi marca je bilo v Radoboju so se pomerili tudi trije člani DJP pri Krapini hrvaško-slovensko dr- Lintvar: Mojca Pišek, Damjan žavno prvenstvo v natančnem pri- Čretnik in Peter Kocjan. Slednji stajanju z jadralnimi padali, ki ga se je izkušenima tekmovalcema je soorganiziralo šentjursko Druš- pridružil prvič, tvo jadralnih padalcev Lintvar. Čretnik je med moškimi v te- Prvenstva seje udeležilo 58 te- kmi za slovensko DP zasedel 3. kmovalcev iz štirih držav, katerih mesto, skupno pa je bil četrti, cilj je bil, da na pristajalnem pro- Kocjan je zasedel 9. mesto Med štoru pohodijo dvocentimetrsko dekleti je bila Piškova draga, obe-točko. Tekma je štela tudi za točke nem pa med Slovenkami najbolj-svetovne lestvice FAI. ša. (BR) Prizor z lanske tekme, ko so se piloti padal spuščali z Žusma. Nuša Hercog in Nejc Amon osvajata prvenstva V teniškem centru Otočec je bilo od 22. februarja do 1. marca 21. mladinsko državno posamično šahovsko prvenstvo. Med sabo se je pomerilo kar 231 igralk in igralcev. V kategoriji deklet do 12 let so šentjurske barve zastopale Nuša Hercog (Celjski ŠK), Maja Majcen (ŠD Šentjur) in Ana Majcen (ŠD Šentjur). Izmed 20 deklet seje najbolj izkazala Nuša Hercog, ki je zaneslivo osvojila naziv državne prvakinje v standardnem šahu. Maja Majcen je osvojila šesto, njena sestra Ana pa deveto mesto. Na prvenstvu je v kategoriji fantje do 12 let igral tudi Nejc Amon (ŠD Šentjur), ki je dosegel odlično tretje mesto. V kategoriji F12 pa se je pomerilo kar 31 tekmovalcev. Prav tako na Otočcu se je 1. marca odvilo tudi mladinsko državno prvenstvo v pospešenem šahu. Nejc Amon je odigral odlično in postal državni prvak. Nuša Hercog se je prav tako izkazala in postala državna podprvakinja. Maja Majcen je bila šesta, Ana Majcen pa 13. (J. G.) Nuša z novim pokalom. Slovenija c7\onopljuio Orehovo olje iSarilo nar «saS5 gea gea Sončnično olje Duhovna misel Preko kalvarije pelje pot v veselje velike noči Postni čas nas s svojim mirom, odpovedjo, molitvijo in premišljevanjem o svojem življenju v luči Jezusovega odrešilnega trpljenja pripravlja na naš največji praznik, na praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, na veliko noč. Zadnjih štirinajst dni pred veliko nočjo nas Cerkev še posebej zavzeto vabi k resni pripravi. Predzadnja, to je peta postna nedelja, ima ime TIHA nedelja. S to nedeljo začnemo z branjem Božje besede, ki je že neposredno povezana s pripravo na Jezusovo trpljenje. Ponekod, tudi v Šentjurju, v cerkvi zagrnemo vse križe. Na Koroškem je navada, da že od začetka postnega časa zagrnejo veliki oltar s posebnim postnim prtom. Nekateri so prave umetnine. K nam je prišla s Koroške tudi pobožnost tihe nedelje, pobožnost čaščenja Jezusove, s trnjem kronane glave. Na to čaščenje nas še danes spominja pesem »Tisočkrat pozdravljena, glava s trnjem kronana«. V stolnici v Celovcu na tiho nedeljo izpostavijo podobo Jezusove, s trnjem kronane glave, v češčenje. Ta podoba visi tudi v mnogih naših cerkvah. Na cvetni petek, to je petek v tednu pred cvetno nedeljo, je še ostal spomin obhajanja Žalostne Matere Božje. Ta praznik je bil po reformi koledarja leta 1969 prestavljen na dan po povišanju sv. križa, to