Naša kmetijska šola. Za astaaovitev obljabljeae aam kmetijske aole se vrae resae priprave. Da bo slažila avojema Bameni, treba je v prvi vrsti pogojev za ajea primerea, dober razvoj. Daaes aspevajo kaj dobro le taki kmetijski zavodi, ki razpolagajo z velikimi sredstvi. Recimo, da v aajagodaejaem alučaja atajerski deželai odbor tu ae bo vsaj bolj aeamestao varčljiv, aego je pri drngih takib deželaih zavodih, veadar bi to se ne bilo vse, kar je potrebao, da aove sole ne bo primerjati s hirajočim detetom, kojega tudi najboljši zdravaiki aa aoge spraviti ne morejo. Odločilae važaosti je kraj, kjer se ustanovi tak zavod. V tem ozira se pa ategae ^rešiti aajprej ia Bajbolj aa skodo splosaosti. Saj čajemo razae vesti iz razaih krajev, kje ima biti aaša kmetijska sola • sereda koačao vsaka vas aa Spodajcm Štajerskem bi jo rada imela. Te besede aaj veljajo aaaema razamaistva, ki jih aaj avažaje, ako ma je dobro delo za sploBaost glavaa stvar. Ne bodimo tesB08rčai, ker je veadar pomisliti, da šola ai Bameajeaa eai vasi ali eaema okraja, ampak ona ima služiti kmetijsko-gospodarskim težajam celega jažaega Štajerskega. Ta je več krajev, ki bi bili primerai kot aedež za kmetijsko gospodarski zavod, toda aola bode pa za zdaj le eaa, ia zato je treba odbrati od vaeh takih krajev istega, ki bode aajboljae slnžil kot podlaga bodočema razvoja aasega kmetijskega aolstva. Ne gre se torej aiti za Šoataaj, aiti za Sv. Jarij ob jaž. žel., aiti za Šmarje pri Jelsah itd., ali za prebivalce teh krajev v ožjem pomeaa besede, ampak ta 8e gre za povzdigo, razvoj ia procvit apodaještajerskega kmetijatva in aaaega goapodaratva v celoti. Kdo pa aaj v tem odloča? Iata pravica, ki jo bo imel a. pr. soataajaki, aeatjarski ali smaraki kmetovalec do bodoče kmetijske šole, gre pač tadi kmetovalcem vseh dragih krajev aa Spodajem Štajerskem brez izjeme, od Mare pa do Save ia Sotle. Smesao torej, da ae aahajajo veadar ljudje celo v krogih razamaištva, ki si prisvajajo aekake privilegije, predpravice, potiakajoč koristi splošaosti za koristi posamezaikov. Eo 80 se aaai gospodje poslaaci potegovali za kmetijsko šolg, zabtevali so jo za Spodaje Štajerako v aplo^tem, a ae za čisto gotov kraj posebej, ker Jn je sicer aploh ae bili dobili; aaravao. — | Daaes se se ae ve, kaksaa nplaga se aaj da aovi kmetijaki šoli. Ugibajo razao, a pravo bodo pogodili, če uvažajejo potrebe vaeb paaog kmetijatva aa Spodajem Štajerekem. To veadar ae bo specijalaa šola za to ali oao kmetijsko stroko; tadi se ae bodo mladeaiči pripravljali za aradaiske poklice aa razaih veleposestvih ia grajsčiaah, ampak podaje aaj se jim temeljao zaaaje, ki je potrebao za amao goapodarjeaje aa aasih kmetiakih posestvih, veadar vse aekako zaokrožeao ia v taki celoti, kakor odgovarja resaičaim potrebam aasega kmetijatva. Kdor zahteva, da se bododi aaa kmetovalec aaj ači ua lej aoli le živiaoreje, travaistva, mlekarstva, morebiti še Bekaj poljedelstva, čea dragi predmeti, kakor viaogradaištvo, kletarstvo, sadjarstvo itd. gojijo se na dragih deželaih zavodih tako temeljito, da je aepotrebao sprejemati jih v ačai aačrt sloveaske kmetijake sole, ta ae pozaa naaih težeaj ia oaobito ae ve, da bi takaea poak bil aecelotea, Bekaka raztrgaaa mreža, kar bi ae silao maščevalo aad aami prej ali slej. Razne paaoge kaaetijatva so v tesai medeebojai zvezi, oae se medsebojao podpirajo ia spopolaajejo, ia to aaravao razmerje aaj se gojeaeem praktičaih kmetijskih šol vcepi v meso ia kri ter se jim aaj aploh pokaže, kako aaj te razae paaoge hodi.jo druga poleg drage ia se amao spajajo, da se doseže čim večji gospodarski vspeb, torej aikakor ae kaže prikrojiti poaka eaostraaaki, ker so potrebe aasega kmetijskega gospodarstva maogostraaske, Naaa dežela je rodovitaa, v ajej ao zastopaae vae aajvažaejso paaoge kmetijstva, a od kmetovalca vspričo daaaaajih okolaoatij pač ai zahtevati, da absolvira kar celo vrsto kmetijskih šol, da si povsod aekaj pridobi, kar potrebaje za svoje razmere. Ako 8e to avaževalo Be bo, primerjamo lahko že zdaj bodočo kmetijako aolo mrtvema aovorojeBČka  Da se pa šoli more dati zdrava, zgoraj ozaačeaa podlaga, odločati bodo morali strokovBJaki ia še dragi orgaai popolaoma aepri8traaski, upoštevajoč potrebe rsega Spodajega Štajerskega. Vsaj ta proč z vsakovršao nprotekcijo"; osebai, krajerai iatereai aaj se ae avažajejo aa škodo spiošaim, deželaim iateresom naaega kmetijstva, zaraera gor ali dol; kdor ima besedo, ravaaj posteao ia po svojem prepričaaja v dobrem smislu za splosnost, aapram koji je odgovorea za tozadevai čia. Kakor že zgoraj aavedeao, aimajo ae aiti pičice ačaega načrta za aaso kmctijsko šolo. Dokler pa lega ai, čema bi hodila posebaa komisija ia si ogledavala razaa posestva, ki bi bila aporabaa za novi zavod ia bi se aajprimeraejse zemljiače aakapilo. Ali bi ae bilo to čisto aarobe? Najprej cataačao izdelaai ačai Bačrt, ki se vsestraaski prilagodi spodajeatajerskim kmetijsko go8{iodarskim razmeram ia potrebam, ta aačrt aaj vaak ad komisije dobro prouči ia se vaaj tudi v h- vlečku objavi, potem ae-le pride V8e drago. Drži kravo za roge, ae za rep. Nehote ae apomiajam aekega bogatega viaotržca, ki je bil velik ^mazač" (paačar), kakor se je pozaeje dogaalo. Zgradivši ai aovo veiiko klet 8 precejsajimi žrtvami ae aele 8pomai aeareče, da je pozabil v bližiai aajprej aajti dober studeaec, ki bi mu dajal potrebao maožiao vode za ajegove kletarake maaipalacije. Vea aearečea vzklikae, a prepozao: ^Kako veadar ae bojo moji zveati odjemalci mogli privaditi tako hitro aaravnemu viau! ?u Ravao tako važaa, kakor je važaa ustaaovitev bodoče aaae kmetijske sole za aaša goapodarska atremljeaja v obče, bo imeaovaaje ačaih strokovaih raoči za aolo. Kaadidatov 8e ae maajka, ia ker je med ajimi tudi par nrojeaih pretežejev", bode volitev meada prav lahka; ali pa bode ta volitev za sploanoat tudi arečaa?