gospodarske, obrtniške in národně. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 16. julija 1897. 41 & £$» df« áfe if Í»»«............................................................................................................ Politiški oddelek. Odkar Nemci so krivi! vlada zaključila drž. zbor, krožile so po listih vesti o pogajanjih, katerih namen bi bil, doseči spravo me] Čehi in Nemci, in vlada tudi ni prikrivala, da je zasedanje državnega zbora zategadelj zaključila, da ustvari v parlamentu novo situvacijo, katera bi bila izraz dosežene češko-nemške sprave. Vse vladino prizadevanje, pridobiti prizadete stranke za spravo lovili in so bila zaman vsi njeni poskusi so se izja in naposled je bila vlada kratko malo prisiljena, opustiti sploh vsa pogajanja. Vlada je najprej skušala pridobiti najzmernejši krili obeh nasprotujočih si strank, češke in nemške stranke, za spravno akcijo, namreč češke konservativne in nemške liberalne veleposestnike, češ, ti stranki se še najprej po- razumeta in pridobita za spravo svoje ostale ojake Lobkovica, povabiti vse stranke, naj so v parlamentu za-stopane ali ne, in je pripravljala vse potrebno gradivo ter izbirala češke in nemške strokovnjake v vseh upravnih zadevah, da bi kolikor možno temeljito řešila ves kompleks vprašanj, kar se jih nanaša na narodnostno nasprotstvo mej Čehi in Nemci, a ne samo na Češkem, nego tudi na Moravském. Ta namera je silno zanimala vse javno mnenje in pozorno so zlasti po vseh jezikovno mešanih krajih opa-zovali priprave za to konferenco. Vsakdo je slutil, da pri teh razpravah ne gre samo za pogoje spravi mej Čehi in Nemci, ampak da se pri teh konferencah določijo principi glede varstva narodnostnih manjšin, principi, kako dejansko izvršiti v drž. osnovnih zakonih pripoznano ravnopravnost, po katerih principih se bode moralo prej ali slej po vseh jezikovno mešanih deželah rešiti narodnostno vprašanje. Vlada To upanje se pa ni izpolnilo in sicer iz prav naravnih nosy 0beh narodov. nemudoma stopila v dogovor z intereso vanimi strankami. Čehi so se brez ugovora udali, povdar jaje samo, da ne sklenejo miru z Nemci, ako se ne do žene na podlagi popolne ravnopravnosti in jednako vred razlogov ne. Češki kakor nemški veleposestniki so spo Drugače pa so postopali Nemci znali, da nimajo dovolj upliva na druge češke in nemške stranke, da bi mogli spuščati se v razpravo o pogojih narodnemu primerju; i jedni i drugi so uviděli, da bi bila taka pogajanja zanja jako nevarna, ter so zategadelj odklonila vladina vabila, lotiti se dogovorov. Nemškoliberalni veleposestniki so se pač odzvali vladi nemu vabilu in se ^pripravljali za pogajanja, toda nem ških naprednjakov in nemških nacijonalcev, torej legiti movanih zastopnikov nemškega naroda na mogli pridobiti, in vsled tega so se pogajanja razbila Češkem, niso Vlada je morala imeti jako tehten razlog, da to Ta prvi ponesrečeni poskus ni vlade oplašil toliko, sama razglasila; navadno skrbno prikriva, če se pone da bi bila izgubila upanje na končno dosego spi snovala nov načrt, kako naj se pogajanja e. Završila sreči katera njenih akcij, dočim je sedaj povedala na ves glas kako in kaj. Ofizijozni „Fremdenblatt" je priobčil te bil dr. Rieger pri cesarju, zahvalit se za podeljeno dni naznanilo, o katerem se zatrjuje, da je bilo obeloda tem Ko mu baronstvo, sprožil je misel, naj bi se sklicala konfe- njeno z izrečnim privoljenjem presvetlega cesarja. renca vseh mel'odajnejših čeških in nemških politikov ter naznanilu javlja, da je bila začela pogajanja z raznimi strokovnjakov v političnih rečeh, ki bi se dogovorili o strankami, nekatere, da so se udale, a vodstvo nemških spravi vso silo delati na nje izvršenje. Vlada se je te misli hlastno oprijela in začela z strank, da je vsa pogajanja odločno odbilo, vsled česar Hotela vlada vsaj za bližnjo prihodnjost sploh opustila misel na te konference, katere so se imele vr- na spravo mej Čehi in Nemci, za kar zadeva vsa krivda žiti pod predsedstvom češkega deželnega maršala kneza jedino in izključno samo Nemce. Ta vladna izjava je obudila velikánsko in opravi-èeno pozornost v celi državi in tudi zunaj njenih mej, saj je dokaz, da je vlada sama spoznala nespravljivost Nemcev ter vsled nje izgubila vse upanje na spravo, vse upanje, da se doseže porazumljenje mej narodi. Trideset let in dlje že divja v naši državi boj za narodno ravnopravnost in proti gospodstvu Nemcev nad drugimi narodi, trideset let in dlje so veljali Nemci za jedini državo ohranjujoči živelj v naši monarhiji, za jedini narod, kateri podreja državnim interesom svoje narodne in strankarske interese, a zdaj, v kritičnem trenotku, so dokazali, da to niso, da so prešinjeni skrajnega egoizma in da jim za najvitalnejše interese države ni nič več, kakor za lanski sneg. Za avstrijske Slovane je to posebno zadoščenje, da je končno tudi vlada spoznala nemški napuh, nemško gospod8tvaželjno8t in nemško nespravljivost, zlasti pa še, da je to spoznal tišti grof Badeni, kateri se je z vsemi silami trudil, pridobiti Nemce na svojo stran. Krivda Nemcev, da se sprava ne doseže, je po naši sodbi najvažnejša točka vladne izjave. Nemci jedini so krivi, da ne nastane mir v državi ! Tega doslej še nismo čuli iz vladnih ust in zdi se nam, da je to dobro zna-menje za našo prihodnjost. Kaj stori zdaj grof Badeni? To vprašanje se usi-ljuje vsakomu, a določnega odgovora ne ve nihče. Naravno bi bilo, da izvaja vlada konsekvence iz svojega spoznanja. Ako so Nemci tako nespravljivi, da se niti pogajati nečejo, ako je grof Badeni vsled tega moral popolnoma opustiti vse svoje náčrte na spravo, potem bi bilo jedino primerno, da se oklene slovanské večine. Ne-katerniki menijo, da se to zgodi, da je to neizogibno, češ, da Badeniju druga pot niti odprta ni, ali nas ne navdaja tako upanje. Nemci imajo toliko mogočnih za-ščitnikov, da ni verjeti, da bi se Badeni oklenil Slo-vanov odkritosrčno. Kaj se zgodi — o tem je vsako ugibanje izključeno, toliko bolj, ker se Avstrija ne imenuje zastonj dežela „der Unwahrscheinlichkeiten". Politični pregled. — Nemškonacijonalne demonstracije. Strankar- skega shoda nacijonalcev v Celovcu, ki se je vršil v nedeljo, se je udeležilo 650 odposlancev, mej njimi jako mnogo drž. in dež. poslancev iz planinskih dežel. Shod je sprejel resolucijo, s katero zahteva, naj se nadaljuje boj proti jezikovnim na-redbam. Za isti dan sklicani shod v Hebu na češkem je bila vlada prepovedala. Vzlic temu se je zbralo na tisoče ljudij, /ki so uprizarjali velike demonstracije, tako da jih je moralo vojaštvo razgnati. Demonstrantje so na to prekoračili avstrijsko mejo in priredili na Bavarskem shod, na katerem so razni govorniki oštro napadali Avstrijo in cesarja. Nemški veleposestniki in jezikovne naredbe, — Čudne stvari so prišle v javnost, stvari katere so za nemško-liberalne veleposestnike malo častne. Čim so Nemci radi jezikovnih nareib začeli opozicijo, iz katere se je naposled razvila obstrukcija. imeli so ves