Čujte glas Marijinega zvončka!
10. Vztrajnost.
Mnogo lepega si že povedal našim malim, miloglasni Marijin zvonček! Pobožnost, čistost, vljudnost, pridnosi, pokorščino, odkritosrčnost, hvaležnost, krotkost in skrona•¦ nost — vse te lepe čednosti si jim priporočal. Mnogo otrok je slišalo milobni glas tvojega opominjevanja iu mnogo otrok — vsaj tako upam — se je tudi potrudilo, da dela po tvojih naukih in navodilih. Če se bodo zvesto ravnali po njih in si pridobili priporočene čednosti, bodo res kaj vredni, postali bodo vzor-otroci v vseh ozirih doma, v cerkvi in v šoli.
Toda kaj rado se zgodi, da otroci slišijo nauk, ga sprejmejo in ga nekaj časa izpolnjujejo, pa nekaj časa preteče, oglasijo se izkušnjave in •—• nauk je pozabljen. Lepa zgradba čednosti se omaja, začne razpadati in st podere — — — Takim otrokom manjka čednosti, ki st itnenuje vztrajnost ali stanovitnost. Oglasi se zopet, mili zvonček Marijin, in povej našim otrokom, kaj je vztrajnost in kako zelo jim je potrebna.
Vztrajnost je ona lepa čednost, ki človeka vzdržuje in podpira na poti čednosti. Varuje ga, da ne krenp s tc poti, krepča ga, da na njej ne omaga. Pot krščanskih čed-nosti je namreč težavna in strma. O koliko težav, koliko truda in napora, koliko izkušnjav in ovir mora premagati, kdor hoče dospeti do cilja! Človek pa je slab in omah-Ijiv; kaj rado se zgodi, da omaga in opeša na tej strmi poti. Marsikdo nekaj časa živi lepo in zgledno; v vseli zadevah izpolnjuje, kolikor le more, natančno voljo božjo; božje in cerkvene zapovedi so mu prva in najimenitnejša reč. Vesel in srečen je. Toda polagoma začne omahovati, v sredi pota opeša in omaga, — poprejšnja vnema in go-rečnost ga mine. Izgubljen je tak človek, ako se o pra-vem času ne predrami!   Kolika škoda!
155
Take nesreče more človeka obvarovati edino le ju-naška vztrajnost, ki ga pripravi do tega, da se ne straši težav in ovir na poti čednosti, in da ga ne premaga no-bena, tudi najhujša izkušnjava. Dober ostati in v dobrem napredovati, to je pač težko, le junaška vztrajnost more tu zmagovati.
Pomnite torej, dragi otroci, da je vztrajnost neiz-ogibno potrebna vsakemu, ki hoče priti v nebesa. Sveti Duh zagotavlja, da le tisti, ki je do konca stanoviten, bo prejel krono zveličanja. I, saj še v posvetnih rečeh ne more doseči nič velikega oni, ki ne vztraja do konca pri svojem delu. Vsi slavni umctniki n. pr. so dosegli popol-nost v svoji umetniški stroki le tako, da so se vztrajno učili in vadili; kdor pa sicer z vnemo začnc, a se malo časa trudi, potlej pa kar v sredi preneha, bo pač ostal malovreden polovičar, ki nikakor ne zasluži imena umet-nik. Zato so tudi svetniki, naši vzorniki, dosegli tako visoko stopinjo krščanske popolnosti, ker jih je vedno podpirala junaška vztrajnost.
0, dragi otroci, zbrani v Marijinih vrtcih, zapomnite si, da le vztrajnost na poti čednosti vas privede do časne in večne sreče. Nikar vas naj ne plašijo težave in ovire na tej poti, pa naj so še tako velike; vaša vztrajnost jih bo premagala vse po vrsti. Da, krščanska vztrajnost vas bo rešila, kakor je rešila milijone vaših bratov in sester, ki se zdaj vesele v rajski blaženosti. Le kvišku pogled! Poglejte jih, te blažene množice, ki so pred vami hodili isto pot, pa niso omagali. Glejte jih, ki vam s svojim zgledom kličejo: »Vztrajaj! Če sem jaz lahko, boš tudi ti! Hodi in pridi za menoj!« Tako ti v prvi vrsti kličejo mla-dinski svetniki, tvoji zavetniki: sv. Alojzij, sv. Stanislav, sv. Janez Berhmans itd. Posnemaj jih v vztrajnosti in trdni volji. Enako te vabijo in kličejo za seboj tudi vse druge nebeške množice. Kličejo te junaški mučenci, ki so pogumno vztrajali v najhujšem trpljenju. Kličejo te sveti puščavniki, ki so leta in leta samotno živeli v spokor-nosti in zatajevanju in niso hoteli odnehati od svoje stro-gosti, naj se jim je ponujalo še tako ugodno in prijetno življenje med svetom. Kličejo te vsi milijoni drugih svet-nikov, ki jim je vztrajnost naklonila krono nebeške slave!
i
156                                                                            J
Odgovori jim pogumno  z besedami sv. Avguština:    »Ako so mogli oni in le-te, zakaj bi pa ti ne!«
Prosi presveto Devico, naj blagoslovi in podpira tvoj trdni sklep.
Jak. S — 1 i č.