je na 15. september. V cerkvah, ki so posvečene Žalostni Materi Božji pa še vedno ohranjamo spomin na Marijino trpljenje in njenih sedem bolečin, kar ponazarja sedem mečev, ki prebadajo njeno srce. Šesta postna nedelja se od starodavnih časov imenuje oljčna ali CVETNA nedelja. V spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem blagoslavljamo zelenje, kije značilno za določen kraj. V obmorskih krajih so to bile vedno oljčne vejice. V Sloveniji je navada zelo različna od kraja do kraja. Tudi imena za butaro so zalo različna. Pri nas v Šentjurju rečemo butari snop. Tudi sestavine butare so od kraja do kraja različne. Namen pa je povsod isti. Na cvetno nedeljo z butarami pozdravljamo Kristusa, ki vstopa v mesto Jeruzalem, pozdravljamo ga kot kralja in kličemo »Ho-zana«. Butare potem hranimo. Ponekod zapičijo »blagoslovljeni les« v zemljo. Ob hudi uri, ob bližajoči se nevihti, zakurimo blagoslovljen les v štedilniku ali v krušni peči. Ponekod, na Gorenjskem in na Koroškem, naredijo ob blagoslovu doma na tri kralje križ iz blagoslovljenega lesa in ga pritrdijo na vrata hleva. S cvetno nedeljo vstopamo v VELIKI TEDEN, teden Jezusovega trpljenja. Prve tri dni pri sv. maši premišljujemo Božjo besedo, ki na govori o Judovem izdajstvu. Najpomembnejši so zadnji trije dnevi velikega tedna. VELIKI ČETRTEK je spominski dan Jezusove zadnje večerje. Dopoldne smo pri sv. maši duhovniki zbrani ob škofu, škof pa blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti sv. krizmo. Nato duhovniki sv. olja prinesemo v domače župnije. Zvečer v župnijskih cerkvah s slovesno sv. mašo obhajamo spomin postavitve zakramentov sv. evharistije - sv. maše in duhovniškega posvečenja. Pri zadnji večerji nam je Jezus dal svoje telo in kri - poseben dar, ki naj nas spominja njegove velike ljubezni do nas ljudi. Po končanem bogoslužju prenesemo Jezusa pod podobo kruha v ječo, kjer se še zadržimo v molitvi. Ta dan sme biti v župniji le ena sv. maša - in ta le zvečer ob udeležbi vernikov. VELIKI PETEK je spominski dan Jezusove smrti na križu. To je edini dan v letu, ko ni sv. maše, saj Jezus, veliki in večni duhovnik, sam daruje na oltarju križa svoje življenje. V župnijskih cerkvah so obredi velikega petka. Bogoslužje ima tri dele: branje Božje besede, češčenje križa in obhajilo. Po obhajilu duhovnik prenese Jezusa pod podobo kruha v božji grob. Monštranca, v kateri je izpostavljen Jezus pod podobo kruha v češčenje, je zagrnjena s tančico, v znamenje žalovanja. VELIKA SOBOTA je spominski dan, ko je Jezus v grobu. Ta dan se mudimo ob božjem grobu in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Spominjamo se dogodka, ko je Jezus šel v kraljestvo mrtvih - v predpekel in pravičnim iz stare zaveze oznanil odrešenje. Ta dan ni sv. maše do večera. Velikonočno veselje nas prevzame šele zvečer - ob vigiliji. Na veliko soboto je pred cerkvijo blagoslov ognja, ki ga navadno fantje prinesejo v naša domovanja. Ta dan nesemo k blagoslovu velikonočna jedila. Blagoslov naj v nas budi hvaležnost za velike Božje darove, ki izhajajo iz velike noči in nas opozarjajo na Božjo bližino. Praznovanje velike noči bo doživeto le, če si bomo kot kristjani oblikovali