472
rana, kjer je predaval, je bila natlačena profesorjev,            Že ko je bil  na  Dunaju,  je predlagal Bogišič
dijakov in odličnjakov iz mesta, ki so prišli poslušat Jugoslovanski Akademiji, da bi izdajala vire jugo-učenjaka o novi vedi. In predavanje je popolnoma slovanske pravne zgodovine; da bi se to veliko zadostilo njih pričakovanju, z ogromnim navdušenjem podjetje izvedlo kritično in znanstveno, je predlagal so vsi pritrjevali govorniku.                                           Bogišič dalje, da se predvsem sestavi bibliografični
popis celotne vsebine. Akademija je sprejela oba predloga in poverila to nalogo Bogišiču. Ta je nabral gradivo za navedeno knjigo že 1867. leta na Dunaju; ker je pa bil nato odtrgan od znanstvenega delovanja, ko je bil prestavljen v Vojaško Granico, je šele sedaj v Odesi pripravil gradivo za tisk. Programatizirani so bili štirje zvezki, in sicer:
1.   zakoni, izdani najvišom vlasti samostalnih političkih tvorova (zakoni narodov, koji dopriješe do nekog stepena medjunarodne individualnosti vsaj za neko vreme, str. 4.);
2.  opis radnje manjih zakonotvor-nih krugova, kao što su zakoni manjih pojedinih predjela, municipija, otoka, opčina, korporacija;
3.  zakoni, izdani vlastima i orga-nima obiju crkava;
4.   zakoni, namijenjeni pojedinim zemljama i predijelima od inorodnog zakonodavca.
Kot „Slovanski jug" označuje Bogišič dežele: Bolgarsko, Srbijo, Hum (pozneje Hercegovino), Žeto (pozneje Črno goro), Dubrovnik, Poljico, Hrvatsko.
„A  gdje   su   političke individualnosti u zemljama Slovenaca?" pitati če možda  čitalac (tako  piše dalje). „One bjehu isključene iz ovoga prvoga ot-sjeka, da i ne navodimo druge uzroke, več za to što držimo, da svi do sada poznati  zakoni,   koji  istekoše   iz najviše zakonodarne vlasti u Štajerskoj, Koruškoj, Kranj-skoj i Gorici, i po svojstvima i po porjeklu njihovu, pristaju  najbolje   u   označeni u  predgovoru  četvrti otsjek ovoga opisa."])                                  (Konec.)
') Str. 4. Žalibog,  do danes še ne izšli, ker je Bogišič izdal le I. del nameravanega podjetja.
S PRAŠKE RAZSTAVE: VHOD  K ODDELKU PRAŠKEGA MESTA
Ko je bival v Odesi, je dokončal Bogišič važen spis, ki je zanj zbiral gradivo že v dvorni knjižnici na Dunaju: „Pisani zakoni na slovenskom jugu. I. Zakoni, izdani najvišom zakonodavnom vlašču u samostalnim državam". (Izdala Jugoslavenska Akademija v Zagrebu 1. 1872.)