čas nemškoliberalne veleposestnike na svoji strani in končno so jim ti priskočili še s posebno izjavo na pomoč, katero je v drž. zboru podal dr. Bárn- reiter, in s katero so veleposestniki odločno obsojali jezikovne naredbe Kdo bi bil mislil, da so veleposestniki pri tem pçsto-pali skrajno nepošteno. Zdaj je přišlo v javnost, da je grof Badeni, Še predno je izdal jezikovni naredbi, poklical k sebi dr. Bàrnreiterja in več drugih veleposestnikov iz poslanske in iz gospodske zbornice, jim předložil jezikovne naredbe in jih vprašal, če jim imajo kaj ugovarjati, Vsi vprašani veleposestniki so izjavili, da nimajo jezikovnim naredbam nič ugovarjati, da se jim zde dobre in pravične, potem pa, ko je vlada naredbe izdala in so Nemci začeli boj proti njim. so veleposestniki přesedlali in nastopili proti jezikovnim naredbam. Badeni je dolgo Časa molčal, zdaj pa je, uviděvši, da z Nemci ni izhajati, razkril tudi to in nemškoliberalne veleposestnike ožigosal kot nelojalno stranko. Tudi to nekako kaže, da. grof Badeni ne misli več na podporo veleposestnikov in da jih več ne skuša izvabiti na svojo stran Obstrukcija nemško-čeških občin. Razne nemške občine na Češkem so sklenile, da ne opravljajo več opravil prenešenega delokroga, a le tistih opravil ne, katerih jim ne nalaga noben državni ali deželni zakon Teh občin je že nad 50. a bržčas se njih število še pomnoži. Občanom je to na znatno škodo in vladi seveda tudi sitno, vendar ne tako, kakor bi kdo utegnil misliti, kajti važnejša opravila bodo vse te občine še nadalje opravljala Dež odbor češki je izrecno odobril, da je vlada začela sistirati te sklepe in iz tega se da posnetiv da je vlada tako nadaljevala in občine prisilila, izvrševati naložena jim opravila prenešenega delokroga. Ministerská kriza ? — Po raznih listih se čitajo zdaj in zdaj poročila. da namerava ministerstvo odstopiti, češ, da je spoznalo, da ne more narediti konca vsled jezikovnih na-redb in nemške obstrukcije nastalim homatijam. Nekateri iisti pravijo, da pride na krmilo uradniško ministerstvo. Predsednik bi bil baje tirolski namestnik grof Merveldt, finančni minister pa dr. Steinbach, dočim naznanjajo drugi listi, da sestav i novo vlado naučni minister baron Grautsch Nam se zdi, da so to zgolj kombinacije. Prav vladna izjava, o kateri govorimo na prvem mestu, je po naših mislih dokaz, da se čuti grof Badeni jako trdnega in da kar nič ne misli odstopiti. Taka izjava se ne izda kar tako na kratko, kakor bi utegnil kdo misliti. Sklep, da se opuste vsa pogajanja za spravo, se je na-znanil z oštro pripomnijo, da so tega krivi Nemci. Ko bi mislil grof Badeni na odstop, bi mu cesar ne bil dovolil izdati te izjave, prav zategadelj pa so po naši sodbi vse vesti o ministerski krizi brez podlage. Poštena beseda. — Drž. poslanec princ Friderik Schwarzenberg je dne 4 t. m. govoril na volilnem shodu v Budejevicah in lazložil svoje nazore o češko-nemški spravi. Rekel je, da sprava mej Čehi in Nemci ne zadostuje, da je treba sprave tudi med drugimi narodi, posebno pa da se ne smejo pozabiti Čehi in Slovenci. To je moška in poštena beseda. Princ Schwarzenberg si je s to izjavo pridobil mn^go simpatij mej Slovenci, saj je prvi češki poslanec, ki je zapustil seperatistiČno češko stališče in se postavil 'na jedino pravo, vseslovansko Rusija. — Ruski poslanik Nelidov, ki je bil doslej več-let v Caiigradu. je odšel v Rim za poslanika. Nelidov je imel velik vpliv v Carigradu. To premestitev tolmačijo različno Posebno ker se je ista izvršila sredi mirovnih pogajanj mej Turško in Grško, pišejo o nji mnogo. Eni hočejo vedeti, da na jesen obišce car italijanskega kralja in da je za to poslal prej Nelidova tja. Turčija in Grška. — Znano je, da se je turški sultan obrnil na ruskega carja za podporo v prepornem grško-tur-škem vprašanji. Dobil je popolnoma nepovoljen odgovor. Sedaj se je sultan obrnil tudi na našega cesarja, da naj bi posre-doval v 8ultanovem smislu pri sklepanju miru. Naš cesar je odgovoril : „Odkritosrčno in lojalno prijateljstvo, katero gojim do Vašega Veličanstva, in na katero se s polnim pravom v sedanjih razmerah skličujete, nalaga mi dolžnost, da Vam v prosi trgovska in obrtniška zbornica v Pragi, da bi lastnem in v interesu Vaše države svetujem nagel sklep miru se izdalo napotilo glede obrtnopravnega postopanja z z Grrško, in sicer na podlagi pogojev, kateie so formulovali onimi osebami, ki hodijo po deželi okoli in od žen- poslaniki v Carigradu Mej črta katero je predlagala ko- skega prebivalstva kupujejo človeške lase ali je za- misija vojaških atašejev, se sklada s principom strategične mejne menjavajo s kroj nim blagom. poprave, kaKoršno ste Veličanstvo takoj spoietka sami dolo Sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje £ili, ta črta pa tvori z drugimi mirovnimi pogoji maksimum stvari se (c. kr. namestništvu v Pragi v rešitev tega vseh privoljenj, katera smatra koncert velevlasti za opravičena. vprašanja naznanja naslednje: Ta koncert, ki je v svojih sklepih trden in složen, se poteza pred vsem za to, da doseže položaj Za obrtnopravno postopanje z osebami, ki se bo Evropi soliden pečajo s to kupčijsko stroko, je pred vsem odločilna porok miru. Prosim torej Vaše Veličanstvo, da resno pretehtate okolnost, če nabiralec potujoč od kraja do kraja ali moje nasvete, ter porabim priliko, da Vam izrazim svoje spo- pa v stalnem obrtovališču zopet prodaja kupljene ali štovanje in odkritosrčno prijateljstvo". Ta cesarjev odgovor je zamenjane lase. vzbudil največjo senzacijo. Splošno se smatra kot sijajen dokaz prvem slučaju je dotičnika smatrati za kroš- popolnega soglasja Avstrije in Rusije glede orijentnega vpra- njarja, v drugem pa kot posestnika stalnega svo- šanj Vkljub temu pa, da sultan vidi, da je čisto osamljen, bodnega obrta. in da ga neće noben vladar podpirati, vendar se neče udati Največkrat se pa v praksi dogaja, da nabiralec Pri tem, da se mirovna pogajanja tako zavlačujejo, trpi mnogo človeških las, ne da bi bil v službi gotovega trgovca Orška. Šteti mora vsak dan velike denarje za vzdrževanje ali drugega obrtnega podjetnika, ki se peča s prodajo vojske, blagajnice so pa prazne. Velevlasti so svetovale Grški, človeških las, potujoč od kraja do kraja ali sam zase da naj reservo razoroži in le stalno vojsko pridrži. Če se Tur- nabira lase ali pa po naročilu več takih obrtnikov. ne bo udala, bodo velevlasti ukrenile, kaj storiti. Turčija tem slučaju bo tako postopati, kakor je odredil spo-vedno koncentruje vojaštvo. Mislil bi pač člověk, da bodo razumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari velevlasti čim Jažje napravile mir, ker so jedine, a dasi trpe izdani tukajšni ukaz z dne 23. decembra 1881, st. 2049 pogajanja že sila dolgo, ni nobenega uspeha. Toliko obzirov in sicer z določilom sub lit pač ne zasluži Turčija. Če konečno tega ukaza glede ne prejme mirovnih nabiranja cunj, strac, kosti, kravje in konjske žime pogojev bilo pac umestno, da ji velevlasti dobro