postni čas, sodelovali pri bogoslužju Cerkve, prav posebej pri obredih velikega tedna. Preko Kalvarije pelje pot v veselje velike noči. Z vami skozi generacije. Iz leta v leto, že 150 let. 150 let ) banka celje www.banka-celje.si ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. DQ5XiQ33 urednistvo(g)sentjurskenovice.si Prosti čas Človek ne more narediti nekaj dobrega za vse, lahko pa vsaj pripomore k temu, da je svet za odtenek svetlejši. » Piše: Tom Costo Vsako jutro smo kot slikarji. Sedemo za platno, vzamemo čopič v roke in začnemo slikati nov dan. Zvečer ali v zgodnjih jutranjih urah, odvisno od dneva v tednu, zakonskega stanu in drugih faktorjev, ležemo v posteljo in pogledamo sliko. Morda ni jasna zaradi kakšnega kozarčka preveč ali drugih substanc, a vseeno vemo, kaj smo naslikali. Včasih smo premalo pogumni, da bi se izrazili, morda smo polni izgovorov, zato ne potujemo toliko, kot bi si želeli. Pomembno je, da iz življenja izbrišemo vse ČE-je, saj imamo za vse stvari v življenju vse zahtevane pogoje, le izkoristiti jih moramo. Po navadi se nam zdi, da ni dovolj časa, denarja, talenta, da bi ljudem predstavili svojo zgodbo. Pa se vse da, verjemite mi! Le pasivni ne smemo biti in goreče slediti svojemu cilju, zagovarjati svoje stališče in širiti tisto, kar nosimo v srcu. Ne govori, naredi. Ne sanjaj in ugrizni v limono — ne govorim o pitju tequile, a mi je ravnokar zadišala. Ker dosežem vse, kar si zamislim, vem kje bom čez nekaj trenutkov s solnico in kozarcem v roki. Na poti bodo solze, a bo tudi smeh. Ovirale vas bodo prepreke, a bodo tudi prijetni sprehodi na peščeni plaži. Pomembno je le, da začnete in se ne ustavite, ker je na svetu že dovolj takšnih, ki so obupali. Življenje je le eno, naj bo lepo. Čas je, da vsi skupaj zaživimo življenje, ki si ga zaslužimo. Bistre misli, močne roke in pogumno srce in vsem nam bo uspelo. PS: Pomlad je tu, naj zaljubljenost ne vpliva na koncentracijo pri doseganju ciljev. Zaljubljenost je le kemično neravnovesje v telesu, ljubezen pa je vedno okoli nas in je popolnoma druga stvar, kot tisti metuljčki v želodcu. Naj živi ljubezen! r 1 1 • I 1 A _ Nekateri slavnostni govorci so našo Resevno povečali kar v goro. Pa nič ne de, samo da se do vrha pride vsaj z avtomobilom. Perpetuum Jazzile, najuspešnejši slovenski zbor, so napovedovali koncert v kraju Šentjur pri Celju. Imamo jih na sumu, da so napovednik skopirali iz prejšnjega tisočletja. Še štiri leta na ročne škarje, potem pa že na električne. Ali se nam narobe zdi, da so 'podkupnine' vedno dražje? Med najbolj glasnimi podporniki župana na naslednjih volitvah so iz vodstva vrst upokojencev. Upamo, da jim ni obljubil večjih penzij. Razstava ni bila preveč dobro obiskana, še dobro, da ima javni zavod vsaj deseterico zaposlenih. Šentjurčani smo ponovno najcenejši. Pri nas se za ekstazo odšteje 25 evrov, drugod pa 50 in več, pa še dlje traja. Letošnja pustovanja so bila precej skromna. Še dobro, da je nekaj 50 mask krožilo po vseh rajanjih. Ob joku in stoku, da ni več prostora za koncerte, so takoj našli bližjega, boljšega in večjega. is. Smo pač moški svet in emancipacija žensk je brez veze, če za nagovor poskrbi le moški zmagovalec. Nekatere stranke volitve jemljejo zelo resno in že pol leta prej razkazujejo svoje perje. Matični podatki UE Šentjur Umrli so: Pavla Jakop iz Vitanja, stara 86 let; Srečko Loparič iz Šedine, star 58 let; Elizabeta Fric iz Celja, stara 91 let; Ida Rejc iz Lahovne, stara 89 let; Jožef Orožen iz Vrbnega, star 72 let; Silvester Zupanc iz Straže na Gori, star 70 let; Marija Umek iz Šentjurja, stara 75 let; Jožef Lončar iz Šentjurja, star 91 let; Marija Jevšinek z Grobelnega, stara 85 let; Roza Šumej iz Vrbnega, stara 74 let. Naslednja številka Šentjurskih novic izide 6. maja 2014. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si V. d. odgovornega urednika: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner, Bojana Jevšenak Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Kaj je za Gorenjca sreča v nesreči? Če ga elektrika strese po nižji tarifi. © Jasno mi je za poročene, ampak zakaj so depresivni samski? © Prava ženska lahko iz nič napravi tri stvari: kosilo, frizuro in prepir. © Ni res, da se partnerja z leti spremenita. Le pretvarjati se nehata. 0 „ Kapetan, ladja bo potonila, potniki pa nočejo v rešilne čolne! Kaj naj naredimo?“ „Angležem recite, da je to športno, Nemcem, da je to ukaz, Francozom, da je elegantno, Bosancem pa, da je prepovedano. “ © Nikdar mi ni bilo težko, ko sem svojo bivšo videl z drugim. Že ko sem bil otrok, so me starši naučili, naj igračke, ki jih več ne potrebujem, dam tistim manj srečnim od sebe. © „Dober dan, kličem zaradi oglasa. “ „Pro-sim?“ „Zaradi oglasa. “ „ Česa?“ „ Ogla- sa!“ „ Kakšnega oglasa?“ „Da prodajate slušni aparat." „Kakšen aparat?" „Slušni aparat!" „A, to... Sem ga že prodal. “ © Blondinka se pohvali kolegom v službi: „Poročila se bom. Ali uganete, kaj dela moj bodoči mož?" Moški v en glas: „Največjo neumnost!" © Ljudje so vedno bolj čudaški. Evo, včeraj sem pri zajtrku v hotelu videl enega, ki je bral knjigo, namesto da bi, tako kot vsi, brskal po mobitelu. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. urednistvo@5entjurskenovice.si LiLLAu(}32t (42) Prosti čas 'OHIŠTV, PREVOZNO SREDSTVO VČASIH JIH LIKAMO PODOBEN DOMAČA FRANCOSKI ZAČETNICA GORAN IVANIŠEVIČ ŽID. PISAT. ŠALOM MESTO V BOLIVIJI JAPONSKI DROBIŽ NASPROTJE MAKEDONSKO JUNAK PRED TROJO STARA MERA GERMAN. ALEKSANDR- VERSKI REFORMATOR (256-336) NADLEŽNE STREŽAJ V UNIFORMI SAMICI CELOTNO, CELOVITO ZADNJE PREDIVO LANSKO LETO REPUBLICA AFRICA TKANINA JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA KARTAŠKI TESTAMENT ADAMIČ CVETOVJE ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pizzerija Osmica. Izpolnite geslo, ga napišite na kupon in ga najkasneje do 29. aprila 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, ali skeniran kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@ sentjurskenovice.si. Srečni nagrajenci marčeve številke so: Silva Arzenšek iz Šentjurja, Marija Pirjevec iz Šentjurja in Andrej Petelinšek iz Dobja. Nagrade, ki jih poklanja Avtocenter Mulej, boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! i APRIL Nagradna križanka * Nagradno geslo: 1 Ime in priimek: _ 1 Naslov:_______ E-pošta: ______ Kuhamo z VAMI Recept april Regrat s slanino Sestavine za 4 osebe: • 150 g svežih regratovih listov • žlica olivnega olja • 100 g prekajene slanine • ščepec soli • 0,5 dl vinskega kisa Priprava: 1. korak: Regrat očistimo, operemo in natrebimo. 