dado ob itd. Čutiti njeno upornost Po tem takem na zadnje omenjenega načina iz- vrševanja nabiranja človeških las po členu lit Kuba. Položaj na Kubi ni nič kaj ugoden za Sp ance. razglasilnega patenta obrtnega reda ni smatrati za Po nekaterih krajih se ustaši na novo organizajejo, zopet po obrt, ampak je odvisno narediti od licence, katero so drugih pa ustaši zmagujejo. Španske vojake tarejo bolezni. Do politična okrajna oblastva oziroma magistrati mest z 14.000 vojakov je bolnih po bolnicah Tekom dveh let so lastnimi statutí upravičeni izdajati". Ta ukaz po- umorili boji, mrzlica in druge bolezni že do 17.000 vojakov. slala je c. kr. deželna vlada tudi vsem c. kr. poli-Kakih 12.000 bojevnikov je bilo ranjenih. Nič kaj prikupna tičnim oblastvom na Kranjskem. statistika to za Spanijo. Dasi imajo sedaj ustaši le 35.000 mož na zpolago in Sp 9.) kr. deželna vlada je poslala na zbornico celih 110.000, vendar so ustaši na naslednji dopis : Ko se je z ukazom z dne 18. ju- boljem, ker poznajo deželo, so utrjeni in nimajo bolezni ter lija 1895, št. 39.628, tukajšnje obvestilo z dne 30. ju imajo ljudstvo na svoji strani. Vsa znamenja zopet kažej da lija 1895, št. 9838, izdalo navodilo o upravljanji obrt- Spanija ne bo še kmalu ali sploh nikoli premagala upornih nega katastra in o obrtnem številjenju po trgovskih Kubancev. Vse domaće prebivalstvo sovraži tako Špance, da in obrtniških zbornicah, se je sprožilo vprašanje, kako se celo ranjenci in bolniki udeležuj boj HHHnVHHHHnH «= «5 Obrtnija. rvO u naj se obrtnopravno ravna s priglašenim razširjenjem obrtne pravice kake stranke, če naj se smatra taka prememba za odglasitev prejšnjega in objedná prigla-sitev novega obrta, ali pa naj se le priglašena prememba obrta pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvj dopustilni dekret ? T rgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Vsled ukaza z dne 27. aprila t. 1. št. 22911 namerava visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo v namen ednotnega postopanja od strani obrtnih oblastev o tej 17.) Na prošnjo zbornice je kranjska hranilnica zadevi izdati napotilo in c kr. deželni vladi se je naročilo, da naj izve tamošnje mnenje in naj o pred da je na svojem občnem zboru naznanila, 30. marca nim strokovnim šolam v Ljubljani: Za c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo: dne kot donesek dovolila naslednje podpore c. kr. obrt- metu poroča. Čestita zbornica se torej službenouljudno prosi, da naj se čim preje izreče o principijelni uredbi tega vprašanja. Pri tem bo posebno paziti na slučaje, tekočim izdatkom za učila................200 gld. kjer se suče razširjenje obrta v pojmovnem obsegu prvotno z nekako omejitvijo priglašenega obrta kakor b) za preskrbitev potrebnih prostorov 600 „ na pr. razširjenje trgovskega obrta na določene pr- Za c. kr. strokovno šolo za šivanje čipek in votno nepriglašene predmete, razširjenje gostilničar- in umetno vezenje: Kot donesek k izdatkom za učila 50 gld. Za preskrbitev šolskih prostorov 200 „ tem je zbornica . obvestila kranjski deželni šanju obrtnega obsega. skega in krčmarskega obrta na posamezne prvotno nepriglašene pravice po § 16 obrt. r., in slednjič na nasprotne slučaje, v katerih obstoji prememba v zmanj- odbor in mestni magistrat v Ljubljani in je za do voljene podpore izrekla kranjski hranilnici zahvalo. Na vprašanje: „Kako naj se s priglašenim raz 8.) širjenjem obrtne pravice kake stranke obrtno-pravno kr. deželna vlada doposlala je zbornici ravna, če naj se smatra taka prememba za priglasitev sledeči ukaz z dne 12. februvarija 1897, štev. 4350: novega obrta ali pa naj se priglašena prememba obrta n priloženim poročilom z dne 18. januvarija le pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopu- št. 754, ki se ima svoječasno zopet predložiti, stilni dekret?" odgovarja zbornica, da razsirjenja 8 obrtne pravice v vseh onih slučajih, v katerih se je dokazala kaka skupnost novih pravic z obstoječimi in ni potrebno đoprinesti posebnega sposobnostnega dokazila za nastop in vršbo v smislu obrtne novele z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, ni smatrati za priglasitev novega obrta. Razširjenje pravic je le vpisati v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopu- stilni dekret. » Če se pa kedo noče posluževati nekaterih pravic in pri obrtni oblasti zglasi, da od določenega časa naprej ne bo več prodajal nekaterih predmetov oziroma se ne bo posluževal nekaterih pravic prvega dopustilnega dekreta, je to vselej, če se izkaže, da je podatkom verjeti in se je odglasitev enega delà obrtnih pravic na odobrilno znanje vzela, vpisati v prvotni obrtni list, oziroma v prvi dopustilni dekret. V obeh slučajih bi bilo pa napraviti nove števne liste I., ki bi se vložili na mesto prejšnjih, pri čemur bi pa obrtna oblast morala zbornici naznaniti, da se je ta števni list izgotovil le vsled priglasitve novih predmetov ali odglasitve nekaterih predmetov, katere bi bilo imenovati. Da bi se mogel popraviti tudi prido-bitninski kataster, bi bilo potrebno, da bi se ob na-znanilu novoodmerjenega pridobitnega davka pod ravnoistim davčno-uradnim asignacijskim številom tudi navelo, če se je davek zvišal ali znižal. V pojasnilo svojega odgovora je zbornica naslednje navela: 1.) Trgovec ima obrtni list, ki se glasi na trgovino s specerijo. Če hoče prodajati tudi kolonijalno, barveno in materijalno blago, bi tega ne bilo smatrati za posebno priglasitev. 2.) Obrtnik, ki ima pravico za trgovino s spece- rijskim in kolonijalnim blagom in želi še izmej predmetov trgovine materijalnim blagom „barveno blago", ali „sol" ali „kis" prodajati, tedaj bi bilo to le v starem obrtnem listu pripomniti. 3.) Če ima kdo pravico specerijsko in kolonijalno blago v prodaji in želi še trgovino z železom imeti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev. 4.) Nekdo ima obrtni list, glaseč se na trgovino s konji, želi pa tudi z govejo živino kupčevati; tega bi ne bilo smatrati za novo priglasitev. 5.) Isto bi naj veljalo, če ima kdo obrtni list glaseč se na „trgovino s prašiči" in bi hotel s teleti kupčevati. 6.) Ravno tako bi bilo postopati, če ima kdo obrtni list za trgovino z žitom in bi hotel še z moko tržiti. 7.) V istem smislu bi bilo ravnati z lesnim trgovcem, če bi hotel še oglje, premog ali šoto prodajati. 8.) Ednako bi bilo postopati, če bi trgovec s kislim zeljem hotel tudi z zelenjavo tržiti. 9.) Če ima kdo obrtni list, glaseč se na trgovino s knjigami, umetninami in muzikalijami, in bi hotel vršiti tudi trgovino s starimi knjigami, umetninami in muzikalijami (antikvariatna trgovina), bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev. 10.) Če ima kdo pravico s knjigami tržiti in bi želei uvesti še trgovino s papirjem, papirnim blagom, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, bi bilo to vpisati v obstoj eči dopustilni dekret. 