2. korak: Prekajeno slanino narežemo na manjše koščke. Na kuhalnik pristavimo ponev in jo dobro segrejemo. Prilijemo malo olja in na njem na hitro prepražimo slanino. Ponev odstavimo. 3. korak: Regrat stresemo v večjo skledo, ga posolimo, prelijemo s pečeno slanino in okisamo. Solato dobro premešamo in postrežemo. Regrat, prelit s slastno slanino, bo odlična priloga k vsaki jedi. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2014. uredni5tvo@sentjurskenovice.si Novice/Oglas Prodajalna Peko Šentjur Drofenikova ul. 16, 3230 Šentjur tel: +386(0)59/976-232 facebook: Prodajalna Peko Šentjur Delovni čas: od 8h do 18h (od ponedeljka do petka) ter od 8h do 12h (sobota) Iskrice v očeh mladih igralcev Igrajmo se gledališče. Območna izpostava J5KD Šentjur, ki jo vodi Anita Koleša, že vrsto let prireja tudi tradicionalno revijo otroških gledališč » Piše: Jure Godler Na območno srečanje otroških gledališč osnovnih šol v občini Šentjur so se tokrat odzvale tri dramske skupine: Dramska skupina OŠ Dramlje, Gledališki krožek OŠ Planina pri Sevnici in skupina devetošolcev OŠ Planina pri Sevnici. Prvi so Žogico Nogico zaigrali Dameljčani v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici. Žogica Nogica, delo Jana Malika, je bila prvič uprizorjena kot lutkovna predstava že daljnega leta 1951. Režiserka Anica Čede, ki se počasi poslavlja od šolskega katedra, je igro posodobila, modernizirala in tudi skrajšala. Predstavo so zaigrali predšolskim otrokom in osnovnošolcem iz Gorice pri Slivni- ci. Ti so se v doživeto igro vživeli in na vso moč na koncu pihali in odpihnili Zmaja Tolovaja. Na koncu smo iz malih ustec slišali stavek: „A je že konec?" V Šentvidu pri Planini Za ogled drugih dveh predstav se je bilo treba peljati malo višje, v Šentvid pri Planini, kjer so se predstavili 'domači' planinski učenci. Gledališki krožek OŠ Planina pri Sevnici, ki ga vodi Urška Tisel, se je predstavil z igro Žiga, kisla kumarica, avtorice Jasne Markuš. Učenci in učenke so doživeto zaigrali prizor, ki je znan večini staršev. Deček Žiga cele dneve igra računalniške igrice in se ne briga Pričakujemo vas s prenovljeno kolekcijo moške in ženske obutve Peko ter z velikim medsezonskim popustom do -30%. Pestra izbira Grisport pohodne obutve s popusti do -20%. V naši ponudbi so tudi izdelki slovenskega proizvajalca usnjene galanterije Lerota (denarnice, drobižnice) ter slovenski izdelki za nego usnja znamke Kemiplast iz Domžal. Vsak kupec v naši prodajalni prejme tudi bon za brezplačno kavico. Pomembna novost: naše stranke lahko pridobite tudi del kupnine povrnjene s pomočjo POS sistema FlekCom (kartica, pametni telefon). Vljudno vabljeni med nas, za ostale dmžinske člane - mamo, očeta in malo sestrico. Ko mu oče zaradi nevihte izklopi računalnik, se namrgoden noče družiti z družino. Takrat prileti čarovnica, ki ga začara z urokom, da se bo sčasoma spremenil v kislo kumarico. Iz zagate mu pomaga čarobna pikapolonica, ki Žigu pomaga do lepih družinskih spominov in s tem se reši čarovnice in njenega uroka. Za njimi so na oder stopili deve-tošolci iste šole kot njihovi predhodniki. Igra je imela še poseben pomen, saj je besedilo napisala kar učenka devetega razreda Laura Kovač, da pa je bilo moč igro postaviti tudi na oder, ji je priskočila na pomoč še učiteljica Nina Gradič Planko. Zanimiva igra z nastopajočimi Sneguljčico, Zlatolasko, Rdečo kapico in Alico ter njihovo mačeho, ki jo je upodobila kar mlada režiserka. Igra, ki je vsebovala iz vseh teh štirih pravljic kakšen lik ali dogodek, je bila šaljiva in zabavna. Na koncu igre, ki je požela velik aplavz, smo za komentar poprosili tekstopisko Lauro Kovač: „Delati je bilo naporno, ampak sedaj, ko je konec, sem zadovoljna. Igro sem napiala že prej, vaditi pa smo začeli že januarja, “ pove. Iskrice Gledališko ustvarjanje naših osnovnošolcev je spremljal gledališki igralec Gorazd Žilavec. „Po ogledu teh treh predstav sem zelo zadovoljen. Veliko je dobrih domislic s strani režiserk, “ pove ocenjevalec. Pohvalil je besedilo Laure Kovač, ki je bila tudi soudeležena pri režiji, kar se pozna, saj je ob pisanju videla predstavo. „ Všeč mi je, da dobijo mladi igralci priložnost, da svojo potrebo po izražanju tudi mentorji omogočijo. Posledično je veliko tudi iskric v očeh teh igralcev - to je najlepše, kar gledalci lahko dobimo. Ravno to je vzrok, zakaj hodimo v gledališče," pove Žilavec. Poudaril je, da je na Šentjurskem obilo kreativnosti. Ocenjevalec počasi zaključuje oglede v regiji in priznava, da bo imel težko delo izbrati le eno gledališko igro, ki se bo uvrstila na državno prvenstvo. Po končanih predstavah pa je mentorjem dal še nekaj uporabnih nasvetov, kako predstave še izboljšati in bolj dodelati. Privezane je pred zlobnežema rešila mačeha. Smo vir informacij [zberemo, izberemo, dostavimo!], graditelj skupnosti [povezujemo!], so-ustvarjalec skupne prihodnosti [razumemo!]. Z vami so NOVICE že 22 let, ROGAŠKE NOVICE 21 let, CELJAN 12 let, BISTRIŠKE NOVICE 14 let, ŠENTJURSKE NOVICE 20 let, RADIO ROGLA pa 16 let. Za nas so lokalni ljudje in dogodki pomembni! Prepričani smo, da tudi za vas. Obrnite se na nas! Radio Rogla Slovenske Konjice - Novice d.o.o., Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@siol.net Prometni center: 041 400 440 Odgovorna urednica: Valerija Motaln Glasbeni urednik: Vojko Gačnikar RADIO ROGLA - NAJBOLJŠA GLASBA ZA ŠTAJERSKO novice Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novlce-radiorogla@siol.net Odgovorni urednik: Aleš Mrzdovnik BISTRIŠKE L*:, i novice Romihova 77, 2310 Slov. Bistrica Telefon 02843 0180 Telefaks 02 843 0181 Email: bistriske.novice(g)novice.si Odgovorna urednica: Bojana Petelinšek nov|ce Zdraviliški trg 1, 3250 Rogaška Slatina Telefon 03 581 60 00 Telefaks 03 81919 27 ŠENTJURSKE novice Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur Telefon 03 620 02 52 Telefaks 03 620 02 53 Email: tajnistvo(@rogaskenovice.si Email: urednistvo(g)sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Odgovorni urednik: Jože Strniša Jure Godler celjan Miklošičeva 5, 3000 Celje Telefon 03 42816 60 Telefaks 03 42816 65 Email: info(g)celjan.si Odgovorni urednik: Nejc Mihelak