11.) Če ima kdo obrtni list za trgovino z usnjem in bi hotel še s čevlji tržiti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev. 12.) Nekdo trži s specerijskim in železnim blagom in želi uvesti še norimbersko blago ali drobnarijo in galanterijsko blago, tedaj bi bilo to smatrati za novo priglasitev. 13) Nekdo prodaja kruh in želi še moko ali sadje ali oboje skupaj prodajati, tega bi ne bilo smatrati za novo priglasitev. 14.) Nekdo kupčuje s krompirjem in fižolom in hoče še kislo zelje in kislo repo prodajati; to bi se naj pripisalo v stari obrtni list. 15.) Steklar ali trgovec s steklom in porcelanom bi rad tudi tržil s kuhinjskim posodjem iz litega železa, iz železne pločevine, iz stisnjenega železa ali z počinjenim kuhinjskim posodjem. Ker se skupnost teh predmetov s steklom in porcelanom pač ne bi mogla dokazati, bi bilo to trgovino smatrati za nova priglasitev. 16.) Isto bi imelo veljati, če bi trgovec s porcelanom in steklom hotel tudi s podobami tržiti. 17.) Če bi hotel knjigotržec imeti tudi izposoje-valno knjižnico, bi s tem ne bilo ravnati kot z novo priglasitvijo. 18.) Če ima kdo pravico točiti vino in pivo? in bi rad še eno ali več pravic, ki spadajo v gosti Ini-čarski in krčmarski obrt, tedaj ni tega smatrati za novo priglasitev. 19.) Če bi pek hotel biti tudi slasčičar, bi se moral za poslednje izgotoviti nov obrtni list. 20.) če bi hotel zlatar tudi obrt srebranja in ju-velirja opravljati, bi ne bilo tega smatrati za novo proglasitev, ker se ti trije obrti vedno skupaj uče. 21.) Če bi hotel knjigotržec biti tuđi tiskar, bi bilo poslednje in ravno tako obratno smrati za novo priglasitev 22.) Če bi voščeninar hotel vršiti tudi medarski obrt, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev, ker se ta dva obrta navadno skupaj izvršujeta. 23.) Če hoče krznar pričeti trgovino s klobuki, ima to zglasiti kot nov obrt. 24.) Če bi pletilec stolov hotel izvrševati tudi mizarski obrt, bi se moralo to smatrati za nov obrt in bi se moral izgotoviti poseben obrtni list. 25.) Če bi mizar hotel biti tudi strugar, bi moral novi obrt zglasiti in dobil bi nov obrtni list. 26.) Isto bi se moralo zgoditi, če bi pohištveni mizar hotel nastopiti in izvrševati tapetniški obrt. 27.) Če bi pa pohištveni mizar hotel vršiti tudi stavbeno mizarstvo, tedaj bi bilo to le na obstoječem obrtnem listu pripomniti. 28.) Če bi sedlar hotel izvrševati tudi tapetniški obrt, bi se mu moral za poslednje izgotoviti nov obrtni list. Zbornica misli, da je s temi izvajanji kolikor mogoče jasno razrožila stališče, ki ga zavzame v od-govarjanji napominanega vprašanja. Ce se bo v tem smislu postopalo, se bode zbornici tudi olajšalo opravljanje obrtnega katastra. Zbornica je c. kr. deželno vlado še na naslednje opozorila : V deželnem stolnem mestu ljubljanskom se do zadnjih let ni poznalo mešane trgovine, temveč le razredno trgovino. Nekaj let sem pa se obrtna oblast z ozirom na §. 38 obrtne novele z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, poslužuje tega izraza, četudi se je doslej pod „trgovino z mešanim blagom" čisto neka} druzega razumelo, kakor zdaj. Zbornica hoče to z naslednjimi slučaji dokazati : 1.) Neki obrtnik je imel obrtni list za rokovi-čarstvo. Ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denar- nice, zobne ščetke, kravate, naramnice, moderce, toa^ 219 letne predmete, ovratnike, manšete, je zglasil trgovino z mešanim blagom in je dobil tudi takšen obrtni list. 2.) Neki trgovec je imel obrtni list za trgovino s pozamentirskim in modnim blagom in ker je začel tudi klobuke prodajati, zglasil je trgovino z mešanim blagom. Sedaj ima obrtni list, glaseč se na trgovino z mešanim blagom, dočim se trgovsko sodno protokolovaná firma še vedno glasi na trgovino s pozamentirskim in modnim blagom. 3.) Neki trgovec je imel obrtni list za trgovino z galanterijskim, norimberškim in drobnim blagom toplimi besedami spominjal umrlega podpredsednika grajščaka J. F. Seuniga, ki je dolgo vrsto let družbe, deloval marljivo in uspešno v korist kmetijske družbe. Gospod predsednik spominjal se je tudi presvitlega cesarja kot mogočnega pospeševatelja kmetijstva, kateremu so navzoči navdušeno trikrat zaklicali „ Slava !u Po običajnih ogovorih zastopnikov raznih oblastij poročal je družbin ravnatelj Pire obširno in inštruktivno o delovanju glavnega odbora v pretečenem letu. L. 1896. ter deželne izdelke. Ker je poleg s temi, tržil še z je družbi pristopilo 443 novih pravih udov, tako da nekaterimi drugimi predmeti, je dobil obrtni list za imela koncem leta 17 častnih dopisujočih in 3543 pravih udov. Vseh podružnic je sedaj 84. pred dese trgovino z mešanim blagom, dočim se trgovsko sodno protokolovaná firma glasi na predmete, označene v starem obrtnem listu. 4.) Neki trgovec je trgovsko-sodno protokolován za trgovino s specerijskim blagom, železom in moko, njegov obrtni list se pa glasi na trgovino z mešanim lani do znatne svote 139.177 gld. Večina sklepov lan timi leti imela je družba komaj 826 članov, ob času letošnjega občnega zbora pa blizu 3800. Tudi denarni promet, ki je znašal 1887. leta 14.436 gld., dospel je blagom, četudi trži le s predmeti, označenimi v firmi, skega občnega zbora se je rešila ugodno v zmislu pri- Pravo štetje v smislu navodila o opravljanji poročevalcev. Razven rednega občnega zbora je imela obrtnih katastrov (ukaz ministerstev za trgovino, za notranje stvari in za finance z dne 18. julija 1835, št. 39628) je torej nemogoče. Trgovci z mešanim blagom so bili prej samo na deželi in ne v deželnem družba dne 15. oktobra lani izreden občni zbor v Novem mestu, in sicer v ta namen j da se natančno presodile razmere kranjskega vinstva. Posledica tega izrednega stolnem mestu in ti so tržili z naslednjimi predmeti: zbora je bil tudi sklep, naj se ustanovi, bodisi v Ljub- Kolonijalno in specerijsko blago, južno sadje, olje in ijani, bodisi v Novem mestu, vinarski odsek kot poseben Mi « A I * à • A • * <« « « A «I A « « • « â • A» maščoba, ribe in ribji izdelki, deželni in mlinski izdelki, sadje in semena, kemiške pomočne tvarine in rudniški pridelki, smola in kemiški izdelki, barveni les, prstene in kemiške barve, sveče, milo, perilni pre- odsek kmetijske družbe. Družbina podkovska šola je bila tudi lani dobro obiskana in so vsi učenci z dobrim uspehom napravili tudi izpit iz ogledovanja mesa in parati, pijača in opojne tekočine, konsumni predmeti vine. Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, se in delikatese, netilno blago, fabrikati in obrtni izdelki ; železo in kovina ter blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla, kamna, gline, porcelana, kavčuke, gumija, voska, slame in ličja, sedlářsko, vrvarsko, ščetarsko, kle-parsko, iglarsko, drobno norimbersko igralno in berl> tesgadensko blago, volna, platnena in bomba žasto in sřlo skušnji 17 ; večina njih je bila s Kranjskega, ne- druž-bila kateri s Štajerskega, Koroškega in Primorskega. bine drevesnice na Pcljanah v Ljubljani, katera ustanovljena leta 1885. ter pozneje večkrat povečana po najetih prostorih, se je lanskega leta oddalo kakih pozamentirsko blago, svila, svileno, belo in pleteno 15.OOO visokodebelnih drevesec. blago, trakovi, modri in platnarski izdelki, lišp. Četudi trgovec z mešanim blagom na deželi nima vseh teh predmetov, ima vendar vse one, katere more po kra strogo gleda na to, da se pomnožujejo Glede sadnih v*st se / t^ke vrste 1 kakoršne se po izkušnji morejo priporočati za našo de jevnih razmerah razpečati, t j.: špecerijsko in koloni- želo. Zadnji čas se .tudi bolj skrbi za vzgojo češpelj 1 ki jalno blago, južno sadje, olje, deželne in mlinske iz so po nekaterih krajih zelo važne. Gospodarski uspehi delke, semena, sveče, milo, pijače, in opojne pijače, netilno blago, železokovine in blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla porcelana, sedlářsko, vrvarsko, ščetarsko, skleparsko, iglarsko, drobno, norimberško blago, trakove, kroj no in manufakturno blago. (Dalje sledi.) - na uzornem dvorcu na Viču so bili jako ugodni ; redilo se to 15 glav živine na posestvu, obsežnem Ie 22 oralov » e bilo mogoče z jako intenzivnim gospodarstvom čegar glavni namen je bilo pridelovanje krme. Ribje va lišče in vzgajališče na Studencu se je razširilo s tem » da se je zgradila čuvarnica. Zavod uspeval izborno pod Sk íMtófcžfeít^ ífeřtuÝ- rfciti it: ifoib A/fcrfe ífc áfc its ífc A ř vodstvom prof. Franketa ter je vseskozi zadoščal gospo « Kmetijstvo. IB darskim zahtevam. Družbinega uradnega glasila n Kme a % 'WW WWW WWWWWWWWWWWWWWW W WWWW WWWWWWWWWW WWW tovalec" tiskalo se je blizu 5000 izvodov. Poleg izvršitve sklepov lanskega občnega zbora in vodstva družbinih za Občni zbor C. kr. kmetijske družbe kranjske, vodov in podjeti] je glavni odbor, oziroma predsedništvo Dne 8. julija kranjska v dvorani . imela stalega c. kr. kmetijska družba strelišča v Ljubljani svoj občni zbor, katerega so se udeležile skoraj vse podružnice po svojih zastopnikih. Deželno vlado zastopal je deželne vlade tajnik dr. pl. Cron, deželni odbor deželni glavar Dete la, mestni magistrat pa magistratni svetnik Vonči otvoril Predsednik družbe, cesarski svetnik Murnik, zborovanje s primernim nagovorom ter se s in tajništvo, oskrboval vsa tekoča opravila družbina ter pospeševal po močeh domače kmetijstvo. Kmetijsko rast- 0 ■ linstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da udom naročal dobrega semenja; oddal je 11.100% originalnega ruskega lanenega semena, 7842 % deteljnega semena in 29 904 kg raznih drugih semen. Posebno dobri so bili to leto družbini uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil ; porabilo se jih lani 30 vagonov, in sicer so 280 jih naročali skoraj izključno kmetski posestniki. letu je družba pričela tudi s posredovanjem tem nakupa Ker predsednik bil s tem dnevni red končan, zahvalil se je družbe, cesarski svetnik Murnik, navzočim umetnih gnojil za vinograde, in se mora uspeh imenovati za mnogobrojno udeležbo ter je potem ob 1. uri popo- ugoden. Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je po- ludne zaključil zborovanje z željo, naj bi današnji sklepi sredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice, kolikor mogoče pospešili procvit našega kmetijstva. katere je naročila 60.000% ter jo oddala po znižani ceni. Po znižani ceni je družba oddajala tudi trtne škro- pilnice i nekaj pa jih je tudi podarila. Sadjarstvo družba krepko podpírala, isto tako tudi govedorejo s Kmetijske raznoterosti. tem Mlinarski kongres na Dunaji, se vršil dne i da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter je 4. t. m., je soglasno sprejel nasledujo resolucijo: Mlinarski prirejala premovanja. Z državno podporo je družba na- shod pozivlje vlado, naj ne sklene z Ogersko carinske in trgovinske zveze, marveč naj mesto nje dožene mejcarinsko pogodbo, ki omogoČuje obema državama samostojno nadzorovati gospodarske koristi in zabranjuje, da bi bila Avstrija pod plaščem skupne carine še nadalje oškodovana v svojih koristih nakupila 10 bikov simodolske pasme ter jih postavila v vsled agresivnega postopanja Ogerske. — Dobro in koristno kupila in lani oddala živinorejcem za polovico kupne cene 11 čistokrvnih bikov-plemenjakov muricodolske, belanske in 9 simodolske pasme. Za tekoče leto je družba družbin uzorni dvorec na Viču. Nadalje družba od že bilo, da se to izvrši, žal, da ni nič upanja josti dajala po znižani ceni ovne bergamaške pasme in pra-šičke velike, bele angleške pasme. Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. Nakupilo se je podružnicam v skupno koliko izmlesti, da ne pritisne kaka bolezen. Molža brejih krav. V sedmem in osmem mesecu bre-treba z molžo prenehati, ako mleko ne neha samo, kajti krava potřebuje sokove za mladica. Časih se zgodi, da se vime kratko pred porodom tako napne, da treba ne- porabo več škropilnic zoper peronosporo, žitnih čistil nikov, travniških bran itd. Tudi kmetijski pouk se Proti mrčesu, zlasti stenicam, priporoča se kot sredstvo galun. Žuželke izginejo takoj in se več ne povrnejo, ako pomažemo stene, postelje itd., kjer so se naselile, z vrelo raz-topino galuna. Ako se stene in strop belijo in se apnu poprej doda nekoliko galuna, potem tudi muhe ne ostanejo v vsem faktorjem, ki so družbo v njenem delovanju podpirali. isti sobi. Uporaba galuna v teh slučajih zdravju prav nič ne škoduje. podpiral, kolikor le mogoče. Občni zbor vzel je tajnikovo poročilo z dobro-klici v znanje ter izrekel toplo zahvalo računskem sklepu in bilanci poročal je odbornik J. Lenarčič. Aktivno družbino imenje znašalo je koncem lanskega leta 40.404 gld. in se je v primeri s prejšnjim letom povečalo za 1480 gld. Proračun za prihodnje leto izkazuje 14.400 gld. dohodkov in je upati, da bode mogoče pokriti vse stroške s proračunjenimi dohodki. Za pod-predsednika je bil izvoljen posl. Fr. Po vše, v odbor pa škoiijski tajnik Šiška in dr. F. Romih. *3 = Poučni in zabavni del. 1» •i M slovenskem posojilništvu. Posojilnice po Slovenskem se čudovito hitro razvi- jajo Ni še temu leta ? ko smo imeli še kacih 60 predlogih odborovih poročal je ravnatelj Pire. posojilnic ? zdaj jih imamo že 129 1 in sicer na Kranj- Naš rojak, deželni veterinarski nadzornik na Hrvatskem, skem 61, na Stajerskem dr. Krištof, bil je imenovan častnim članom kmetijske 31 i na Koroškem 19 j na Pri- morskem 18. Res, da so nekatere le mali denarni zavodi da » družbe kranjske v priznanje njegovih zaslug za povzdigo nekatere celo take vrste in v tako majhnih krajih, naše živinoreje. Po njegovi intervenciji nakupila je hr- se bodo težko kdaj lepo razvile; nasprotno so pa drugi vatska vlada na Kranjskem za 40.000 gld. plemenske čvrsti denarni inštituti, kateri ali že zdaj imponujejo, ali živine in jo bode tudi v prihodnje pri nas nakupovala. Se bodo v kratkem času razvili, da bode veselje. Nadalje odobril je občni zbor premembo paragrafov 29. in Osnovane so vse posojilnice po Slovenskem zelo po 35. društvenih pravil, in tako podružnicam omogočil in enakih ali sličnih načelih, največ po tistih, katere so olajšal lastno gospodarstvo 1 ter sklenil po nasvetu prvotno priporočali slovenski domoljubje, t. j. principih Po vše ta odposlati prošnjo kmetijskemu ministerstvu, vzetih deloma iz Raiffeisenovih, deloma iz Schulze-De naj še za tekoče leto izposlovalo primeren kredit v litschevih navodov. Vendar opazovati, da večina sta svrho brezobrestnih posojil onim vinogradnikom na Kranj- rejših posojilnic se je, vsaj v nekaterih točkah skem 1 , držala bolj Schulze-Delitscha, dočim se je večina mlajših ravnala ki hočejo regenerirati svoje vinograde. Potem sledila je dolga vrsta predlogov raznih po- bolj po Raiffeisenovih priporočilih. družnic, 0 katerih je bil živahen razgovor. Mej drugimi Od slovenskih posojilnic ni nobena več društvo, predlagala je podružnica Ćrnivrh, naj kmetijska družba kakor so bile prvotno nekatere, na pr. Obrtno pomočno stori primerne korake, da se nadomestni rezervniki ne društvo v Ljubljani in Ljutomerska posojilnica, marveč . ka- bodo klicali k vajam ravno ob času, ko ima kmet doma so vse slovenske posojilnice registrovane zadruge, največ delà, podružnica Šenčur pa je predlagala, naj se tere so morale svoja pravila sestaviti v smislu zadruž družba obrne do deželne vlade s prošnjo, da se uporaba nega zakona z dne 9. aprila 1873. stare mere in vage najstrožje prepove, oziroma skuša Več novejših posojilnic, znabiti jih je kacih 30 40 ) kolikor mogoče zabraniti. Oba predloga sta bila vzprejeta. imajo svoja pravila urejena tudi v smislu zakona z dne 281 1. junija 1889. Te posojilnice, katere se več ali manj približujejo Raiffeisenovim zavodom, uživajo poleg prednosti, katere imajo druge zadruge, tudi to korist, da smejo rabiti pri zadolžnicah menični kolek (po 1. lestvici). Te so bile že do zdaj večinoma neobdačene, davčnem zakonu bodo še čisto davka proste. Ker je slovensko posojilništvo že tako lepo razvito in ker utegne še vedno krepkejše rasti, utegnemo Slo- venci kmalu trditi, da v tej stroki nikakor ne zaostajamo Pogreb metropolita dr. Zorna vrši! se je dne julija prav veličastno v Gorici. Udeležili so se ga skofje* 14 Glavina, Mahnič, Sterk in Flapp ter nad 200 duhovnov. Maševal je škof Flapp, pokopal ga je pa škof Glavina; pri- digal je jezuvit Pavišič. Pogreba so se udeležili tudi namestnik po novem Kinaldini, deželni glavar Coronini in župan Venutti ter mnogo dostojanstvenika. Hiše po mestu so bile v črnih zastavah, plin je gorel po ulicah in zbralo se je k pogrebu nebrojno za Čehi ljudstva. stoletnici Vodnikovih »Lublanlkih Noviz«. Spisal in izdal v prid družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani i ki so bili sicer že pred 30 leti v zadevi založ- ivan Vrhovnik. V Ljubljani, 1897. Založil izdajatelj. Natisnili ništva prvaki. Pa vsaj imamo dve društvi, katerim so slovenske posojilnice izročene v prostovoljno nadzorstvo, namreč „Zvezo slovenskih posojilnic v Celji", in „Zvezo kranjski :h Blasnikovi nasledniki. Letos meseca prosinca bilo sto let, kar je Valentin Vodnik izdal prvo številko prvega slo-venskega časopisa „Lublaníkih Noviz" in prav umestno je, da je č. g. pisatelj stoletnico te, za nas narodni prepovod ve- sestavil pregled zgodo- levažne dogodbe, porabil v to, da je posojilnic v Ljubljani". Malokatera posojilnica je, da ne vine slovenskega časnikarstva od Vodnika do naših dnij. Prebi se bila pridružila nobenemu društvu. Vrhu tega upliva gled je natančen in zanesljiv ter nam jasno kaže, kako lepo sme napredovali na polji časnikarstva. Priporočamo knjižico do zdaj več moralno, kakor materijelno na razvitek slovenskega posojilništva „Centralna posojilnica slovenska* v Krškem, ki hoče slovenske posojilnice solidarno in reelno združiti ne glede na to, pripadajo li posojilnice prav toplo. Uverjeni smo da jo bo vsakdo čital z veseljem, ker je pisana jako zanimivo. Gospodinjska šola v Ljubljani. Sklenila so se pravila za društvo „Gospodinjska šola". To društvo bi v Ljub- prvi ali drugi „zvezi". Vrhu tega namerava ta izdajati ljani oživotvorilo in potem vodilo šolo, kjer bi se dekleta iz- urila v vseh domače gospodinjstvo zadevajočih strokah, v prvi posojilnicam v poduk mesečnik o posojilništvu in narodnem gospodarstvu sploh. S tem se bode gotovo veliko koristilo. Tudi z živo besedo namerava slovenskemu posojilništvu koristiti, ker hoče prirediti tečaj za izobraže- vanje posojilniških upravnikov. vrsti pa, kolikor treba v mali meščanski in delavski rodbini. Pouk naj bi obsegal: Kuhanje, pranje, likanje, prikrojevanje in šivanje najpotrebnejših stvarij, čiščenje obleke in stano- Seveda mladi zavod ne bode kos iz lastne moči. Kakor podpirajo druge dežele svojo posojilništvo, tako naj bi Kranjska dežela storila glede svojih posojilnic. Začetek je sicer vanja. Poleg tega naj bi se teoretično dajala navodila iz vzgo-vsemu temu ta jeslovja, zdravjeslovje in gospodinjskega računstva. Pouk je največ namenjen uboznim dekletom in bo brezplačen. Pravila društva so se predložila vladi v potrjenje. S poukom upajo že jeseni pričeti. Slovenska spodnja gimnazija v Celju. Dolgo tudi na Kranjskem storjen, ko je kranjski deželni zbor časa so se ubotavljali, sedaj so pa vendar razglasili, da se letos v ta namen velikodušno dovolil nekaj kredita > m mi želeli, da se s tem kreditom podpirajo vsi tisti fáktorji, kateri delujejo za razvoj slovenskega posojilništva na Kranjskem, in da bi se pri tej podpori ne prezrla vrši vpisován e za prvi razred c. kr. državne nižje gimnazije v Celju dne 17. julija in isti dan tudi vsprejemni izpiti. Bati že res bilo, da komaj novo gimnazijo zopet pokopljejo. se to zgodilo. se niti „Zveza slovenskih posojilnic", niti » jilnica slovenska". ífcřfeífeíťu^ 4S :............................................... Novice. .................................................................................................... Celjski nemškutarji seveda od srca žele, da Zmagala je za zdaj Slovencem prijazna sapa in četudi se pro-Centralna poso- računjeni stroški za to gimnazijo v poslanski zbornici niso do- L. volili, vendar ostane ista še nadalje. Upati je, da bodo zavedni Spodnještajarci vpisali toliko svojih sinov v to šolo, da se ne bo moglo reči, da je nepotrebna. Ljubljanske bogoslovce-novomašnike posvečeval bode letos milostljivi gjsp. nadškof peluzijski dr. Janez Glavina, ker se naš prevzvišeni knezoškof zdravi v Briksenu na : « Osobne vesti. Finančni svetnik v Briksenu na Tirolskem V Tirolskem g. Fr. Dobi da je imenovan finančním svetnikom pri — Solski muzej slovenskega učiteljskega društva tinančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Premeščeni' so : Real čni v Ljubljani namerava ustanoviti „Zaveza slovenskih učitelj- profesor v Roveredu, Anton Laharner, na realko v Ljub- skih društev". Na obcnem zboru zavezinem dne 4. in av- ljani, gim. prof, v Novem mestu g. Martin Petelin na veliko gusta v Celju se bode poročalo o ustanovitvi tega muzeja gimnazijo v Ljubljani. Imenovani so suplentje • • dr. Rudolf Muzej se ustanovi v proslavo in spomin na 501etno vladanja Ager v Ljubljani profesorjem na gimnaziji v Novem mestu, cesarja Franca Jožefa dr. Ludovik Bôhm v Novem mestu profesoijem na veliki realki Okrožno sodišče v Mariboru, Pravosodno rnini- v Spletu, dr. Franc Riedl v Ljubljani profesorjem na gimna- sterstvo je že odredilo ustanovitev okrožnega sodišča v Mari-ziji v Kranju in dr. Jakob Žmavc v Kranju profesorjem na boru. Okrožje bode obsegalo sodne okraje: Ormož, Št. Lenart, istem zavodu. Ljutomer, Marenberg, Gorenja Radgona, Ptuj, Slovenska Bi Zopet potres četrtek zjutraj malo pred sedmo strica in Maribor, levi breg Drave in desni breg Drave. Ti okraji so doslej pripadali celjskemu okrožju. Novo okrožno so- uro přiměřil se je v Ljubljani jako močan potres, kateri bil čutiti skoro po vsi kranjski deželi, pa tudi na Štajerskem dišče prične poslovati dne 1. januarija 1898. Celje z ustano- m na Primorskem. Škode je potres naredil samo v Ljubljani, vitvijo novega okrožnega sodišča v Mariboru precej zgubi. drugod nič. V Ljubljani so poškodovane vse cerkve, vsa javna — Skofu Baragi, slavnému indijanskemu misijonarju, poslopja in jako mnogo zasebnih poslopij. Več poškodovanih odkrili so ob stoletnici njegovi v župni cerkvi v Dobrničah v hiš bo podreti, poprava drugih bo pa provzročila veliko troškov. trebanjskem okraju dne 29. junija t. 1. krasni spomenik. Slav-Kolikor je mogoče doslej presoditi, znaša škoda nad pol mili- nost je bila strogo cerkvena. Zdaj se priredi še dne 25. ju- jonov gld. lija, ob neugodnem vremenu dne avgusta na rojstvenem 282 domu slavljenčevem v gradu Malavas ob Veliki Loki v sto-letni spomin Barage velika ljudska veselica. — ».17. podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem ustanove dne 18 julija v Pokrčah. Zares hvalevredno se mora zvati narodno gibanje vrlih koroških Slovencev. — Pevsko društvo »Siavec« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. julija izlet v Litijo in šmartno Odhod z vlakom ob s/4 6- uri zjutraj. V Litiji slovesen vsprejem in potem zajutrk. Ob 10. uri sv. maàa v Šoiartnem, pri kateri poje „Slavec". Ob 1/2 2. uri obed v Litiji. Ob 5 uri popoludne je velika ljudska veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Brezdvomno se vrlemu „Slavcu" pridruži mnogo Ljubljančanov. — Gledališka šola »Dramatičnega društva« v Ljubljani se otvori dne 18. julija. V tej šoli se bo poučevalo v deklamaciji, mimiki, 0 tehniških potrebah in pomočkib pri igranji in 0 dramatiškem predstavljani i. S teoretiškim poukom so združene praktične vaje na odru. Učitelj je gosp. režiser Inemann. Vpisuje se v intendančni pisarni v gledališču. — Akademijo na korist uČiteljskemu konviktu prirede dne 17. t. m. zvečer v Sokolovi dvorani abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani. — Ljubljanske mestne ljudske šole so zaključile šolsko leto včeraj dne 15. julija. — Na ljubljanski veliki gimnaziji je minolo šolsko leto poučevalo 27 učiteljev 660 učencev. Od teh je bilo 566 Kranjcev (52 Ljubljančanov, 19 Primorcev, 46 Štajarcev itd., Slovencev je bilo 537, Nemcev 123. Šolnine so plaćali dijaki 9340 gld., dočim so na štipendijah potegniH le 8870 gld. — Na državni veliki gimnaziji v Celovcu je bilo mjnolo šolsko leto vpisanih 70 dijakov za Slovence. Vseh učencev je bil 417. V resnici je bilo na zavodu več Slovencev, pa naši ljudje pri vpisovanju še premalomarno postopajo ker ne vpišejo svojih sinov z Slovence. • ^ ^ ^ — Gasilno društvo na Viču praznuje dne 8. avg. svojo 251etnico. Isti dan je tudi shod kranjskih gasilnih društev v Ljubljani. — Občina Škofjaloka in Zminc. Občina Škofjaloka se je konecno ločila v dve samostojni občini. Pri zadnjih vo-litvo v občinsko predstojništvo so bili izvoljeni za Škofjo Loko : županom Nikolaj Lenček, c. kr. notai ; kot občinski svetovalec dr. Anton Arko, okrožni zdravnik ; Val. Sušnik, posestnik ; Bogomir Krenner učitelj ; Avgust Sušnik posestnik in gostil-ničar, Za občino Zoiinc so bili izvoljeni : županom Luka Da-gorin posestnik v Puštalu ; kot občinski svetovalci : Jakob Ferjančič. posestnik od sv. Barbare; Valentin Sušnik, posestnik iz Dreznice ; Janez Sever posestnik v Puštalu, in Andrej Do-lenc posestnik v Sapotnici. — Vsled opeklin umrla je dne 29. jun. Poletna Marija Slivnik iz Hotunj občine Gorje. Mati je hčerko za kratek čus sama pustila pri ognjišču. Ko se je vrnila je bila deklica vsa v ognju. Opekla se je tako, da je vsled opeklin umrla. Stariši ne puščajti otrok samih. — Občinski svet tržaški je v zadnji seji sprejel predlog, ki ga je stavil zagrizeni Lahon d Angeli, da je odpraviti z javnih 1 ulic vse okoličanske prodajalke kruha in druzih živil ter prodajalce oglja, da ni smeti dopuščati po ulicah vozov, v katerih so vpreženi voli, da je odpraviti prevažanje umazanega perila ter polaganje in nakladanje istega ob oglih ulic. Ta predlog je d'Angeli stavil in ga je lahonska večina ob ugovarjanju slovenskih svetovalcev sprejela le zaradi tega, ker ima namen škodovati Slovencem. Taki so ti ljúbljenci Rinaldinijevi ! — Ledu je zmanjkalo v Trstu. Tovarna za led ne- more dovolj pripraviti ledu, vied česar so jeli v Trst voziti let z našega Nanosa. V Nanosu se namreč nahajajo po vec sto metrov globoke votline in podzemeljske jame, kamor solnčni žarki nikdar ne posijejo in v katerih je negromadenega silne množine ledu Iz teh jam spravljajo letos led in'ga vozijo v Trst. Za naše ljudi pomeni to lep zaslužek. — Na podkovski šoli ljubljanski vršile so se due 28. in 30. junija t. 1. skušnje pred izpraševalno komisijo, Člani te komisije bili so vodja dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, V c kr. okrajni živinozdravnik Folakowski in učitelj Slegel. Dae 28. junija delali so izpit kovači brez šole, prišlo je k skušuji 9 kovačev in sicer le 3 iz Kranjske, 5 bilo je Štajarcev iu eden Koiošec. Od teh 9 kovačev sta 2 ponavljala skušnjo, ker sta pred enim letom propadla in sicer eden v Ljubljani, drugi v Celovcu. Vseh 9 kovačev naredilo je izpit z povoljnim uspehom. Dne 30. junija delali so skušnjo učenci podkovske šole, tudi teh bilo je 9, vsi iz Kranjskega, vsi imeli so Stipendije. Sedem učencev naredilo je izpit iz podkovstva in mesogledstva, 2 pa le iz podkovstva, ker ništa znala dovolj dobro brati in pisati, da bi mogla izvrševati mesogledstvo. Razun teh je tudi eden kinetovalec délai izpit iz mesogledstva s prav dobrim uspehom.v Red prav dobro dobili so učenci : Šetina Janez iz Zgornje Šiške, Mušič Matěj iz Našovce, okraj Kamnik, Babič Kristjan iz Kranja in Spec Martin iz Dvora pri Žužemperku. Red „dobro" dobili so : Poženel Josip iz Po-stojne, Urbančič Janez iz Tomišlja, Podvašnik Ignacij iz Mo-kronoga, Kobe Karol iz Podturna pri Toplicah in Muren Josip iz Dobrnica. Red „prav dobro" dobil je iz mesogledstva Vi-demšek Fran iz Doba pri Domžalah. * _ ' \ V — S cerkvenega stolpa v Leskovci nad Skofjoloko kakor se nam poroca iz Studora dne 8. t. m. je pal dne 25. junija 471etni krovec Martin l'šenicnik iz Stare Oslice in se ubil, ko je pogoreli stolp v Leskovici s skalcami kril. Nesreča se je zgodila ker ni bil prevezan na oder. — Dne 10. t. m, je pa toČa v leskovski fari mnogo pridelkov pobila, tako da se bo Leskovčanom letos prav slabo godilo. — Električna naprava v Tržiču zgradi ondotna predilnica in tkalnica za bombaž. Električna sila bi se pora-bila deloma za razsvetljavo, delomu za gonitev strojev v pre- dilnici. — Pogorela je na Rakeku Feltrinellijeva parna žagá. Zgorelo je tudi več lesa in drv. — Ubil je pri zgradbi cerkvenega stolpa v Moravčah 191etnega Jožefa Seška iz Vodic. Pala mu je s kamenjem napolnjena škrinja na glavo in je bil takoj mrtev. — Přeřezal si je žile na levem laktu 601etni Miha Škubic iz Črnomlja in vsled tega umrl. Vzrok samomoru so zakonski prepiri. — Vojak ponesrečil. V noči od 6. na 7. julija je pádel z okna 1. nadstropja nekdanje cukrárně na Poljauskem nasipu desetnik c. in kr. 17. pešpolka, Franc Coš iz Šoiart-nega pri Litiji in se ubil. Ponesrečenec je v spanju ostal, šel k oknu in se preveč na nje naslonil, tako da je omahnil čez. — Ustřelil se je v Celovcu e. in kr. narednik 17. pešpolka, J. Klopčič. — Misi razjedle stotake. V Pajusanu na Ogerskem je živel skopuh Božidar Krassovan. Privoščil ni ne sebi ne družini niti toliko, da bi se bili kdaj do s.tega najeli. Tekom časa je nakopičil na ta način 70 stotakov. Te je skril v en zabojček. Nedavno je hotel s tem denarjem nekaj plačati. Toda, — glej groza ! Ko je odprl zabojček, našel je v njem mišje gnjezdo in stotake povsem razglodane. Usmrtiti se je hotel skopuh, pa to se mu je zabranilo, na to je zblaznel in so ga morati prepeljati v-norišnico. — Kvartoperci na smrt obsojeni. Beligrajsko in kragnjevaško sodišče je obsodilo dva stara igralca kart na smrt, ker sta z igro veliko poguljufala in pokradla. 283 Krasota ruske carske palače. Neki angleški po-potnik, kateremu je bilo dano nedavno ogledati si rusko carsko palačo, opisuje krasotě iste v nekem angleškem listu bil člověk obdarjen z najbujnejšo fantazijo Ako piše Anglež Tržne cene V Ljubljani dne 14. julija 1897. Pšenica gld. 9 kr. rž gld. 6*30 kr., ječmen gld. 5 ne bi si mogel predstavljati takega sijaja, kakor&nim je obdan ajda gld. 7*50 kr., proso gld. kr., oves gld. 6 30 kr kr., turšica gld. 5 20 kr., €ar ruski. Vsi stoli in stolice so iz čistega masivnega srebra, prestol pa je iz same slonove kosti, okrášen z dijamanti in safiri. V sveti palači Kremlja v Moskvi ni se možno načuditi nebrojnimi koronam in žezlom, ki so preobloženi z dijamanti. A tudi oprave državnih vozov so okovane z dragimi rudami. Ondi leži na stotine najdivniših vrst orožja, obdanega z najdražjimi kameni, dijamanti, rubini in tirkizi. Nezaslišano krasne posode iz Severa in Japana, drage kovine iz Azije in nebroj drugih vsakojakih dragocenosti je razsutih v dvanajstih carskih palacah. Neznosna vročina je vladala zadnje dni z Italiji. Po nekaterih krajih je kazal toplomer do 41 stopinj v senci Po raznih mestih je popolnoma pošel led. Cena i s temu je močno poskočila. Vsled solnčnarice je več ljudij umilo. Zblaznel je državni poslanec Gebler. Vozeč se z vlakom iz Budejevic v Line je jel z revolverjem streljati na sopotnike. Le s težka so ga ukrotili. Ženske izgrednikí. Albaceti na Španjskem so nastali vsled iztrjavanja davkov veliki izgredi. Naj bolj so davčne urade. zažgala so odlikovale ženske, katerih četa Izgredniki so ranili več orožnikov. Najstarejši rudnik sveta pravijo da je na Si-najskem polotoku. Po poročilih nekega írancoskega učenjaka nahajajo se v gori Sinaj sami bakreni rudniki. v katerih se je dělalo že pred 3000 leti, a že tedaj so bili dotični rudniki nad 4000 let izkorišcani. Zato se smejo pravici smatrati si-najski bakreni rudniki za najstareje na svetu. Ljudje so se baje že takrat ravno tako razumeli na rudništvo kakor dandanes. leča gld. 11 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. Kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) « Jedino pravi « v 4 â 25 rneterskih stotov tehta granitna plošča ki se položi kakor podstava spomeniku Petra velikega v Pe trogradu Trebalo posebnega železničnega tira in nalašč v to sestavjenih bark za vožnjo po vodab, da so to velikánsko ploščo spravili v Petrograd. Střela odkrila zaklad je udarila střela v neko hišo hišo in se zarila v zemljo, s malo čudo ! hiše kopaj South Bendru v Indiji strela preletela pred veliko luknjo. Pa glej tem je strela razkrila v zemlji zakopane železno omaro, napoljeno z zlatim in srebrnim denarjem iz španjske dobe. t Loterijske srećke. V Brnu dne 14. julija t. 1.: 10, 48, 60, Na Dunaji dne 10. julija t. V Gradci dne 10. julija t. 8, 78 85, 60, 14, 88, 39 84, 22, 61, 78, 36 ■ Na državni cesti Ivan čna gorica 9 50 60 korakov od železnične postaje Zatičina ležeče posestvo, obstoječe z dobro zidano za vsako kupčijo, posebno za krčmo ali kupčijo z lesom pripravno hišo št. 17, z ravno tako dobro zidanim gospodarskim pohištvom in dveb njiv, je za 1800 gld., katere se v lOletnih obrokih plača ? na prodaj. Natančne poizvedbe da Jožef Kavšek » (3) V Skerjance št. 1, pošta Zatičina. i» m «1 (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu in tovarne farmacevtičnlh paratov pre r DIE Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti Rogatec-Slatini. činstva vrednimi K V nic- pred ponareja- Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih nosim sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varku". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke, odkloni nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo. Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona 0 varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno na- slovi : angelja varka lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rôgatec-Slatini. malih d voj nih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno Hercegovino malih steklenic 4 krone 60.vinarjev. Manj dvojnih majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgoraj sno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. 284 m kr. pri v m odlikovana tovarna raznih (Maraschino di Zara) likerov in maraskina Najbolji, najzdraveji in d I if fn i -yvssDI glasoviteji liker na svetu proti naj- sla- bemu želođcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujtè se ponarejanj in zalitevajte vedno pravi Vlahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (i) Odlikovanja: Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častni član italij anskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. i Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Ne apel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Ne apel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. * izdelki se razpošiljajo dajajo v: l Avstro-Ogerski, Italiji, \r v • • • Nemčiji, Angliji, Rusiji, Svediji in Norvegiji, Švici, Danski, _ _ v • • • urciji, Grški, V , Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžerij i, Tnnisii, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikovi nasledniki.